Opis epizode

V 92. letu je umrl skladatelj Igor Štuhec. Leta 2004 je prejel nagrado Prešernovega sklada, za zaokrožen skladateljski opus pa leta 2011 Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev.

Skladatelj Igor Štuhec je bil eden najopaznejših slovenskih skladateljev z zelo tehtnim opusom simfonične, koncertantne in komorne glasbe. Po študiju kompozicije na ljubljanski akademiji za glasbo pri Matiji Bravničarju se je sredi šestdesetih let izpopolnjeval na visoki šoli za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju pri Hannsu Jélinku. V dunajskem tonskem laboratoriju je leta 1965 ustvaril tudi prvo slovensko elektronsko skladbo. Izpopolnjeval se je na tečajih nove glasbe in skladateljskih delavnicah v Darmstadtu, tam se je seznanil z raznovrstno glasbo vodilnih skladateljskih osebnosti in postopoma razvil zelo samosvoj glasbeni slog. Štuhečev raznovrsten skladateljski opus obsega orkestrsko glasbo, dela za različne ansamble, vokalno-instrumentalne, komorne in solistične skladbe ter glasbo za mladino.

Štuhečeva glasbena govorica se giblje od neoklasicizma do atonalnosti in serialnosti, uporablja pa tudi aleatorične postopke, vedno zunaj kakršnih koli vnaprej določenih vzorcev. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad doma in v tujini, nagrado Prešernovega sklada za Simfonieto leta 2004, nagrado za življenjsko delo v glasbenem šolstvu leta 2008 in Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaokrožen skladateljski opus leta 2011.

Predstavili bomo njegove skladbe: samospev Krik – človek na verze Jožeta Pučnika, Iz domačega perivoja za komorni ansambel, Koncert za violo in orkester, 1. stavek Simfoniete, Entuziazme za simfonični orkester, Trio Art za klavirski trio, Poésies za simfonični orkester in tenor in 2. del Koncerta za orkester. Skladatelj Igor Štuhec bo v pogovoru z urednico Tjašo Krajnc podrobneje govoril o svoji glasbeni govorici in predvajanih delih.

Foto: Igor Štuhec, Arhiv DSS

Tjaša Krajnc