Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
Tudi na četrtem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero v ciklu Na krilih pesmi se bomo zadržali pri Oberonu, vilinskem kralju, ki je buril številne skladateljske domišljijske svetove že na prelomu 16. in 17. stoletja, denimo Roberta Johnsona, Anthonyja Holborna in Alfonsa Ferrabosca mlajšega, ki so zložili glasbo na besedilo dramatika Bena Johnsona. Njegov Oberon je po besedah Petra Downeyja »nekaj izjemnega tako zaradi čarobno ubranega besedila, kot zaradi prelepe glasbe, kolikor se je je ohranilo«. Kot pri Shakespearju je tudi pri Johnsonu Oberon nadnaravno bitje s človeškimi potezami, velikodušen in moder vladar iz rodu belih vilincev. A niso vsi vilinski kralji takšni. Povsem drugačnega srečamo v znameniti Goethejevi baladi Vilinski kralj, ki jo je navdihnila žalostna smrt otroka leta 1782 v Turingiji. In prav tega, temačnega in zlohotnega vilinskega kralja srečamo v glasbenih delih Franza Schuberta, Corone Schröter, Ludwiga van Beethovna, Carla Loeweja, Franza Liszta in Heinricha Wilhelma Ernsta.
Carlo de Incontrera, Mihael Kozjek, Matej Venier
Tudi na četrtem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero v ciklu Na krilih pesmi se bomo zadržali pri Oberonu, vilinskem kralju, ki je buril številne skladateljske domišljijske svetove že na prelomu 16. in 17. stoletja, denimo Roberta Johnsona, Anthonyja Holborna in Alfonsa Ferrabosca mlajšega, ki so zložili glasbo na besedilo dramatika Bena Johnsona. Njegov Oberon je po besedah Petra Downeyja »nekaj izjemnega tako zaradi čarobno ubranega besedila, kot zaradi prelepe glasbe, kolikor se je je ohranilo«. Kot pri Shakespearju je tudi pri Johnsonu Oberon nadnaravno bitje s človeškimi potezami, velikodušen in moder vladar iz rodu belih vilincev. A niso vsi vilinski kralji takšni. Povsem drugačnega srečamo v znameniti Goethejevi baladi Vilinski kralj, ki jo je navdihnila žalostna smrt otroka leta 1782 v Turingiji. In prav tega, temačnega in zlohotnega vilinskega kralja srečamo v glasbenih delih Franza Schuberta, Corone Schröter, Ludwiga van Beethovna, Carla Loeweja, Franza Liszta in Heinricha Wilhelma Ernsta.
Carlo de Incontrera, Mihael Kozjek, Matej Venier
Vse epizode