Opis epizode

Komorni orkester iz Basla je pod taktirko Deljane Lazarove izvedel 3. koncert Orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v jubilejni sezoni 80-letnice delovanja.

V mariborski dvorani Union je po maju 2023 znova gostoval Komorni orkester iz Basla, tokrat prvič z bolgarsko dirigentko Deljano Lazarovo iz Bolgarije, ki je študirala dirigiranje na Visoki šoli za umetnost v Zürichu, sicer pa je tudi profesionalna violinistka. Tri leta je glavna gostujoča dirigentka pri Simfoničnem orkestru ameriške zvezne države Utah in pri Škotskem simfoničnem orkestru BBC v Glasgowu. Njen izvajalski repertoar obsega glasbo od dunajskega klasicizma do glasbe 20. in 21. stoletja ter tudi nova dela sodobnih skladateljev. Predstavili so pester spored glasbe od 19. stoletja do sodobnosti, s tremi deli skladateljic.

Najprej so izvedli mladostni Klavirski koncert v a-molu, op.7, Clare Schumann, v zadnjem delu koncerta pa izvajalsko zahtevni Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54, iz zrelega obdobja Roberta Schumanna. Klavirska koncerta je zaigrala mlajša ruska pianistka Alexandra Dovgan, ki nastopa na najopaznejših evropskih in svetovnih odrih. Komorni orkester iz Basla je predstavil še Simfonijo št. 4 v h-molu ene najopaznejših nemških skladateljic 19. stoletja Emilie Mayer in skladbo Odtenki moje tišine sodobne slovenske skladateljice Nane Forte za simfonični orkester. Poslušajte tudi pogovor urednice oddaje Tjaše Krajnc z dirigentko Deljano Lazarovo o delu orkestra in sporedu koncerta.

Iz pogovora z dirigentko Deljano Lazarovo:

Gospa Lazarova, v dvorani Union v Mariboru vodite Komorni orkester iz Basla, ki je pri nas že nastopil maja 2023 z drugim dirigentom. Tokrat izvajate štiri dela od 19. do 21. stoletja, med njimi sta dva klavirska koncerta, tri skladbe pa so napisale skladateljice. Kdaj ste začeli dirigirati temu orkestru in kako ste izbrali ta zanimiv koncertni spored?

DL: ''Komorni orkester iz Basla sem spoznala leta 2022, ko smo pripravili naš prvi skupni koncert, nato pa sem z orkestrom odpotovala na koncertno turnejo po Južni Ameriki. Zelo rada delam s tem orkestrom, saj je vsak njegov član, vsak glasbenik sposoben solističnega igranja. Člani orkestra imajo zelo svoboden način dela, saj lahko vsak izmed njih prispeva svoje ideje in pobude. Vsak glasbenik si zelo prizadeva za kakovostno skupno orkestrsko igro. Kot dirigentki mi delo zelo olajšata čudovito delovno okolje in ustvarjalno vzdušje med glasbeniki. Menim, da je naš koncertni spored s tremi deli skladateljic prav briljanten in hkrati poseben izziv. Pianistka Aleksandra Dóvgan je skupaj z orkestrom predlagala, da bi izvedli in povezali dva klavirska koncerta v a-molu: mladostni koncert Clare Schumann in koncert Roberta Schumanna iz zrelega obdobja. Želeli smo vključiti še Simfonijo št. 4 nemške ustvarjalke Emilie Mayer iz leta 1850, ki je tudi v Nemčiji ne igrajo pogosto, zato je bila toliko bolj soglasna odločitev, da jo izvedemo na koncertu. Kot edino gradivo te simfonije je ohranjen izvirni klavirski izvleček za klavir štiriročno. Naj omenim, da so to simfonijo skladateljice Mayer v sredini 19. stoletja zelo cenili. Nemški skladatelj in aranžer Andreas Tarkmann pa je domislil, kako naj bi simfonija zvenela v orkestrski zasedbi. Njegova orkestrska interpretacija je zelo dobra in v tej orkestrski zasedbi je to simfonijo zelo lepo izvajati. Zelo nas veseli, da bomo to simfonijo prvič predstavili slovenskemu koncertnemu občinstvu, podobno smo jo prvič predstavili tudi v večini drugih mest, kjer smo nastopili na letošnji evropski turneji.''

Za začetek koncerta ste izbrali mladostni ''Klavirski koncert v a-molu'' izjemne pianistke in tudi skladateljice Clare Schumann, ki ga je kot najstnica napisala za klavir in orkester…

DL: ''Da, ta Klavirski koncert je napisala, ko je imela šele 14 let! Najprej je napisala zadnji, 3. stavek, ki ga je nekajkrat tudi izvedla. Orkestriral ga je Robert Schumann, ki ji je takrat pri skladanju zelo pomagal. Clara je nato napisala še 1. in 2. stavek tega Klavirskega koncerta. Robert je bil takrat bolj znan in cenjen kot glasbeni kritik, Clara pa ga je spodbudila, da se je začel vse bolj posvečati skladanju – in to ne le klavirskih skladb, ampak tudi simfonične glasbe. Klavirski koncert v a-molu, op. 54, Roberta Schumanna, ki ga izvajamo v drugem delu koncerta, je nastal ob Clarini spodbudi okrog deset let pozneje. Clara ga je še bolje izvajala kot on, saj je bila ena najboljših pianistk 19. stoletja. Bila je izredna umetnica in tudi zelo vplivna glasbena osebnost, ki je pozneje tudi poučevala in vzgojila veliko pianistov.''

V koncertni spored ste vključili tudi skladbo ''Odtenki moje tišine'' sodobne slovenske skladateljice Nane Forte. Kako ste sprejeli to njeno glasbeno delo in kakšen izvajalski izziv pomeni za Komorni orkester iz Basla? 

DL: ''Da,  z velikim veseljem smo vključili to skladbo Nane Forte v naš koncert. Gre za zelo občuteno delo, ki ustvari prefinjeno glasbeno vzdušje in poslušalca že od prvega tona pelje v drugačen, ponotranjen svet. Z orkestrom v tej skladbi raziskujemo zvočne barve in čudovit glasbeni lok, to je zelo meditativna in introvertirana skladba, ki se po mojem zelo dobro umešča v zvočni svet Roberta in Clare Schumann. Skladba Nane Forte je zelo čustveno subtilna, glasbeno tkivo čutimo kot teksturo, orkester pa zveni kot zvočno platno, kjer čutimo, kako so glasbeni elementi zelo povezani. V skladbi posebej ne slišimo pihal, trobil ali godal, saj so vsa glasbila povezana v skupno in nedeljivo zvočno tkivo… morda si je skladateljica tako predstavljala, da zveni tišina.''

Foto: Dejan Bulut; https://nd-mb.si

 

 

 

 

Tjaša Krajnc