Opis epizode

Gost oddaje bo novinar in publicist Boštjan Videmšek, ki je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo - od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkeyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.

Ne kaže nam dobro, obkolili smo sami sebe, poudarja Boštjan Videmšek. "Nočem dajati lažnega upanja, a pri tistem, ki je, moramo vztrajati."

Novinar in publicist Boštjan Videmšek je pred dnevi izdal novo knjigo z naslovom Plan B. V njej je skupaj s fotografom Matjažem Krivicem strnil tri leta novinarskega raziskovanja in spremljanja pionirjev boja s podnebno krizo – od Tilosa, popolnoma samooskrbnega otoka v Sredozemlju, škotskih Orkneyjskih otokov, ki izkoriščajo energijo morja, perspektivnih evropskih praks pri zajemanju ogljikovega dioksida iz ozračja, Islandije, ki se spreobrača v geotermalno silo, in številnih drugih. Spopadanje s podnebno krizo je po njegovem zelo težka naloga. Če ji ne bomo kos, lahko postane naša zadnja.

"Čisto nič, kar je opisano v knjigi, ne bo realno in ne sme biti realno, če bo vztrajalo pri logiki 'Več, več, več!'. Naša uporaba se mora začeti zmanjševati, kot skupnost se bomo morali odreči solidnemu delu udobja zato, da ne bomo umirali, ampak živeli do smrti."

Podnebna kriza je ključna frontna črta, ne le človeštva, ampak vsega živega, poudarja Videmšek. "Nočem dajati lažnega upanja, kjer pa obstaja, ga skušam izpostavljati in ob njem postavljati klicaje. Rešitve, ki so na voljo, je treba aplicirati, kamorkoli je mogoče, čim prej."

Verjeti je treba v posameznika. Ta lahko za sabo s svojo osebno pobudo potegne skupnost, in tako lahko to postane zgodba vseh nas. Večina teh zgodb v knjigi, ki sta jih našla z Matjažem Krivicem, poteka od spodaj navzgor. "Združiti je treba več pristopov, a osnova je v skupnosti. V primerih, ki jih opisujem, so se skupnosti odločile biti progresivne. Ključno je izbrati vse mogoče dobre prakse in iz njih izpeljati dobro formulo za prihodnost. A zdi se, da Slovenija resnega okoljskega plana B nima."

"Grški otok Tilos kot primer pooseblja vse ostale zgodbe. Ni le zgodba o tehnologiji, ampak zgodba o sociologiji. Pred poldrugim desetletjem je bil prazen, a je postal prvi samopreskrbni otok v Sredozemlju. In mogoče ga je kopirati – podobno licenco ima zdaj v Grčiji že več otokov."

Fotografije Matjaža Krivica

Maja Ratej