Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Letošnji prejemnik Župančičeve nagrade za življenjsko delo, ki jo za izjemne umetniške dosežke podeljuje mestna občina Ljubljana, je dirigent in pedagog Uroš Lajovic.
Lajovic je po končanem študiju dirigiranja in kompozicije na akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljeval študij dirigiranja pri izjemnih dirigentih Brunu Maderni v Salzburgu in profesorju Hansu Swarowskem na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju.
Dirigentsko kariero je začel kot asistent dirigent, nadaljeval pa kot stalni dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Vodil jo je 13 let. Bil je tudi šef dirigent Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Zagreb. V letih od 2001 do 2006 je vodil Beograjsko filharmonijo, od leta 2009 pa je poučeval dirigiranje na akademiji za glasbo v Zagrebu. Leta 1988 je ustanovil komorni ansambel Slovenicum; ta je pod njegovim umetniškim in dirigentskim vodstvom – tudi mednarodno – deloval vse do leta 2001. Od leta 1989 je poučeval dirigiranje na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, leta 1991 je bil izbran za rednega profesorja, med njegovimi 300 študenti so bili danes svetovno uveljavljeni dirigenti, ki so na čelu najboljših orkestrov na svetu: Kirill Petrenko, Andres Orosco Estrada .... To funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 2012, ko je prejel naziv profesor emeritus.
Maestro Uroš Lajovic je dirigiral več kot 110 različnim orkestrom, sodeloval s približno 900 solisti in imel več kot 1400 nastopov po vsej Evropi, Združenih državah Amerike in Aziji. Za svoje izjemno delo je prejel več mednarodnih priznanj, kot sta medalja beli angel v Beogradu in častni križ za umetnost in znanost republike Avstrije.
V oddaji Glasbeni portret bo v pogovoru osvetlil svoje glasbene začetke, študij, izjemno koncertno delovanje in profesuro, pa tudi ovire, ki so mu stale na poti. Oddajo bogatijo arhivski posnetki, ki so v različnih obdobjih nastali pod njegovo taktirko.
Joseph Haydn: Koncert za trobento in orkester v Es-duru, Hob VIIE, št. 2 – Finale. Allegro (l. 1994)
Izvajalci: Stanko Arnold, Simfoniki RTV Slovenija, dirigent Uroš Lajovic
Johann Sebastian Bach: Orkestralna suita št. 3 v D-duru, BWV 1068 – 2. Air (l. 2001)
Izvajalci: Komorni orkester Slovenicum, dirigent Uroš Lajovic
Franz Schrecker: Plesna igra – 2. Menuet (l. 1996)
Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Uroš Lajovic
Uroš Lajovic: Stori čudež (l. 1985)
Izvajalci: Akademski pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja, Tomaž Faganel
Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za 2 klavirja in orkester št. 2 v E-duru, 3. Allegro (l. 1982)
Izvajalci: RIAS Sinfonietta Berlin, Joseph in Anthony Paratore, Uroš Lajovic
Gustav Mahler: SImfonija št. 3 v d-molu, 6. Langsam. Ruhevoll. Empfunden (l. 1988)
Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Uroš Lajovic
Polona Kovačič
Letošnji prejemnik Župančičeve nagrade za življenjsko delo, ki jo za izjemne umetniške dosežke podeljuje mestna občina Ljubljana, je dirigent in pedagog Uroš Lajovic.
Lajovic je po končanem študiju dirigiranja in kompozicije na akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljeval študij dirigiranja pri izjemnih dirigentih Brunu Maderni v Salzburgu in profesorju Hansu Swarowskem na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju.
Dirigentsko kariero je začel kot asistent dirigent, nadaljeval pa kot stalni dirigent Orkestra Slovenske filharmonije. Vodil jo je 13 let. Bil je tudi šef dirigent Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Zagreb. V letih od 2001 do 2006 je vodil Beograjsko filharmonijo, od leta 2009 pa je poučeval dirigiranje na akademiji za glasbo v Zagrebu. Leta 1988 je ustanovil komorni ansambel Slovenicum; ta je pod njegovim umetniškim in dirigentskim vodstvom – tudi mednarodno – deloval vse do leta 2001. Od leta 1989 je poučeval dirigiranje na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, leta 1991 je bil izbran za rednega profesorja, med njegovimi 300 študenti so bili danes svetovno uveljavljeni dirigenti, ki so na čelu najboljših orkestrov na svetu: Kirill Petrenko, Andres Orosco Estrada .... To funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 2012, ko je prejel naziv profesor emeritus.
Maestro Uroš Lajovic je dirigiral več kot 110 različnim orkestrom, sodeloval s približno 900 solisti in imel več kot 1400 nastopov po vsej Evropi, Združenih državah Amerike in Aziji. Za svoje izjemno delo je prejel več mednarodnih priznanj, kot sta medalja beli angel v Beogradu in častni križ za umetnost in znanost republike Avstrije.
V oddaji Glasbeni portret bo v pogovoru osvetlil svoje glasbene začetke, študij, izjemno koncertno delovanje in profesuro, pa tudi ovire, ki so mu stale na poti. Oddajo bogatijo arhivski posnetki, ki so v različnih obdobjih nastali pod njegovo taktirko.
Joseph Haydn: Koncert za trobento in orkester v Es-duru, Hob VIIE, št. 2 – Finale. Allegro (l. 1994)
Izvajalci: Stanko Arnold, Simfoniki RTV Slovenija, dirigent Uroš Lajovic
Johann Sebastian Bach: Orkestralna suita št. 3 v D-duru, BWV 1068 – 2. Air (l. 2001)
Izvajalci: Komorni orkester Slovenicum, dirigent Uroš Lajovic
Franz Schrecker: Plesna igra – 2. Menuet (l. 1996)
Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Uroš Lajovic
Uroš Lajovic: Stori čudež (l. 1985)
Izvajalci: Akademski pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja, Tomaž Faganel
Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za 2 klavirja in orkester št. 2 v E-duru, 3. Allegro (l. 1982)
Izvajalci: RIAS Sinfonietta Berlin, Joseph in Anthony Paratore, Uroš Lajovic
Gustav Mahler: SImfonija št. 3 v d-molu, 6. Langsam. Ruhevoll. Empfunden (l. 1988)
Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Uroš Lajovic
Polona Kovačič
Vse epizode