Opis epizode

Prva sploh ni simfonija – druga je ena najbolj znanih vseh časov. Simfonije za pihala Igorja Stravinskega nosijo samo to ime, zato lahko presenetijo. Dvořákova simfonija »Iz novega sveta« pa je glasba, ki pritegne in popolnoma očara vsakega poslušalca. Napisana je bila v New Yorku. Čeprav je Novi svet pustil pečat na njej, ostaja zares češko romantična. Presenetljiv solo angleškega roga v Adagiu je prispeval k njeni priljubljenosti. Je hkrati privlačen in preprost – in zato daleč od tistega, kar je Igor Stravinski predstavil pihalcem in trobilcem v svojih Simfonijah za pihala. V njih je glasba ritmično ostra, melodično prodorna – in vse je izpeljano z natančnostjo začetka 20. stoletja. Tudi Thierry Escaich, »rezidenčni skladatelj« Frankfurtskega radijskega simfoničnega orkestra, se je dotaknil bistva, ko je kategoriziral svoj Koncert za violončelo in orkester št. 2 z naslovom »Jutranje pesmi«: vidi ga kot arijo – in to na način, ki spominja na glasbo Johanna Sebastiana Bacha.

Polona Kovačič