Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
Poslušali bomo prvi del muzikala Vrtlijak Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina II. Carousel oziroma Vrtiljak je drugi musical Richarda Rodgersa, ki je zanj napisal glasbo, in Oscarja Hammersteina II, ki se je podpisal pod scenarij in besedila. Delo, ki so ga leta 1945 prvič osvetlile broadwajske odrske luči, je priredba igre Liliom madžarskega pisatelja Ferenca Molnarja iz leta 1909. Izvirno budimpeško okolje je seveda zamenjalo ameriško, natančneje – obalno območje Maina, sama zgodba pa je ostala enaka. Gre za zgodbo o večnem čustvu, potrpežljivi ljubezni, trajajoči na tem in na onem svetu, o človeku, ki si zamisli dobro in naredi slabo, o nezmožnosti izraziti čustvo drugače kot z grobostjo, o odnosu med minljivo normativnostjo družbe in večni normi zapisanemu posamezniku, s katero je Molnar zarisal naivno-realistično sliko madžarskega meščanstva z začetka 20. stoletja, ki jo »komentira« z domišljijskim prizorom posmrtnega obračuna. Oddajo je posnel Stane Košmerl, prebral in pripravil pa Aleksander Golja.
Aleksander Golja
Poslušali bomo prvi del muzikala Vrtlijak Richarda Rodgersa in Oscarja Hammersteina II. Carousel oziroma Vrtiljak je drugi musical Richarda Rodgersa, ki je zanj napisal glasbo, in Oscarja Hammersteina II, ki se je podpisal pod scenarij in besedila. Delo, ki so ga leta 1945 prvič osvetlile broadwajske odrske luči, je priredba igre Liliom madžarskega pisatelja Ferenca Molnarja iz leta 1909. Izvirno budimpeško okolje je seveda zamenjalo ameriško, natančneje – obalno območje Maina, sama zgodba pa je ostala enaka. Gre za zgodbo o večnem čustvu, potrpežljivi ljubezni, trajajoči na tem in na onem svetu, o človeku, ki si zamisli dobro in naredi slabo, o nezmožnosti izraziti čustvo drugače kot z grobostjo, o odnosu med minljivo normativnostjo družbe in večni normi zapisanemu posamezniku, s katero je Molnar zarisal naivno-realistično sliko madžarskega meščanstva z začetka 20. stoletja, ki jo »komentira« z domišljijskim prizorom posmrtnega obračuna. Oddajo je posnel Stane Košmerl, prebral in pripravil pa Aleksander Golja.
Aleksander Golja
Vse epizode