Opis epizode

Favni, satiri in kentavri, bitja iz mitološke Grčije torej, nas bodo spremljala na 12. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero.. Po tovrstnih starogrških vsebinah so posegali mnogi glasbeni ustvarjalci, še zlasti v obdobju baroka. Kar nekaj vokalno-instrumentalnih del je zložil Georg Friedrich Händel, ki ga bomo na tokratnem sprehodu srečali večkrat: v kantatah Aminta in Filida, Händel, moja muza, Olinto pastore in Ljubezenska norost ter v operi Herkul. Prav posebno pozornost pa je pri Claudu Debussyju pritegnil favn; njegova pojava – pol človek, pol kozel – je imela v antičnem grškem in rimskem svetu hkrati nekaj slabega in dobrega. Ikonolog Alessandro Grossato je ugotovil, da je bil favn »nadvse hibridno bitje, obdarjen je bil s kozjimi parklji, repom in falosom na docela živalski spodnji polovici telesa, pa tudi zgoraj je imel poudarjeno kozje poteze: nos, izrez oči, brado, koničasta ušesa, izpod las pa je kukal par daljših ali krajših rogov«. Satire srečamo že v skladbah za klavecin Francoisa Couperina. Mit o boginji Ateni, satiru Marsiju in Apolonu so proslavile neštete mojstrovine vseh vej umetnosti, dočim je tragična usoda avloda Marsija navdihnila le redka glasbena dela. Najpomembnejšo tovrstno partituro je podpisal Luigi Dallapicola.

Carlo de Incontrera, Mihael Kozjek, Matej Venier