Opis epizode

Pripovednik in pisec kmečkih povesti
V smrt zaradi slovenskega petja
Pol stoletja od elektrifikacije železniške proge Maribor–Koper

Ustavni amandmaji, ki jih je slovenska skupščina sprejela septembra 1989, so vzpostavili temelje za izvedbo prvih večstrankarskih in demokratičnih, to je svobodnih, splošnih, tajnih in neposrednih volitev. Kljub letu in pol dolgi ustavnorevizijski razpravi se je besedilo usklajevalo do zadnjega in samo dva dneva pred sprejemanjem amandmajev se je ustavni komisiji uspelo poenotiti še glede nekaterih volilnih določb, ki so dlje časa delile njene člane. Ustavni amandmaji so določili za vsakega od treh skupščinskih zborov različen volilni sistem, za njihovo udejanjenje pa je skupščina, kljub časovni stiski za pripravo izvedbenih aktov, na današnji dan leta 1989 vendarle sprejela še sveženj volilne zakonodaje – od Zakona o političnem združevanju in Zakona o volitvah v skupščine do zakonov, s katerimi so se določile volilne enote, in drugih. Predsednik tedanje Skupščine Miran Potrč je tako splošne volitve delegatov razpisal za 8. in 12. april ter drugi krog za 22. april 1990. Razpis volitev konec leta 1989 je v slovenskem prostoru napovedal izvedbo prvih svobodnih volitev po letu 1927, ko so potekale volitve v tedanjo ustavodajno skupščino pred uvedbo diktature kralja Aleksandra.

Milan Trobič