Opis epizode

Za Šostakoviča je bilo prelomno leto 1960, ko so ga sprejeli v Komunistično partijo. A za navidezno "otoplitvijo" po Stalinovi smrti se je skrival še zahrbtnejši partijski načrt.
Šostakovič je postal maskota navzven idealne sovjetske povojne komunistične družbe. Na shodih je bil prisiljen brati besedila, ki so mu jih pisali drugi, ter spet pisati glasbo, ki je slavila dosežke komunizma. Skladatelja naj bi sprejem v stranko dokončno zlomil; njegov sin je dejal, da ga je dogodek spravil na rob solz. Tako je bil še vedno prisiljen ohranjati slogovno dvojnost v svojih delih ter se kritike sistema, v katerega je bil zdaj še bolj ujet, lotevati kar se da subtilno.

Katarina Radaljac