Opis epizode

22. in 23. marca smo v Slovenski filharmoniji posneli Veliko mašo v h-molu Johanna Sebastiana Bacha. V njej sta Damijan Močnik in Gary Graden združila moči in glasbenike. Damijan Močnik je pripravil Komorni zbor Megaron, ameriško-švedski dirigent Gary Graden pa ga je povezal še z Baročnim orkestrom Megaron in s pevskimi solisti.
Ti so bili
sopranistka Sofia Niklasson,
mezzosopranistka Anna Zander Sand,
tenorist Martin Logar
in basist Karl-Magnus Fredriksson.

Gary Graden o Bachovi glasbi.

"Včasih jo primerjam s pogledom na Sikstinsko kapelo ali pa vstopom v firenško stolnico ali kakšno drugo čudovito katedralo, v kateri je umetnost vsak prostor, ki ga doseže naše oko. V prvi kapeli občuduješ barve, v drugi igro svetlobe in sence, toda v vsaki te presune umetnost. In tako je tudi pri Bachu: vsak stavek je vrhunski, vsak je drugačen, toda vsak te presune s svojo umetnostjo. Tako kot te Sikstinska kapela presune s stropom pa s stenami. Ali pa če vstopiš v baziliko v Assisiju: presunejo te Giottove freske! In misliš si, kako je to mogoče že v 13. stoletju!? Enako si mislimo za Bacha: kako je mogel skomponirati kaj tako izvirnega, veličastnega in čudovitega! Skratka, mislim, da nas presune absolutna lepota tega fantastičnega dela."

In kako o globini Bachove glasbe premišljuje Damijan Močnik?

"Bach se mi zdi po eni strani nedosegljivo obrtniško spreten, ker ne moreš verjeti, kaj vse se da narediti iz enega pravega melodičnega domisleka. Bach je res morje, ki se lahko potapljaš v njega, pa nikoli ne boš prišel do konca."

Rovšek Brigita