Opis epizode

Gost intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je vrhunski zgodovinar mlajše generacije, ki se je že uveljavil v tujini. Študijska pot ga je vodila od Univerze v Mariboru in Ljubljani do Budimpešte in Firenc, kjer je doktoriral na prestižnem Evropskem univerzitetnem inštitutu. Dr. Ivešić zadnja leta zelo uspešno vodi Študijski center za narodno spravo, ki z odlično izobraženo ekipo zgodovinarjev pridobiva status osrednje ustanove za raziskovanje totalitarizmov 20. stoletja in druge svetovne vojne ter je obenem servis za državljane, ki se srečujejo s to tematiko. Zadnji knjižni rezultat te ustanove je pretresljiva znanstvena monografija Pragovi nasilja, ki jo je uredila dr. Pavlina Bobič.
Ivešić je nase opozoril že z raziskavo o prvaku SLS-a v času napada na Kraljevino Jugoslavijo dr. Francu Kulovcu. S strokovno ekspertizo je na podlagi virov ovrgel novodobni mit, češ da sta dr. Kulovec in dr. Krek z obiskom odpravnika poslov slovaškega veleposlanika dan pred bombardiranjem Beograda potrdila kolaboracijo s Hitlerjevo Nemčijo. Na podlagi raziskovanja Ehrlichovih stražarjev se je izkazalo tudi, da smo Slovenci med redkimi narodi, ki pred vojno in med njo nismo imeli omembe vrednega političnega združevanja, ki bi sledilo idejam fašizma ali nacionalnega socializma. Drugo polje njegovega raziskovanja so članki Milovana Đilasa, kjer dr. Ivešić podrobno pojasni njegovo specifično, tudi disidentsko vlogo v takratni Jugoslaviji. Intervjuvanec je v mnogočem specialist za zgodovino Titove Jugoslavije. Zlasti je raziskoval uvajanje jugoslovanske nacionalnosti v nekdanjem režimu. V pogovoru podrobno pojasni vzpon in padec graditve jugoslovanskega naroda in posebej vlogo Edvarda Kardelja. Ta je v petdesetih letih prejšnjega stoletja menil, da se bodo jugoslovanski narodi stapljali v smer jugoslovanstva. Po poskusu atentata nanj pa je Kardelj, ki se je za nekaj časa umaknil v London, spremenil stališče. Socialistična Jugoslavija se je vrnila k t. i. nacionalnemu ključu, kar je bil v nekem smislu tudi uvod v razraščanje nacionalizma in razbitja države. Na vprašanje, zakaj je Jugoslavija propadla, je dr. Ivešić odgovoril, da zato, ker ni bila več sposobna poskrbeti za državljane in upravljanje države. V kontekstu nostalgije po nekdanji državi, ki jo še najdemo tudi v Sloveniji, gost pove, da je bila SFRJ po vseh kriterijih država visoke brezposelnosti in velikega deleža prebivalstva, ki je živel pod pragom revščine, da ne govorimo o sistematičnem kršenju človekovih pravic in svoboščin. Dr. Ivešić je v uglednih tujih revijah uspel objaviti več strokovnih člankov, nekateri so bili tudi nagrajeni. Vrhunski dosežek pa je letošnja izdaja njegovega razširjenega doktorskega dela pri ugledni britanski založbi Routledge. Knjiga z naslovom The Rise and Fall of Communist Yugoslavism, Soft Nation-Building in Yugoslavia sodi med vrhunske znanstvene dosežke na mednarodni ravni.
Z njegovim prihodom na čelo Študijskega centra za narodno spravo se je ta ustanova močno okrepila, vsako leto organizira ali sodeluje na več mednarodnih simpozijih, izdaja od štiri do pet znanstvenih monografij na leto. Zadnji dosežek, ki ga je gost posebej poudaril, je monografija Pragovi nasilja, Dolenjska in Bela krajina 1941–1943, ki jo je uredila sodelavka SCNS-ja dr. Pavlina Bobič.