Opis epizode

Josip Ipavec je bil sin Gustava Ipavca in je že kot otrok sodeloval na glasbenih večerih, ki so jih po tradiciji redno prirejali pri Ipavčevih v Šentjurju. Leta se je 1898 vpisal na medicino v Gradcu, obenem pa se je glasbeno izpopolnjeval. Največji glasbeni uspeh Josipa Ipavca je njegova pantomima Možiček iz leta 1900. Po natisu partiture jo je Gojmir Krek pohvalil v Ljubljanskem zvonu in zapisal, da označuje v naši glasbeni literaturi velikanski korak naprej in ne hodi po splošno znanih priljubljenih poteh stare šablone, temveč prodira v bujni pragozd fantazije.
Danilo Bučar se je rodil leta 1896 v Črnomlju in je svoja otroška in mladostniška leta preživel v Novem mestu. Čeprav je študiral farmacijo in se s tem poklicem tudi preživljal, pa je gojil ljubezen do glasbe in gledališča vse življenje. Danila Bučarja avantgardna glasbena gibanja niso zanimala, to pa ne pomeni, da ni bil prodoren iskalec novega, boljšega, subtilnejšega. Prav to zadnje, subtilnost, v drobnih potankostih občuteno snovanje, je osrednja značilnost njegove glasbe.

Marko Šetinc