Iskanje podcastPlayer
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
Nesmrtna zgodba o tragični ljubezni svojeglavih in prestopniških ljubimcev – prvič na naši valovih.
Šesta, zadnja opera Antonij in Kleopatra (2022) Johna Adamsa temelji na Shakespearju. Ta je med pisateljevimi tragedijami zagotovo tematsko in formalno najbolj zapletena. Imeni v naslovu sta dobro poznani, zlasti generacijam, ki mogoče niso brali ali gledali te tragedije, so pa odraščali z več kot stoletjem filmskih upodobitev nesmrtnih ljubimcev. Pri Williamu Shakespearju spremljamo dva zrela odrasla človeka, ki imata vsak svojo provokativno zgodbo – on je eden največjih rimskih vojskovodij, ki se zdaj prepušča lagodni dekadenci; ona pa briljantna, zapeljiva in politično spretna kraljica. Libreto je napisal skladatelj sam ter Shakespearjevo tragedijo razčlenil in se osredotočil predvsem na tri osrednje osebe – brezčasne like, ki presegajo svoje zgodovinsko okolje. Tretja oseba je lik mladega, "redkobradega" Cezarja. Shakespearjev Cezar v tragediji ni Julij Cezar iz Kleopatrinega zgodnjega razmerja, temveč njegov posvojeni nečak, ki se je v času teh dogodkov imenoval Oktavijan, šele pozneje pa se je preimenoval v cezarja Avgusta. Uprizoritev režiserke Elkhanah Pulitzer se torej poklanja antiki, hkrati pa spominja na trideseta leta prejšnjega stoletja – obdobje hollywoodskega blišča, a tudi časa, ko je bil fašizem v vzponu.
"Ko pomislimo na Antonija in Kleopatro, se najprej spomnimo na podobe Liz Taylor, ki pomežikne Richardu Burtonu, ali na kultni film 'Kleopatra' Cecila B. DeMilla, ki je naravnost čudovit. Želeli smo se poigrati s temi predstavami, jih okrepiti in proslaviti, zato smo dogajanje iz leta 30 pred našim štetjem prenesli v zlato dobo Hollywooda. Navdihnile so nas legendarne hollywoodske scenografije Cedrica Gibbonsa, pa tudi egipčanska arhitektura in navade."
Pojejo: Gerald Finley (Antonij), Julia Bullock (Kleopatra), Paul Appleby (Cezar), Elizabeth DeShong (Oktavija), Alfred Walker (Ahenobarb), Jarrett Ott (Agripa), Brenton Ryan (Eros), Kevin Short (Lepid), Michal Adams (Scarus), Eve Gigliotti (Iras) in Taylor Raven (Harmian). Zbor in orkester Metropolitanske opere vodi John Adams.
Dejan Juravić
Nesmrtna zgodba o tragični ljubezni svojeglavih in prestopniških ljubimcev – prvič na naši valovih.
Šesta, zadnja opera Antonij in Kleopatra (2022) Johna Adamsa temelji na Shakespearju. Ta je med pisateljevimi tragedijami zagotovo tematsko in formalno najbolj zapletena. Imeni v naslovu sta dobro poznani, zlasti generacijam, ki mogoče niso brali ali gledali te tragedije, so pa odraščali z več kot stoletjem filmskih upodobitev nesmrtnih ljubimcev. Pri Williamu Shakespearju spremljamo dva zrela odrasla človeka, ki imata vsak svojo provokativno zgodbo – on je eden največjih rimskih vojskovodij, ki se zdaj prepušča lagodni dekadenci; ona pa briljantna, zapeljiva in politično spretna kraljica. Libreto je napisal skladatelj sam ter Shakespearjevo tragedijo razčlenil in se osredotočil predvsem na tri osrednje osebe – brezčasne like, ki presegajo svoje zgodovinsko okolje. Tretja oseba je lik mladega, "redkobradega" Cezarja. Shakespearjev Cezar v tragediji ni Julij Cezar iz Kleopatrinega zgodnjega razmerja, temveč njegov posvojeni nečak, ki se je v času teh dogodkov imenoval Oktavijan, šele pozneje pa se je preimenoval v cezarja Avgusta. Uprizoritev režiserke Elkhanah Pulitzer se torej poklanja antiki, hkrati pa spominja na trideseta leta prejšnjega stoletja – obdobje hollywoodskega blišča, a tudi časa, ko je bil fašizem v vzponu.
"Ko pomislimo na Antonija in Kleopatro, se najprej spomnimo na podobe Liz Taylor, ki pomežikne Richardu Burtonu, ali na kultni film 'Kleopatra' Cecila B. DeMilla, ki je naravnost čudovit. Želeli smo se poigrati s temi predstavami, jih okrepiti in proslaviti, zato smo dogajanje iz leta 30 pred našim štetjem prenesli v zlato dobo Hollywooda. Navdihnile so nas legendarne hollywoodske scenografije Cedrica Gibbonsa, pa tudi egipčanska arhitektura in navade."
Pojejo: Gerald Finley (Antonij), Julia Bullock (Kleopatra), Paul Appleby (Cezar), Elizabeth DeShong (Oktavija), Alfred Walker (Ahenobarb), Jarrett Ott (Agripa), Brenton Ryan (Eros), Kevin Short (Lepid), Michal Adams (Scarus), Eve Gigliotti (Iras) in Taylor Raven (Harmian). Zbor in orkester Metropolitanske opere vodi John Adams.
Dejan Juravić
Vse epizode