Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Val202
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
O delovanju mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in o tem, kakšne podatke bo zbirala, smo govorili z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Na razpis ministrstva za javno upravo za prilagoditev mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom, ki temelji na nemški aplikaciji, se je prejšnji teden odzvalo šest ponudnikov, od katerih so štirje izpolnjevali razpisane pogoje glede cene. Ponudili pa so cene od štiri do 47 tisoč evrov. Šlo je le za evidenčno in ne javno naročilo in kot spominja profesor Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, je bil čas za prijavo na razpis ministrstva za javno upravo samo tri dni.
"Pomembno se je zavedati, da nobena, tudi decentralizirana aplikacija, ne ponuja 100-odstotne varnosti glede zasebnosti in varnosti podatkov. Tudi te podatke je mogoče zlorabiti. In takšna presoja vplivov na zasebnost za protokol, ki je podlaga nemškemu protokolu, je narejena. Ampak o tem v slovenskem prostoru ni razprave."
Profesor Aleš Završnik se sprašuje, ali bo mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom sploh delovala. Tudi če bo delovala, aplikacija odpira vprašanja o morebitnih kršitvah številnih pravic, pa tudi o stigmatizaciji.
"Zakaj ne bi imeli aplikacije za sledenje politikom in ugotavljanje stikov, ki so lahko korupcijski? Na ta način bi rešili tudi veliko problemov, ki jih imamo v družbi. Najenostavneje bi bilo namestiti neki čip pod kožo vsem ob rojstvu. To bi bilo v tem tehnološkem, tehnicističnem smislu zelo učinkovito, kako preprečevati neko pandemijo. Ampak imamo tudi druge vrednote, ne želimo biti taka družba."
Na vprašanje, ali bi si aplikacijo naložil, Završnik odgovori, da ne, ker ne ve, kaj ta aplikacija počne. Pravi pa, da mu je ta protokol, ki ga je pripravil konzorcij univerz, vlil veliko optimizma, saj vidi, kaj je danes mogoče narediti s tehnologijo. Strinja se z epidemiologi, da ni več časa za svinčnik in papir. Aplikacija se mu zdi koristna z vidika decentraliziranosti zbiranja podatkov, dobra se mu zdi tudi anonimnost. Nevarnost vdora trolov, lovljenje podatkov ob pomoči drugih naprav ter negativni vplivi aplikacije na družbo pa bi lahko opredelil kot slabosti.
Gorazd Rečnik
Kako bo delovala mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in kakšne podatke o uporabnikih bo zbirala? Uporaba aplikacije odpira tudi vprašanja o morebitnih kršitvah pravic in o tem, kako bo vplivala na stigmatizacijo. Pogovarjali smo se z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
O delovanju mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom in o tem, kakšne podatke bo zbirala, smo govorili z Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
Na razpis ministrstva za javno upravo za prilagoditev mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom, ki temelji na nemški aplikaciji, se je prejšnji teden odzvalo šest ponudnikov, od katerih so štirje izpolnjevali razpisane pogoje glede cene. Ponudili pa so cene od štiri do 47 tisoč evrov. Šlo je le za evidenčno in ne javno naročilo in kot spominja profesor Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, je bil čas za prijavo na razpis ministrstva za javno upravo samo tri dni.
"Pomembno se je zavedati, da nobena, tudi decentralizirana aplikacija, ne ponuja 100-odstotne varnosti glede zasebnosti in varnosti podatkov. Tudi te podatke je mogoče zlorabiti. In takšna presoja vplivov na zasebnost za protokol, ki je podlaga nemškemu protokolu, je narejena. Ampak o tem v slovenskem prostoru ni razprave."
Profesor Aleš Završnik se sprašuje, ali bo mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom sploh delovala. Tudi če bo delovala, aplikacija odpira vprašanja o morebitnih kršitvah številnih pravic, pa tudi o stigmatizaciji.
"Zakaj ne bi imeli aplikacije za sledenje politikom in ugotavljanje stikov, ki so lahko korupcijski? Na ta način bi rešili tudi veliko problemov, ki jih imamo v družbi. Najenostavneje bi bilo namestiti neki čip pod kožo vsem ob rojstvu. To bi bilo v tem tehnološkem, tehnicističnem smislu zelo učinkovito, kako preprečevati neko pandemijo. Ampak imamo tudi druge vrednote, ne želimo biti taka družba."
Na vprašanje, ali bi si aplikacijo naložil, Završnik odgovori, da ne, ker ne ve, kaj ta aplikacija počne. Pravi pa, da mu je ta protokol, ki ga je pripravil konzorcij univerz, vlil veliko optimizma, saj vidi, kaj je danes mogoče narediti s tehnologijo. Strinja se z epidemiologi, da ni več časa za svinčnik in papir. Aplikacija se mu zdi koristna z vidika decentraliziranosti zbiranja podatkov, dobra se mu zdi tudi anonimnost. Nevarnost vdora trolov, lovljenje podatkov ob pomoči drugih naprav ter negativni vplivi aplikacije na družbo pa bi lahko opredelil kot slabosti.
Gorazd Rečnik
Vse epizode