Opis epizode

Zadnji sprehod je bil v znamenju Goethejevega Vilinskega kralja, od katerega se poslavljamo z orkestrsko fantazijo Hansa Wernerja Henzeja, osrednja tema tokratnega pa je V gozdu. Začenja ga odlomek iz opere Falstaff Antonia Salierija, prizor v Windsorskem gaju, ko ubogega naslovnega junaka mučijo “našemljene zelene, modre, bele in črne vile, nepravi palčki in škratje, lemurji, strahovi, prikazni in breztežne sence”. V nadaljevanju nekaj pozornosti namenjamo Veselim ženam windsorskim Otta Nicolaija in Verdijevemu Falstaffu, nato pa nas bo Maurice Ravel s pesmijo Ronde popeljal v skrivnostni gozd, ki ga naseljuje množica domišljijskih bitij, tudi nevarnih, predvsem za mlada dekleta. Sprehod bomo končali z virtuozno instrumentalno glasbo, prežeto z dinamičnim poletom, ritmično živahnostjo ter prefinjeno igro zvočnih barv, ki jo je Francesco Geminiani sredi 18. stoletja v Parizu zložil za pantomimo Začarani gozd Giovannija Niccolòja Servandonija, sijajnega scenografa, za katerega so se pulili vsi evropski dvori. V tem začaranem gozdu so prebivali čarovnice in duhovi, grifoni in zmaji, ki jih opisujeta XIII. in XVIII. spev Tassove pesnitve Osvobojeni Jeruzalem, kjer najdemo tudi pripovedi o Tankredu in Klorindi ter hrabrem paladinu Rinaldu.

Mihael Kozjek