Iskanje podcastPlayer
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Isabelle Faust na koncertu v dvorani Union v Mariboru: ''Igram pravzaprav z vsemi simfoničnimi orkestri po Evropi, redno gostujem tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike ter v Latinski Ameriki.''
Violinistka Isabelle Faust
Pogovor pripravila in prevedla Tjaša Krajnc
Foto: Felix Broede, https://nd-mb.si
Gospa Faust, zelo me veseli, da ste prišli v Slovenijo z orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna in na svojem prvem koncertu pri nas predstavljate mojstrovini nemških skladateljev iz 19. stoletja. Kako ste se odločili in izbrali dve tako različni deli za predstavitev na koncertu?
IF: ''Za koncertno turnejo sem izbrala Violinski koncert v e-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja, a sem ga želela z drugačno skladbo posebej osvetliti. Tako sem dodala Fantazijo v C-duru Roberta Schumanna. Zelo me navdušuje Schumannova glasba; pogosto igram to Fantazijo, rada igram tudi Schumannov Violinski koncert. Fantazija je njegova predhodnica, napisal jo je nekaj tednov pred koncertom, obe skladbi pa sta nastali med skladateljevimi zadnjimi deli. Fantazija je zelo posebna in ganljiva skladba, ki jo na koncertih le redko slišimo. Zato se mi je zdelo pomembno in primerno to delo predstaviti poleg zelo znanega in priljubljenega Mendelssohnovega Violinskega koncerta v e-molu. Med obema skladbama obstaja zelo veliko povezav in skupnih točk, povezuje ju npr. sloviti violinist Joseph Joachim, za katerega je Schumann napisal to Fantazijo, hkrati pa je Joachim velikokrat izvedel Mendelssohnov Violinski koncert pod skladateljevo taktirko. Prvič ga je igral, ko je imel komaj 14 let, nato pa je bil kot interpret zelo pomemben pri izvajanju obeh del. Joáchim je zelo rad in pogosto igral Schumannovo Fantazijo, prav tako pa je pogosto izvajal Mendelssohnov Violinski koncert v e-molu. Schumann je v Fantaziji napisal tudi kadenco, ki je značilna tudi za Mendelssohnov koncert, Schumann pa z ''ricochejem'' in odskoki z lokom izpelje svojo kadenco v odsek ''tutti'', kot je videl že v kadenci Mendelssohnovega Violinskega koncerta. Zato menim, da je Schumann zelo dobro preučil Mendelssohnov koncert, preden je napisal Fantazijo in nato svoj véliki Violinski koncert v d-molu.''
Vaš violinski repertoar je zelo obsežen – od baroka do 20. stoletja in sodobne glasbe. Izvajate najraje koncerte iz obdobij romantike 19. stoletja ali tudi iz drugih obdobij in slogov?
IF: ''Rada igram zelo različno glasbo, seveda velikokrat izvajam romantične violinske koncerte, a poleg teh je nastalo v vseh zgodovinskih obdobjih zelo veliko fantastične glasbe za violino. V primerjavi z violinskimi kolegi pogosteje igram Schumannov Violinski koncert v d-molu, zelo pogosto izvajam tudi Beethovnov Violinski koncert v D-duru, ki ga imam res zelo rada. Enako pogosto igram tudi Brahmsov Violinski koncert v D-duru, pa tudi Violinski koncert Albana Berga. Obožujem vsako noto Johanna Sebastiana Bacha, tudi čudovite Mozartove violinske koncerte. A poleg izjemnih znanih mojstrovin violinskih koncertov obstaja še veliko zelo zanimive, presenetljive in vznemirljive violinske glasbe, ki jo rada izvajam, saj imamo violinisti z repertoarjem res veliko srečo.''
Koliko pa izvajate violinsko glasbe in koncerte 20. in 21. stoletja, morda tudi nova dela za violino?
IF: ''Da, seveda igram tudi violinske koncerte iz 20. stoletja: moj priljubljeni koncert je Drugi violinski koncert Bele Bartoka, a tudi prvega z veseljem igram. Zelo rada izvajam tudi violinska koncerta Benjamina Brittna in Igorja Stravinskega, seznam del je zelo dolg. Tudi s sodobnimi skladatelji sodelujem, saj trenutno zame pišejo nove skladbe kar štirje skladatelji, tako bom imela prihodnje leto veliko dela tudi s prvimi izvedbami novih del.''
S katerimi orkestri najpogosteje sodelujete in izvajate koncerte?
IF: ''Igram pravzaprav z vsemi simfoničnimi orkestri po Evropi, redno gostujem tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike ter v Latinski Ameriki, le na afriški celini še nisem nastopila. Nastopam tudi v azijskih državah, največ pa seveda v Evropi, kjer je najbolj udobno potovati, pa tudi evropski orkestri igrajo najbližje moji duši.''
Kdo pa so bili pomembni ljudje ali glasbene osebnosti, ki so najbolj vplivali na vaš glasbeni razvoj violinistke?
IF: ''Profesor Christoph Poppen je bil moj pedagog skozi celoten študij violine, na mojo violinsko igro pa je imel velik vpliv tudi violinist Dénes Zsigmondy, pri katerem sem se več kot deset let udeleževala mojstrskih tečajev, saj je imel povsem drugačen pristop in način poučevanja kot profesor Poppen. Pri njem sem študirala v Detmoldu, eno leto pa tudi v Berlinu, kamor se je preselil. Mojstrski tečaji profesorja Zsigmondyja pa so bili vsakič na Bavarskem v lepem okolju ob jezeru Starnberg v okolici Münchna. To sta bila moja glavna učitelja. Že zelo zgodaj pa sem začela igrati veliko komorne glasbe na različnih festivalih, kjer sem sodelovala z vélikimi, čudovitimi glasbeniki, ki so name tudi pomembno vplivali. Pozneje pa sem sodelovala tudi s fantastičnimi dirigenti, kot sta Claudio Abbado in Frans Brüggen, specialist za historično izvajalsko prakso, pa tudi s specialistoma za baročno glasbo in dirigentoma Philippom Herreweghejem in Giovannijem Antoninijem, vsi ti dirigenti so kot celovite glasbene osebnosti pomembno vplivali na moj razvoj.''
Imate ob pogostem solističnem izvajanju z orkestri dovolj energije za komorno igro? Igrate v isti skupini ali ansamblu ali se odzivate na povabila različnih komornih projektov?
IF: ''Igram ogromno različne komorne glasbe. Sodelujem z manjšim krogom glasbenikov, s katerimi izredno rada muziciram, in ki imajo name prav tako velik vpliv kot dirigenti. Od kolegov v komorni igri se vedno tudi veliko naučim. Vsako leto igram v komornih projektih, ki so mi posebej pri srcu in ki jih občasno tudi posnamem. Posvečam se tudi izvajanju stare glasbe in pri tem uporabim violino s črevnatimi strunami in drugačen, baročni lok. Takšni izvajalski skupini se pridruži tudi klasični klavir – ''hammerklavíer'' ali fortepiano, ali pa čembalo. Sama se pri izvajanju glasbe različnih obdobij hitro prilagodim, tako sem si izbrala glasbene kolege, s katerimi lahko igram tudi različno staro glasbo in se z njimi pri izvajanju čim bolj približam skladatelju in njegovemu času.''
Igrate vse skladbe na izvirno violino mojstra Stradivarija?
IF: ''Da, igram na violino Stradivari, ki mi jo je za igranje posodila ena banka. S tem imam res veliko srečo. Na violino Stradivari lahko igram vse skladbe različnih slogov in obdobij, a včasih, recimo za nemško baročno glasbo, igram na baročno violino. Ko pa sem recimo snemala violinske koncerte in uverture Pietra Locatellija z ansamblom Giardino Armonico, sem potrebovala italijanski zvok violine. Takrat sem pri violini Stradivari zamenjala strune in uporabila črevnate strune in baročni lok, zvočni učinek pa je bil odličen. Violinske koncerte rada izvajam tudi s komornim ansamblom, ki v dvorani ob primerni osvetlitvi ustvari posebno atmosfero. Z ansamblom Giardino Armonico sem tudi posnela Mozartove violinske koncerte, saj veste, da imam vedno v teku več projektov.''
Pogovor 2.12.2025, dvorana Union, Maribor
Oddaja Petkov koncertni večer, prevod izjav bere Maja Moll:
https://ars.rtvslo.si/podkast/petkov-koncertni-vecer/173250522/175185619
Program Ars, Radio Slovenija, 26. decembra 2025
© Tjaša Krajnc
Tjaša Krajnc
Isabelle Faust na koncertu v dvorani Union v Mariboru: ''Igram pravzaprav z vsemi simfoničnimi orkestri po Evropi, redno gostujem tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike ter v Latinski Ameriki.''
Violinistka Isabelle Faust
Pogovor pripravila in prevedla Tjaša Krajnc
Foto: Felix Broede, https://nd-mb.si
Gospa Faust, zelo me veseli, da ste prišli v Slovenijo z orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna in na svojem prvem koncertu pri nas predstavljate mojstrovini nemških skladateljev iz 19. stoletja. Kako ste se odločili in izbrali dve tako različni deli za predstavitev na koncertu?
IF: ''Za koncertno turnejo sem izbrala Violinski koncert v e-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja, a sem ga želela z drugačno skladbo posebej osvetliti. Tako sem dodala Fantazijo v C-duru Roberta Schumanna. Zelo me navdušuje Schumannova glasba; pogosto igram to Fantazijo, rada igram tudi Schumannov Violinski koncert. Fantazija je njegova predhodnica, napisal jo je nekaj tednov pred koncertom, obe skladbi pa sta nastali med skladateljevimi zadnjimi deli. Fantazija je zelo posebna in ganljiva skladba, ki jo na koncertih le redko slišimo. Zato se mi je zdelo pomembno in primerno to delo predstaviti poleg zelo znanega in priljubljenega Mendelssohnovega Violinskega koncerta v e-molu. Med obema skladbama obstaja zelo veliko povezav in skupnih točk, povezuje ju npr. sloviti violinist Joseph Joachim, za katerega je Schumann napisal to Fantazijo, hkrati pa je Joachim velikokrat izvedel Mendelssohnov Violinski koncert pod skladateljevo taktirko. Prvič ga je igral, ko je imel komaj 14 let, nato pa je bil kot interpret zelo pomemben pri izvajanju obeh del. Joáchim je zelo rad in pogosto igral Schumannovo Fantazijo, prav tako pa je pogosto izvajal Mendelssohnov Violinski koncert v e-molu. Schumann je v Fantaziji napisal tudi kadenco, ki je značilna tudi za Mendelssohnov koncert, Schumann pa z ''ricochejem'' in odskoki z lokom izpelje svojo kadenco v odsek ''tutti'', kot je videl že v kadenci Mendelssohnovega Violinskega koncerta. Zato menim, da je Schumann zelo dobro preučil Mendelssohnov koncert, preden je napisal Fantazijo in nato svoj véliki Violinski koncert v d-molu.''
Vaš violinski repertoar je zelo obsežen – od baroka do 20. stoletja in sodobne glasbe. Izvajate najraje koncerte iz obdobij romantike 19. stoletja ali tudi iz drugih obdobij in slogov?
IF: ''Rada igram zelo različno glasbo, seveda velikokrat izvajam romantične violinske koncerte, a poleg teh je nastalo v vseh zgodovinskih obdobjih zelo veliko fantastične glasbe za violino. V primerjavi z violinskimi kolegi pogosteje igram Schumannov Violinski koncert v d-molu, zelo pogosto izvajam tudi Beethovnov Violinski koncert v D-duru, ki ga imam res zelo rada. Enako pogosto igram tudi Brahmsov Violinski koncert v D-duru, pa tudi Violinski koncert Albana Berga. Obožujem vsako noto Johanna Sebastiana Bacha, tudi čudovite Mozartove violinske koncerte. A poleg izjemnih znanih mojstrovin violinskih koncertov obstaja še veliko zelo zanimive, presenetljive in vznemirljive violinske glasbe, ki jo rada izvajam, saj imamo violinisti z repertoarjem res veliko srečo.''
Koliko pa izvajate violinsko glasbe in koncerte 20. in 21. stoletja, morda tudi nova dela za violino?
IF: ''Da, seveda igram tudi violinske koncerte iz 20. stoletja: moj priljubljeni koncert je Drugi violinski koncert Bele Bartoka, a tudi prvega z veseljem igram. Zelo rada izvajam tudi violinska koncerta Benjamina Brittna in Igorja Stravinskega, seznam del je zelo dolg. Tudi s sodobnimi skladatelji sodelujem, saj trenutno zame pišejo nove skladbe kar štirje skladatelji, tako bom imela prihodnje leto veliko dela tudi s prvimi izvedbami novih del.''
S katerimi orkestri najpogosteje sodelujete in izvajate koncerte?
IF: ''Igram pravzaprav z vsemi simfoničnimi orkestri po Evropi, redno gostujem tudi na Japonskem, v Združenih državah Amerike ter v Latinski Ameriki, le na afriški celini še nisem nastopila. Nastopam tudi v azijskih državah, največ pa seveda v Evropi, kjer je najbolj udobno potovati, pa tudi evropski orkestri igrajo najbližje moji duši.''
Kdo pa so bili pomembni ljudje ali glasbene osebnosti, ki so najbolj vplivali na vaš glasbeni razvoj violinistke?
IF: ''Profesor Christoph Poppen je bil moj pedagog skozi celoten študij violine, na mojo violinsko igro pa je imel velik vpliv tudi violinist Dénes Zsigmondy, pri katerem sem se več kot deset let udeleževala mojstrskih tečajev, saj je imel povsem drugačen pristop in način poučevanja kot profesor Poppen. Pri njem sem študirala v Detmoldu, eno leto pa tudi v Berlinu, kamor se je preselil. Mojstrski tečaji profesorja Zsigmondyja pa so bili vsakič na Bavarskem v lepem okolju ob jezeru Starnberg v okolici Münchna. To sta bila moja glavna učitelja. Že zelo zgodaj pa sem začela igrati veliko komorne glasbe na različnih festivalih, kjer sem sodelovala z vélikimi, čudovitimi glasbeniki, ki so name tudi pomembno vplivali. Pozneje pa sem sodelovala tudi s fantastičnimi dirigenti, kot sta Claudio Abbado in Frans Brüggen, specialist za historično izvajalsko prakso, pa tudi s specialistoma za baročno glasbo in dirigentoma Philippom Herreweghejem in Giovannijem Antoninijem, vsi ti dirigenti so kot celovite glasbene osebnosti pomembno vplivali na moj razvoj.''
Imate ob pogostem solističnem izvajanju z orkestri dovolj energije za komorno igro? Igrate v isti skupini ali ansamblu ali se odzivate na povabila različnih komornih projektov?
IF: ''Igram ogromno različne komorne glasbe. Sodelujem z manjšim krogom glasbenikov, s katerimi izredno rada muziciram, in ki imajo name prav tako velik vpliv kot dirigenti. Od kolegov v komorni igri se vedno tudi veliko naučim. Vsako leto igram v komornih projektih, ki so mi posebej pri srcu in ki jih občasno tudi posnamem. Posvečam se tudi izvajanju stare glasbe in pri tem uporabim violino s črevnatimi strunami in drugačen, baročni lok. Takšni izvajalski skupini se pridruži tudi klasični klavir – ''hammerklavíer'' ali fortepiano, ali pa čembalo. Sama se pri izvajanju glasbe različnih obdobij hitro prilagodim, tako sem si izbrala glasbene kolege, s katerimi lahko igram tudi različno staro glasbo in se z njimi pri izvajanju čim bolj približam skladatelju in njegovemu času.''
Igrate vse skladbe na izvirno violino mojstra Stradivarija?
IF: ''Da, igram na violino Stradivari, ki mi jo je za igranje posodila ena banka. S tem imam res veliko srečo. Na violino Stradivari lahko igram vse skladbe različnih slogov in obdobij, a včasih, recimo za nemško baročno glasbo, igram na baročno violino. Ko pa sem recimo snemala violinske koncerte in uverture Pietra Locatellija z ansamblom Giardino Armonico, sem potrebovala italijanski zvok violine. Takrat sem pri violini Stradivari zamenjala strune in uporabila črevnate strune in baročni lok, zvočni učinek pa je bil odličen. Violinske koncerte rada izvajam tudi s komornim ansamblom, ki v dvorani ob primerni osvetlitvi ustvari posebno atmosfero. Z ansamblom Giardino Armonico sem tudi posnela Mozartove violinske koncerte, saj veste, da imam vedno v teku več projektov.''
Pogovor 2.12.2025, dvorana Union, Maribor
Oddaja Petkov koncertni večer, prevod izjav bere Maja Moll:
https://ars.rtvslo.si/podkast/petkov-koncertni-vecer/173250522/175185619
Program Ars, Radio Slovenija, 26. decembra 2025
© Tjaša Krajnc
Tjaša Krajnc
Vse epizode