Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
Na tretjem Sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero v okviru cikla Na krilih pesmi obiščemo kralja škratov in vilinskega sveta, strogega Oberona in kraljico vil Titanijo, ki v domišljijski literaturi pogosto nežno posega v ljubezenske zadeve. Njune zamere in ljubezenske dvoboje, ki so v pripovedih iz 17. in 18. stoletja obarvani zdaj bolestno zdaj moralistično, je na oder kot komedijo postavil William Shakespeare, prizor iz nje pa je v svoji operi Sen kresne noči uglasbil Benjamin Britten. V literarnem svetu pomembna je tudi viteška pesnitev Oberon, mojstrovina Christopha Martina Wielanda, ki pa se je tako kot Shakespeare napajal pri istem viru – francoskem romanu z začetka 13. stoletja Huon de Bordeaux, katerega zaplet zrcali tudi znamenita Webrova opera Oberon, ali prisega Vilinskega kralja. Oberona in Titanijo so poleg Webra in Brittna seveda v svoje uglasbitve vključevali tudi mnogi drugi skladatelji, med njimi Henry Purcell, Pavel Vranický, Friedrich Ludwig Aemilius Kunzen in Johann Nepomuk Hummel. Še preden pa se bomo posvetili Oberonu in Titaniji, ostajamo tam, kjer smo končali prejšnjič – v Tolkienovem Gospodarju prstanov in glasbi, ki jo je k filmski trilogiji Petra Jacksona spisal Howard Shore.
Carlo de Incontrera, Mihael Kozjek, Matej Venier
Na tretjem Sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero v okviru cikla Na krilih pesmi obiščemo kralja škratov in vilinskega sveta, strogega Oberona in kraljico vil Titanijo, ki v domišljijski literaturi pogosto nežno posega v ljubezenske zadeve. Njune zamere in ljubezenske dvoboje, ki so v pripovedih iz 17. in 18. stoletja obarvani zdaj bolestno zdaj moralistično, je na oder kot komedijo postavil William Shakespeare, prizor iz nje pa je v svoji operi Sen kresne noči uglasbil Benjamin Britten. V literarnem svetu pomembna je tudi viteška pesnitev Oberon, mojstrovina Christopha Martina Wielanda, ki pa se je tako kot Shakespeare napajal pri istem viru – francoskem romanu z začetka 13. stoletja Huon de Bordeaux, katerega zaplet zrcali tudi znamenita Webrova opera Oberon, ali prisega Vilinskega kralja. Oberona in Titanijo so poleg Webra in Brittna seveda v svoje uglasbitve vključevali tudi mnogi drugi skladatelji, med njimi Henry Purcell, Pavel Vranický, Friedrich Ludwig Aemilius Kunzen in Johann Nepomuk Hummel. Še preden pa se bomo posvetili Oberonu in Titaniji, ostajamo tam, kjer smo končali prejšnjič – v Tolkienovem Gospodarju prstanov in glasbi, ki jo je k filmski trilogiji Petra Jacksona spisal Howard Shore.
Carlo de Incontrera, Mihael Kozjek, Matej Venier
Vse epizode