Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi
Rektor graške univerze
Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba
Eden vodilnih glasbenikov svoje dobe na Finskem
Slavist, filolog in publicist Jernej Kopitar je gimnazijo in dveletni študij na liceju končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Sprva je kot domači učitelj delal v hiši sestre Žige Zoisa. Pod Zoisovim in Vodnikovim vplivom se je začel zanimati za narodni prerod in slavistiko ter po Kotzebujevem vzoru priredil v slovenščino igro Tinček Petelinček. Takrat si je za znanstvenega vzornika vzel češkega znanstvenika, začetnika slavistike Josefa Dobrovskega. Leta 1806 se je začel ukvarjati s slovensko slovnico, čez dve leti je odšel na Dunaj in študiral pravo, dve leti pozneje pa je postal cenzor za slovenske in novogrške knjige ter delal kot skriptor in kustos v dvorni knjižnici. Za nas je pomemben, ker je leta 1809 izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. V uvodu je podal svoje narodnobuditeljske zamisli s prvo natančno določitvijo slovenskega jezikovnega ozemlja in zasnovo splošnega slovenskega črkopisa. Opiral se je na živa jezikovna dejstva osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo z delom Jerneja Kopitarja – rodil se je leta 1780 v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano – dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
Stane Kocutar
Rektor graške univerze
Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba
Eden vodilnih glasbenikov svoje dobe na Finskem
Slavist, filolog in publicist Jernej Kopitar je gimnazijo in dveletni študij na liceju končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Sprva je kot domači učitelj delal v hiši sestre Žige Zoisa. Pod Zoisovim in Vodnikovim vplivom se je začel zanimati za narodni prerod in slavistiko ter po Kotzebujevem vzoru priredil v slovenščino igro Tinček Petelinček. Takrat si je za znanstvenega vzornika vzel češkega znanstvenika, začetnika slavistike Josefa Dobrovskega. Leta 1806 se je začel ukvarjati s slovensko slovnico, čez dve leti je odšel na Dunaj in študiral pravo, dve leti pozneje pa je postal cenzor za slovenske in novogrške knjige ter delal kot skriptor in kustos v dvorni knjižnici. Za nas je pomemben, ker je leta 1809 izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. V uvodu je podal svoje narodnobuditeljske zamisli s prvo natančno določitvijo slovenskega jezikovnega ozemlja in zasnovo splošnega slovenskega črkopisa. Opiral se je na živa jezikovna dejstva osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo z delom Jerneja Kopitarja – rodil se je leta 1780 v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano – dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
Stane Kocutar
Vse epizode