Opis epizode

Totalitarni sistemi so med seboj primerljivi.
Imajo podobne vzvode in ni jih težko razločevati – kot da izhajajo iz iste genetike in pripadajo istemu rodovniku.
V resnici izvirajo, vsi po vrsti, iz naročja hudiča.
Kar koli je namreč njihov politični manifest, od leve do desne skrajnosti, vsi gradijo na istem imenovalcu.
Na imenovalcu ustrahovanja, nasilja, laži.
Na prividu, da se pravičnejša družba ustvarja tako, da poteptaš to, kar je.
Če se kdo upira novemu redu, je razredni sovražnik in zapisan smrti.
Če kdo ne verjame v odrešenje, ki prihaja po totalitarizmu, doživi izobčenje v političnih teorijah brezčutnih akademikov, pisateljev, družboslovcev.
In dialektiki neiskrenih, krvoločnih politikov, zasvojenih z oblastjo.
Na začetku vsakega totalitarizma stoji razdiralna moč revolucije.
Skrajnost misli in ravnanja, ki se kot virus prenaša po krvnem obtoku družbe.
Dokler organizem ne odpove in je posledica zadušitev obstoječega reda.
Vsak totalitarizem nosi v sebi trojno zlo.
Prvič: uničuje opozicijo.
Če drugače ni mogoče, z usmrtitvijo opaznih posameznikov ali množičnimi poboji nasprotnikov.
Drugič: uveljavlja strahovlado, da bi bili ljudje ubogljivi in vodljivi.
Tretjič: reže Boga, verske simbole, izročilo Cerkve.
Kajti ljudem ne sme biti na voljo izkušnja transcendence, ki poveličuje Stvarnika.
To bi spodkopalo avtoriteto totalitarnih voditeljev, zemeljskih stvarnikov pogubnih režimov.
A se diktature, zgrajene na množici pobitih, naposled vsepovsod sesujejo – samodejno.
Zaradi odsotnosti božje bližine in svetega varstva in zato, ker umanjka nebeški blagoslov.

Peter Millonig