Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Panoptikum aktualnih zborovskih dogodkov doma in po svetu, nova raziskovalna dognanja, veliki dosežki in novi glasbeni posnetki, pogovori z zborovodji, skladatelji, raziskovalci, pevci, založniki, organizatorji.
Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je v letu 2025 praznoval 40 let delovanja. Zbor se je razvil iz okteta, ki ga je leta 1984 na Glasbeni šoli Ilirska Bistrica sestavila profesorica Marija Slosar Lenarčič. Prvih dvajset let je zbor deloval pod njenim vodstvom, od leta 2006 ga vodi Elena Sedmak, profesorica glasbe na bistriški glasbeni šoli. V zboru je do zdaj pelo 114 pevk, po večini so to bile učenke glasbene šole. Zbor sodeluje na prireditvah v občini in zunaj nje, organizira samostojne koncerte, se odziva vabilom društev doma in v zamejstvu. Za svoje delo je prejel pohvale, visoke strokovne ocene in nagrade. Izdal je dve zgoščenki: prvo leta 2000, drugo pa leta 2015 ob svoji 30. obletnici.
Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je v letu 2025 praznoval 40 let delovanja. Zbor se je razvil iz okteta, ki ga je leta 1984 na Glasbeni šoli Ilirska Bistrica sestavila profesorica Marija Slosar Lenarčič. Prvih dvajset let je zbor deloval pod njenim vodstvom, od leta 2006 ga vodi Elena Sedmak, profesorica glasbe na bistriški glasbeni šoli. V zboru je do zdaj pelo 114 pevk, po večini so to bile učenke glasbene šole. Zbor sodeluje na prireditvah v občini in zunaj nje, organizira samostojne koncerte, se odziva vabilom društev doma in v zamejstvu. Za svoje delo je prejel pohvale, visoke strokovne ocene in nagrade. Izdal je dve zgoščenki: prvo leta 2000, drugo pa leta 2015 ob svoji 30. obletnici.
Lani poleti smo v izvedbi Zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika posneli pet osemglasnih motetov Iacobusa Handla Gallusa. Posnetkov pa ne bi bilo, če ne bi dr. Marko Motnik pripravil novega zvezka v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae Muzikološkega inštituta ZRC SAZU: kritične izdaje Šestih osemglasnih motetov. V oddaji gostimo gallusologa dr. Marka Motnika in dirigenta Sebastjana Vrhovnika ter predstavljamo posnetke, ki sta jih pripravila tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko in glasbeni producent Boris Rener v cerkvi svetega Jožefa v Ljubljani.
Lani poleti smo v izvedbi Zbora Slovenske filharmonije pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika posneli pet osemglasnih motetov Iacobusa Handla Gallusa. Posnetkov pa ne bi bilo, če ne bi dr. Marko Motnik pripravil novega zvezka v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae Muzikološkega inštituta ZRC SAZU: kritične izdaje Šestih osemglasnih motetov. V oddaji gostimo gallusologa dr. Marka Motnika in dirigenta Sebastjana Vrhovnika ter predstavljamo posnetke, ki sta jih pripravila tonska mojstrica Aleks Pirkmajer Penko in glasbeni producent Boris Rener v cerkvi svetega Jožefa v Ljubljani.
Kako je zvenelo leto 2025 v zborovskem svetu?
Kako je zvenelo leto 2025 v zborovskem svetu?
Predstavljamo fenomen znamenitega Mladinskega pevskega zbora Trboveljski slavček, v katerem so prepevali revni otroci iz rudarskih družin. V tridesetih letih 20. stoletja je zbor pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje Avgusta Šuligoja osvajal evropske glasbene odre, med drugim je navdušil v Beogradu, na Dunaju in v Pragi, leta 1938 pa je nastopil v prvem neposrednem prenosu iz studia Radia Ljubljana v Severno Ameriko. Prenos je šel prek Ženeve in Londona, prenašalo ga je 110 ameriških radijskih postaj, po nekaterih podatkih so ga spremljali trije milijoni poslušalcev. V arhivu Radia Slovenija hranimo posnetek z odlomki tega prenosa in to je tudi edini ohranjeni tonski posnetek petja Trboveljskega slavčka.
Predstavljamo fenomen znamenitega Mladinskega pevskega zbora Trboveljski slavček, v katerem so prepevali revni otroci iz rudarskih družin. V tridesetih letih 20. stoletja je zbor pod vodstvom dirigenta in umetniškega vodje Avgusta Šuligoja osvajal evropske glasbene odre, med drugim je navdušil v Beogradu, na Dunaju in v Pragi, leta 1938 pa je nastopil v prvem neposrednem prenosu iz studia Radia Ljubljana v Severno Ameriko. Prenos je šel prek Ženeve in Londona, prenašalo ga je 110 ameriških radijskih postaj, po nekaterih podatkih so ga spremljali trije milijoni poslušalcev. V arhivu Radia Slovenija hranimo posnetek z odlomki tega prenosa in to je tudi edini ohranjeni tonski posnetek petja Trboveljskega slavčka.