Opis epizode

Cezar in Kleopatra sta v središču ene najbolj znanih zgodovinsko potrjenih ljubezenskih zgodb.

V zgodnjih 20-ih letih 18. stoletja sta skladatelja Georg Friedrich Händel in Giovanni Bononcini vodila skorajda brezkompromisno bitko za pridobitev naklonjenosti londonskega opernega občinstva. Da je Händel na koncu zmagal je verjetno v prvi vrsti zasluga opere Julij Cezar, ki je bila prvič uprizorjena leta 1724 in še danes velja za eno najuspešnejših njegovih oper. Skladatelj in libretist Nicola Francesco Haym sta strateško dolgo načrtovala premiero, Händel pa si je za pisanje opere vzel devet mesecev, kar je bilo zanj nezaslišano dolgo. S političnim razkolom sta razkrila globino človečnosti v svojih opernih likih, od katerih vsak presega meje svoje vloge kot jo določa tradicija, in s tem poskušala premagati sam duh sovraštva, ki danes ogroža uničenje našega sveta, nekoč pa je pogubil Rim. Nepremostljiva nasprotja zaznamujejo dramaturgijo te opere – neprekinjen konflikt, v katerem so vsi izpostavljeni eksistencialnim grožnjam v najbolj nepričakovanih situacijah. Ni varnih območij. Kleopatra se vključi tudi v moško tekmovanje za oblast, pri čemer uporabi spol kot orožje, ki ji daje prednost v boju brez pravil – v tej tekmi sta si s Cezarjem enaka in uporabljata enake tehnike.

Pojejo: Christophe Dumaux (Julij Cezar), Olga Kulčinska (Kleopatra), Andrej Žilihovski (Ahíl), Federico Fiorio (Sékst), Jurij Minenko (Ptolemáj), Lucile Richardot (Kornélija) in Jake Ingbar kot (Nirêj). Bachov zbor iz Salzburga in ansambel Le Concert d'Astrée vodi Emmanuelle Haïm.

Dejan Juravić