Opis epizode

Eden naših vodilnih impresionistov
Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji
Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1867 se je v Spodnji Sorici pri Škofji Loki rodil eden najpomembnejših slovenskih slikarjev Ivan Grohar. Svojo slikarsko pot je začel kot samouk, leta 1892 pa je odšel na šolanje v Gradec in na Dunaj. Znanstvo z Rihardom Jakopičem ga je pripeljalo v München, tam pa je nekaj časa obiskoval slovito Ažbetovo šolo. Na začetku slikarske poti je bilo njegovo delo v znamenju rokodelskega šolanja, pozneje pa je postal eden glavnih in najimenitnejših predstavnikov impresionistične šole na Slovenskem. V naše slikarstvo je vnesel skrajno subjektivno doživljanje kmečke motivike, ji vdihnil simbolični, pa tudi rahločutno socialni in nacionalni pomen in tako bolj kot kateri koli drug slovenski slikar modernizma začrtal obseg in globino našega slikarstva v srednjeevropski umetnosti prve tretjine 20. stoletja. Med najboljša in najbolj cenjena dela Ivana Groharja sodijo “Pod Koprivnikom”, “Macesen”, “Sejalec” in “Cvetoča jablana”.

Pesnica Vida Taufer je začela objavljati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in je sledila romantično-čustveni usmeritvi slovenskega pesništva. Za njen pesniški razvoj je bilo pomembno druženje z literarnimi somišljeniki Srečka Kosovela, ki so se zbirali okoli revije Lepa Vida. V njeni tradicionalno oblikovani liriki prevladujeta melanholija in socialna tematika. Pred 90-imi leti (1933) jo je Anton Vodnik kot tedaj edino žensko, ki je pisala pesmi, sprejel v antologijo Slovenska sodobna lirika, leta 1939 je izšla njena prva tiskana pesniška zbirka Veje v vetru in nato še Križev pot. Leta 1972 je v našem studiu prebrala svojo pesem z naslovom: Večer na jezeru *Posnetek  Po drugi svetovni vojni se je Vida Taufer največ posvečala mladinskemu pesništvu. Skupaj z Lili Novy je napisala lutkovno igrico v verzih "Mojca in živali", leta 1961 – že v domu starostnikov – pa je uredila svojo zadnjo pesniško zbirko z naslovom Svetli sadovi. Vida Taufer se je rodila pred 120-imi leti (1903) v Toplicah pri Zagorju ob Savi.

Gledališka igralka Vida Juvan je bila 39 let angažirana v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, po letu 1962 pa je v Drami in Mestnem gledališču ljubljanskem nastopala kot gostja. Od svoje prve vloge leta 1923 se je od naivk, fantičev, punčk in sentimentalnih deklet povzpela do vodilne karakterne igralke. Odigrala je več kot 500 vlog v gledališču ter v radijskih in televizijskih igrah, v letih od 1948 do 1972 pa je na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predavala tudi dramsko igro. Gledališka igralka Vida Juvanova je prejela dve Sterijevi nagradi, pred petdesetimi leti pa Prešernovo in Borštnikov prstan. Rodila se je leta 1905 v Ljubljani.

Časnikar Slavko Fras je na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in slavistike. Leta 1957 je postal stalni dopisnik z Dunaja za časopisa »Ljudska pravica« in »Borba«; ta je izhajal v Beogradu. Po vrnitvi v domovino je bil zunanjepolitični komentator »Dela«, urednik za kulturo in urednik centralne redakcije, prvi urednik »Sobotne priloge« in devet let (do prenehanja izhajanja leta 1992) glavni urednik štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Naši razgledi«. Več kot desetletje je bil sodelavec avstrijske tiskovne agencija APA; za zasluge s tega področja so ga leta 2001 odlikovali z avstrijskim srebrnim častnim znakom, v domovini pa je za svoje delo dvakrat prejel najvišje novinarsko priznanje, Tomšičevo nagrado. Slavko Fras – rodil se je pred 95-imi leti (1928) v Mariboru – je bil tudi predsednik Društva novinarjev Slovenije in Zveze novinarjev Jugoslavije.

Stane Kocutar