Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
Sinoči je bila v Slovenski kinoteki v okviru cikla Kino-uho / FriForma in v sodelovanju z Inštitutom ON Rizom na sporedu posebna projekcija filma Ribiške pravice iz leta 1929, enega temeljnih del zgodnjega dokumentarnega filma, ki ga je režiral John Grierson. Film spremlja sezono ribolova sleda na Severnem morju. Grierson, eden ključnih teoretikov in utemeljiteljev dokumentarnega filma kot družbeno odgovorne filmske prakse, je s Ribiškimi pravicami prvič v celoti uresničil idejo, da lahko dokumentarni film resnično življenje spremlja z enako intenziteto, napetostjo in ritmom kot igrani spektakel. Film ni etnografski zapis od zunaj, temveč neposreden vstop v svet ribičev: kamera je na ladjah, na palubi, v podpalubju, ujeta v veter, valove in fizični napor dela. V vsakdanjih opravilih – dviganju mrež, sortiranju ulova, boju z morjem – Grierson najde ritem, iz katerega z montažo zgradi skoraj glasbeno pripoved o skupnosti, delu in naravi. Film sta v živo uglasbila Tine Mulej Vrabič – Nitz in Eva Mulej Vrabič – Oka. Njuno delo se giblje na polju ambientalne in eksperimentalne elektronike, elektroakustičnega zvoka in terenskih posnetkov. Pri zvočenju filma Ribiške pravice združujeta svoja pristopa k raziskovanju zvoka: od glasu, analognih inštrumentov in predmetov do sintetizatorjev in digitalne obdelave.
Tina Poglajen
Sinoči je bila v Slovenski kinoteki v okviru cikla Kino-uho / FriForma in v sodelovanju z Inštitutom ON Rizom na sporedu posebna projekcija filma Ribiške pravice iz leta 1929, enega temeljnih del zgodnjega dokumentarnega filma, ki ga je režiral John Grierson. Film spremlja sezono ribolova sleda na Severnem morju. Grierson, eden ključnih teoretikov in utemeljiteljev dokumentarnega filma kot družbeno odgovorne filmske prakse, je s Ribiškimi pravicami prvič v celoti uresničil idejo, da lahko dokumentarni film resnično življenje spremlja z enako intenziteto, napetostjo in ritmom kot igrani spektakel. Film ni etnografski zapis od zunaj, temveč neposreden vstop v svet ribičev: kamera je na ladjah, na palubi, v podpalubju, ujeta v veter, valove in fizični napor dela. V vsakdanjih opravilih – dviganju mrež, sortiranju ulova, boju z morjem – Grierson najde ritem, iz katerega z montažo zgradi skoraj glasbeno pripoved o skupnosti, delu in naravi. Film sta v živo uglasbila Tine Mulej Vrabič – Nitz in Eva Mulej Vrabič – Oka. Njuno delo se giblje na polju ambientalne in eksperimentalne elektronike, elektroakustičnega zvoka in terenskih posnetkov. Pri zvočenju filma Ribiške pravice združujeta svoja pristopa k raziskovanju zvoka: od glasu, analognih inštrumentov in predmetov do sintetizatorjev in digitalne obdelave.
Tina Poglajen
Vse epizode