Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnji sprehod je bil v znamenju Goethejevega Vilinskega kralja, od katerega se poslavljamo z orkestrsko fantazijo Hansa Wernerja Henzeja, osrednja tema tokratnega pa je V gozdu. Začenja ga odlomek iz opere Falstaff Antonia Salierija, prizor v Windsorskem gaju, ko ubogega naslovnega junaka mučijo “našemljene zelene, modre, bele in črne vile, nepravi palčki in škratje, lemurji, strahovi, prikazni in breztežne sence”. V nadaljevanju nekaj pozornosti namenjamo Veselim ženam windsorskim Otta Nicolaija in Verdijevemu Falstaffu, nato pa nas bo Maurice Ravel s pesmijo Ronde popeljal v skrivnostni gozd, ki ga naseljuje množica domišljijskih bitij, tudi nevarnih, predvsem za mlada dekleta. Sprehod bomo končali z virtuozno instrumentalno glasbo, prežeto z dinamičnim poletom, ritmično živahnostjo ter prefinjeno igro zvočnih barv, ki jo je Francesco Geminiani sredi 18. stoletja v Parizu zložil za pantomimo Začarani gozd Giovannija Niccolòja Servandonija, sijajnega scenografa, za katerega so se pulili vsi evropski dvori. V tem začaranem gozdu so prebivali čarovnice in duhovi, grifoni in zmaji, ki jih opisujeta XIII. in XVIII. spev Tassove pesnitve Osvobojeni Jeruzalem, kjer najdemo tudi pripovedi o Tankredu in Klorindi ter hrabrem paladinu Rinaldu.
Mihael Kozjek
Zadnji sprehod je bil v znamenju Goethejevega Vilinskega kralja, od katerega se poslavljamo z orkestrsko fantazijo Hansa Wernerja Henzeja, osrednja tema tokratnega pa je V gozdu. Začenja ga odlomek iz opere Falstaff Antonia Salierija, prizor v Windsorskem gaju, ko ubogega naslovnega junaka mučijo “našemljene zelene, modre, bele in črne vile, nepravi palčki in škratje, lemurji, strahovi, prikazni in breztežne sence”. V nadaljevanju nekaj pozornosti namenjamo Veselim ženam windsorskim Otta Nicolaija in Verdijevemu Falstaffu, nato pa nas bo Maurice Ravel s pesmijo Ronde popeljal v skrivnostni gozd, ki ga naseljuje množica domišljijskih bitij, tudi nevarnih, predvsem za mlada dekleta. Sprehod bomo končali z virtuozno instrumentalno glasbo, prežeto z dinamičnim poletom, ritmično živahnostjo ter prefinjeno igro zvočnih barv, ki jo je Francesco Geminiani sredi 18. stoletja v Parizu zložil za pantomimo Začarani gozd Giovannija Niccolòja Servandonija, sijajnega scenografa, za katerega so se pulili vsi evropski dvori. V tem začaranem gozdu so prebivali čarovnice in duhovi, grifoni in zmaji, ki jih opisujeta XIII. in XVIII. spev Tassove pesnitve Osvobojeni Jeruzalem, kjer najdemo tudi pripovedi o Tankredu in Klorindi ter hrabrem paladinu Rinaldu.
Mihael Kozjek
Vse epizode