Opis epizode

Opera o Federicu Garcíi Lorci vsebuje bogato mešanico plesa in drame – prvič na naših valovih.

V mavrskem mestu Granada na jugu Španije sta znameniti vodnjak in studenec, Aynadamar (v španskem zapisu), kar v arabščini pomeni "vodnjak solz". Vodnjak je oblikovan kot solza in stoji v mirnem, slikovitem okolju, obdanem z oljkami, ob parku nedaleč od veličastne palače Alhambra. V srednjem veku je voda, ki je polnila fontano, izvirala iz namakalnega sistema, ki so ga zgradili severnoafriški muslimani, ki so osvojili Pirenejski polotok. Stoletja pozneje, leta 1936, je bil vodnjak prizorišče usmrtitve španskega pesnika in dramatika Federica Garcíe Lorce. Libretist David Henry Hwang je menil, da je Lorca "fantastična in primerna tema za opero. Njegovo življenje ni trajalo dolgo," pravi, "vendar je bilo intenzivno, strastno in plodovito s tragičnim koncem." Čeprav je Lorca osrednji lik, ni največja vloga v operi. Hwang se je odločil, da bo opero zasnoval kot niz retrospektivnih dogodkov z vidika španske igralke Margarite Xirgu, Lorcove tesne prijateljice, muze in zaupnice, ki je nastopila v skoraj vseh njegovih dramah.

Ainadamar se dejansko pogosto imenuje opera flamenka, skladatelj Osvaldo Golijov pa poudarja, da "je v njej sicer veliko tolkal in ritmičnih vzorcev, ki izhajajo iz flamenka." Vendar pa tudi hitro opozori, da je "flamenko nekoliko komercialen" in da je pravi slog, ki ga pričara v operi, cante jondo ali globoka pesem, temnejša, intenzivnejša oblika flamenka, za katero skladatelj pravi, da "izhaja iz zemlje in gre skozi pevca."

Pojejo: Daniela Mack (Federico García Lorca), Angel Blue (Margarita Xirgu), Elena Villalón (Nuria), Alfredo Tejada (Ramón Ruiz Alonso), Jasmine Muhammad in Gina Perregrino (glasovi iz vodnjaka solz), Scott Conner (José Tripaldi), Federico De Michelis (Učitelj) in Eleomar Cuello (Bikoborec). Zbor in orkester Metropolitanske opere vodi Miguel Harth-Bedoya.  

Dejan Juravić