Opis epizode

Šest cedejev in zadeva naj bi bila kompletna. Ne nazadnje tudi izvedbe, ki jih zvočno ni bilo mogoče tako ustrezno očistiti. Vse skupaj pa zabava iz “Big Pinka” in nekaterih drugih lokacij, na katerih so poleti 1967 vedrili Bob Dylan in njegovi sodrugi iz zasedbe, znane kot The Band, piše Matej Krajnc.

Zgodbo poznamo: Dylan je kmalu po izidu albuma Blonde On Blonde in nenehnem nastopanju ter splošnem kaosu, ki se je dvigoval okrog njega, nujno potreboval premor. Ta se je “uskladil” z nesrečo, ki jo je doživel na motorju. Nismo sarkastični in tudi ne verjamemo v teorije zarot, ki so se sklepale okrog tega dogodka, verjamemo pa v prepotrebni premor. Leta 1965 in 1966 je bilo kar modno izžvižgavati Dylana, ki je napadal odre s stratom, Mikeom Bloomfieldom in kompanijo, pa s Hawksi, ki so postali The Band. Posnel je prvi rockovski dvojni album in postavil standarde, ki še danes obveljajo za vrhunce upesnjenega rocka. Ali uglasbene poezije. Ali nadrealizma in simbolizma v obleki bluesa. Kakor hočete, meni Matej Krajnc.

Ko so leta 1967 Dylan in kolegi muzicirali v kleteh v okolici Woodstocka, se je v glasbi dogajalo marsikaj: Sgt. Pepper, Creami, ortodoksni blues Johna Mayalla, Hendrix, Big Brother And The Holding Company; od mrtvih so vstali stari bluesmani iz Chessa, Pink Floydi so začenjali svoje diskografsko potovanje, sprva še pod umetniškim okriljem Syda Barretta, in tako naprej. Tudi nekateri že skoraj odpisani so se počasi jeli spominjati, čemu so sploh začeli. Denimo Elvis, a njegova založba je najboljše nefilmske studijske posnetke še vedno držala na obrobju. Dylan pa je pisal, The Band so igrali; vse živo: od novih nadrealističnih umetnin do zabavljic, folkovskih in countryjevskih predelav, kar hočete. Nič od tega ni uradno izšlo. Pri Columbiji so izdali Greatest Hits, konec leta 1967 pa je Dylan progresivcem in psihedelikom odgovoril s tihim, biblično-referenčnim albumom John Wesley Harding. Potem pa se je začel tudi drugače umikati. V “nashvillsko” obdobje.

V oddaji vam z gosti predstavljamo Dylanove kletne trakove.

1. This Wheel's On Fire - (by Dylan & Rick Danko) (3.54)
2. I'm Not There 1956 - (by Dylan) (4.56)
3. I Shall Be Released (Take 2) - (by Dylan) (3.58)
4. Tears of Rage (Take 3) - (by Dylan & Richard Manuel) (4.15)
5. Sign On the Cross - (by Dylan) (7.22)
6. Joshua Gone Barbados - (Eric Von Schmidt) (2.46)
7. You Ain't Goin' Nowhere (Take2) - (by Dylan) (2.45)
8. Bonnie Ship the Diamond - (traditional) (3.21)
9. The Hills of Mexico - (traditional) - aka ''On the Trail of the Buffalo" or "The Buffalo Skinners'' (2.46)
10. Too Much of Nothing - (by Dylan) - (Orig. CBS) (3.04)
11. All You Have to Do Is Dream (Take 1) - (Dylan) (3.56)
12. One Too Many Mornings (by Dylan) - duet with Richard Manuel (3.23)
13. Rock, Salt and Nails - (by Bruce Phillips) (4.37)
14. A Satisfied Mind - (by Red Hayes & Jack Rhodes) (1.59)
15. Young But Daily Growing - (traditional) (5.29)
16. Nothing Was Delivered - (by Dylan) - (Orig. CBS) (4.24)
17. Song for Canada - (by Pete Gzowski & Ian Tyson) (4.31)
18. Ol' Roison the Beau - (traditional) (4.55)
19. Santa-Fe - (by Dylan) (2.08)
20. Goin' to Acapulco - (by Dylan) - (Orig. CBS) (5.28)

Zapiski:

GORAN DEKLEVA, MITJA GAŠPARIČ, JANE WEBER, MATEJ KRAJNC, ANDRAŽ GOMBAČ