Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Zadnja priložnost
Za otroke
V živo
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Zadnja priložnost Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Ugriznimo znanost

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki. .

Udomačevanje rastlin, oddaja o znanosti

21. 10. 2021

Na svetu je več kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je užitnih, približno 2.500 vrst rastlin je deloma udomačenih, 250 vrst pa je popolnoma udomačenih. Prve rastline smo iz divjih trav udomačili pred približno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten življenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeništvu… Povečujejo se potrebe in spreminja se naše okolje. Je 250 vrst rastlin dovolj ali bomo morali udomačiti še več rastlin?

Sestava cepiv

14. 10. 2021

Cepiva poznamo že več kot 100 let. Njihova sestava se je z leti spreminjala. Danes imamo več različnih cepiv za 24 nalezljivih bolezni, covid 19 je 25. Kaj sestavlja cepiva, zakaj so primerne prav te spojine in kako se različna cepiva razlikujejo med seboj? Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Z vetrom okoli sveta

7. 10. 2021

Veter vsako leto nekajkrat nad Evropo prinese pesek iz nekaj tisoč kilometrov oddaljene Sahare. To zaznajo sateliti in iz teh podatkov lahko raziskovalci izračunajo hitrost vetra. Geologi pa proučujejo, kaj se dogaja tam, kjer pesek odnaša, in tam, kamor se odlaga. Z vetrom po svetu potujejo tudi pajki. Zato uporabljajo svojo svilo, najnovejše ugotovitve pa kažejo tudi na to, da znajo z nogami drseti po površini vode. Pred približno tremi leti je v nevihti pri Savudriji odneslo deskarja. Kaj je imelo večji vpliv na to, kam ga je odneslo: morski tokovi ali veter?

Zdravje ustne votline

30. 9. 2021

Naša ustna votlina je prostor presežkov. V njej je najmočnejša mišica našega telesa, čeljustna mišica, najbolj gibljiva prečno progasta mišica, jezik, in najtrša snov, ki jo lahko zgradi človeško telo, sklenina. To pa lahko kljub vsemu uničijo bakterije, ki živijo v naših ustih. Mikrobiom naših ust sestavlja okoli 700 različnih vrst bakterij. Nekaj jih lahko povzroča različne bolezni ustne votline: gingivitis ali vnetje dlesni, parodontalno bolezen ali vnetje obzobnih tkiv in karies, zobno gnilobo, ki je ena pogostejših bolezni in je celo nalezljiva. Kako bolezni ustne votline vplivajo na zdravje drugih organov v našem telesu?

Ogroženi metulji

23. 9. 2021

V zadnjih 30 letih se je število travniških dnevnih metuljev v Evropi zmanjšalo za približno 40 %. Številne vrste so ogrožene, nekatere so že izumrle. V Sloveniji živi 181 vrst dnevnih in okoli 3400 vrst nočnih metuljev. Število metuljev se manjša, čez 200 vrst je na rdečem seznamu ogroženih vrst, več kot 100 vrst je zavarovanih. Metulji so eni izmed najpomembnejših kazalnikov, ki nam razkrivajo, kako raznovrstno in biotsko pestro pokrajino imamo. Kaj pomeni njihovo izginjanje za naš planet? Jih še lahko rešimo?

Kakšno je dobro seme?

16. 9. 2021

V egipčanskih grobnicah so našli več tisoč let stara semena žit. Ko so jih posejali, je iz njih zrasla rastlina. A kaljivost je le ena od lastnosti kakovostnega semena, ki je osnova za dobro letino. Toda pridelovanje semen je zahtevnejše od pridelovanja rastlin za prehrano, zato v Sloveniji in po svetu primanjkuje semen. Kako z modernimi postopki pridelujemo in obdelujemo semena?

Mikrobiom našega morja

17. 6. 2021

Analize Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pravijo, da je kakovost kopalne vode v slovenskih morskih kopališčih odlična. V morju pa so lahko tudi mikroorganizmi, ki za ljudi niso nevarni, vendar pa negativno vplivajo na druga živa bitja. Potoki in reke lahko v morje prinesejo pesticide, ki se uporabljajo na kmetijskih površinah. Tovorne ladje pripeljejo v morje balastne vode iz drugih delov sveta. Napake v kanalizacijskih sistemih lahko povzročijo izliv kanalizacije v morje. Čistilne naprave v morje izpuščajo komunalne vode, v katerih so lahko še vedno prisotne bakterije. Katere mikroorganizme najdemo v slovenskem morju in kako vplivajo na druge organizme?

Znanost v računalniških igrah

10. 6. 2021

Se spomnite svoje prve računalniške igrice? Ali pa najljubše? V računalniških igrah je ogromno znanosti. Posnemati znajo gibanje ljudi in fizikalne zakone. Pri igrah pa ne gre vedno le za užitek igranja. Rok Turk, državni prvak v reliju, nam je predstavil svoj simulator vožnje, ki popolnoma posnema ravnanje njegovega pravega dirkalnika. S simulatorjem opravlja treninge vožnje in testira različne nastavitve vozila. Pri igranju nekaterih iger lahko ljubiteljski igralci pomagajo reševati svetovne probleme, na primer sodelujejo pri iskanju tridimenzionalnih proteinskih struktur za potencialna zdravila. Navidezna resničnost postaja čedalje manj navidezna.

Skalni podori

3. 6. 2021

Nad eno najlepših plaž pri nas, Mesečevim zalivom, se razprostira veličasten klif, s katerega se je predlani odlomilo okrog 2000 kubičnih metrov materiala. Strokovnjaki pravijo, da se naravni procesi na tem območju še niso umirili. Kako nevarni so skalni podori na slovenski obali? Do skalnih podorov pri nas najpogosteje prihaja v goratem svetu, v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Popisali so jih kar 2100. Skalni podori pa se prožijo tudi v vzhodni Sloveniji. Tam ogrožajo stanovanjske in poslovne stavbe, ceste in železniške proge. Kakšni so pogoji za nastanek skalnih podorov? Znanstveniki ne morejo napovedati, kdaj točno se bo skalni podor zgodil, lahko pa predvidijo, kako bo potekal in kako obsežen bo. Katere podatke potrebujejo za modeliranje skalnih podorov?

Albinizem

27. 5. 2021

Beli lasje in dlake, bela polt, modre oči. To je oseba z albinizmom, genetsko motnjo, ki povzroči pomanjkanje melanina – pigmenta, ki našo kožo, lase in oči varuje pred ultravijoličnim sevanjem sončne svetlobe. Ker ljudje z albinizmom niso zaščiteni z melaninom, so bolj dovzetni za kožnega raka, težave pa imajo tudi z očmi. Na svetu se v povprečju rodi ena oseba z albinizmom na 20.000 otrok. V Afriki pa je albinizem bolj pogost. Tam večina oseb z albinizmom umre pred 40. letom starosti. In tam v imenu čarovništva otrokom z albinizmom sekajo dele telesa. Zakaj pride do albinizma? Kakšno je tveganje, da bo oseba z albinizmom zbolela za rakom?

Slovenska znanost v boju proti covidu

20. 5. 2021

Decembra 2019 so na Kitajskem odkrili prve primere okužbe z novim koronavirusom. Virus se je hitro razširil po vsem svetu in 4. marca 2020 smo prvi primer okužbe z njim potrdili tudi v Sloveniji. Znanstveniki so začeli raziskovati virus, iskati cepivo, zdravilo, preizkušati teste, s katerim bi virus zaznali, iskati načine, kako bi ga uničili na površinah, kako bi preprečili njegovo širjenje, kako bi sledili epidemiji … Vse to tudi v Sloveniji! V oddaji bomo pogledali, kako se je z virusom SARS-CoV-2 spopadla slovenska znanost.

Pomen vodnih in priobalnih zemljišč

13. 5. 2021

V Sloveniji imamo okoli 1300 manjših in večjih jezer in 28.000 kilometrov površinskih rečnih tokov. Njihova vodna in priobalna zemljišča imajo velik pomen in vpliv. Kje pa so ta površja na kraških poljih? Kako ta zemljišča vplivajo na kakovost površinskih vod in na našo pitno vodo.

Kompozitni materiali

6. 5. 2021

Les je odličen naravni material. Njegova slabost pa je, da se pod vplivom temperature in vlage razteza in krči. To njegovo slabost lahko premagamo tako, da mu dodamo neki drug material. Če mu dodamo polimer, bo postal stabilen, trdnejši in obstojnejši! In tako bo postal kompozitni material. Eden prvih kompozitnih materialov je bilo blato pomešamo s slamo, ki je omogočalo trdnješe in obstojnejše gradnje. Danes pa poznamo celo vrsto kompozitnih materialov, ki imajo neverjetne lastnosti. So lahki, trdni, močni, elastični. Zato so iz modernih kompozitnih materialov narejeni balistični ščiti, športna oprema, deli gospodinjskih aparatov, avtomobilov, jadrnic, letal. Kompozitni material pa je tudi pametno steklo.

Statistika - svet v številkah

29. 4. 2021

Kaj se zgodi, če imamo v rokah ptiča in ga izpustimo? Lahko poleti na hišo, na drevo, na grm ali še kam drugam. Kako bi lahko napovedali, kam bo poletel ptič? Če ga izpustimo 100-krat, dobimo podatke, da 50-krat poleti na hišo, 30-krat na drevo in 20-krat na grm. Tu se začne statistika. Kolikokrat izpustimo ptiča, da dobimo čimbolj točne in čimbolj natančne podatke? Katere ptiče spuščamo in na katere lahko sklepamo? S statistiko opisujemo aktualne množične pojave. Najprej se je uveljavila v agronomiji, danes ša je njena uporaba neverjetno široka. Z njo spremljamo in napovedujemo tudi epidemijo. Pomembno pa je, da statistične podatke tudi pravilno interpretiramo.

Ko izgubimo voh

22. 4. 2021

Živali lahko zavohajo hrano, nevarnost, drugo žival, pa tudi naša čustva, razstrelivo in bolezni, kot sta rak in covid-19. Voh je v živalskem svetu največkrat najpomembnejši čut. Kaj pa pri človeku? Zakaj lahko izgubimo voh, če se okužimo z novim koronavirusom? Zakaj in kako se je voh sploh razvil? Voh naj bi tudi človeku pomagal najti najprimernejšega partnerja za nadaljevanje vrste. A naravni telesni vonj poskušamo dandanes prikriti z mili, dezodoranti in parfumi. Kako pomemben je voh za sodobnega človeka?

Udomačitve živali

8. 4. 2021

Pes je prva udomačena žival. Analize DNK-ja pri psih kažejo, da je človek njihove prednike začel udomačevati pred približno 15.000 leti, kar je več tisočletij pred drugimi živalmi. Na svetu naj bi živelo med 700 milijoni in milijardo psov, obstaja več kot 450 pasem. Ali so se vse pasme psov razvile iz enega skupnega prednika? Udomačitve živali potekajo tudi v moderni dobi. Obstajajo tri poti udomačevanja živali. Pri kravi, kozi, ovci, kokoši, konju, prašiču, psu in mački nam je uspelo; nosoroga, tigra in zebre pa ne moremo udomačiti. Zakaj ne? Znanstveniki že desetletja poskušajo udomačiti srebrno lisico. Kako so udomačitve živali vplivale na družbo in na same živalske vrste ter kam nas to vodi?

Mrazišča

25. 3. 2021

Ojmjakón v Sibiriji velja za najhladnejši stalno naseljen kraj na Zemlji. 6. februarja leta 1933 pa so izmerili najnižjo temperaturo, -67,7 stopinje Celzija. To je bila najhladnejša uradno zabeležena temperatura na severni polobli. V kraju živi približno 750 ljudi. Ko temperatura pade pod -52 st. C, zaprejo šole, prebivalci pa pozimi svoja vozila puščajo kar prižgana, da jih sploh lahko vozijo. Ampak da doživite sibirski mraz, vam ni treba iti v Sibirijo. 9. januarja 2009 so pri nas v mrazišču na Komni v Bohinju izmerili kar -49,1 stopinje Celzija. Kaj so mrazišča in zakaj je tam tak mraz?

Vetrni potencial Slovenije

18. 3. 2021

V Sloveniji imamo dve, na Danskem pa približno 6200 vetrnic. Danska je država z največjim deležem proizvodnje vetrne energije na svetu. Proizvede je več kot tretjino oziroma okoli 40 %. Kmalu je bo še več. Pred kratkim so namreč objavili načrt, da bodo v severnem morju zgradili prvi energetski otok na svetu, ki bo vozlišče za 200 ogromnih vetrnic na morju. Otok bo z močjo 3 GW z električno energijo lahko preskrboval kar tri milijone gospodinjstev, torej več kot le Dansko. Kakšne pa so razmere za izkoriščanje energije vetra pri nas?

Reševanje ogroženih živalskih vrst

11. 3. 2021

V požarih je lani poginilo ali se razselilo tri milijarde koal, kengurujev in drugih avtohtonih avstralskih živali. 113 živalskih vrst nujno potrebuje pomoč pri ponovni vzpostavitvi življenjskega prostora. Številni habitati, rastlinske in živalske vrste so ogrožene tudi zaradi naše dejavnosti. V zadnjih desetletjih je število gepardov, globalno ogroženih velikih mačk, upadlo na manj kot 7000 osebkov. Ker občasno napadajo živino, jih nekateri rejci ubijajo. Tudi v Sloveniji so nekatere živalske vrste ogrožene. Rise smo v slovenske gozdove doselili iz Slovaške in Romunije, po nekaj desetletjih pa je populacija začela upadati in spet smo pred izzivom njihovega reševanja. Jadranski lipan je pri nas že izumrl, v naravi so samo še njegovi križanci.

Prehranska dopolnila za lepo kožo

4. 3. 2021

Če jemo čokolado, se na koži pojavijo mozolji. Če uživamo sadje in zelenjavo, bomo imeli lepšo kožo. Če posežemo po prehranskih dopolnilih, lahko upočasnimo vidne znake staranja. Ali so te trditve resnične? Koliko lahko prehrana vpliva na stanje kože? Je dovolj, da uživamo uravnoteženo prehrano ali je smiselno jemati prehranska dopolnila? Kaj o kolagenu, koencimu Q10, antioksidantih, metil sulfenil metanu in drugih prehranskih dopolnilih kažejo raziskave?

Zakaj smo jezni?

25. 2. 2021

V začetku januarja so se v Washingtonu na protestih zbrali podporniki zdaj že bivšega predsednika Trumpa. Protest se je razvil v nemire in končal z vdorom jeznih protestnikov v ameriški kongres. Jezni ljudje pa demonstrirajo tudi drugod po svetu, tudi pri nas. Ali smo v tem času še posebej jezni? Ali postajamo jezna družba? Jezo doživljamo vsi ljudje ne glede na narodnost ali raso. Ko smo jezni, imamo vsi podobno obrazno mimiko in telesno govorico. Jeza je namreč eno izmed primarnih čustev. Zakaj potrebujemo jezo? Kaj je pri jezi negativnega in kaj je pozitivno?

Pripravljeni na potres?

18. 2. 2021

Decembra je Petrinjo na Hrvaškem stresel potres 8. do 9. stopnje po Evropski potresni lestvici. Kaj bi se zgodilo, če bi tako močan potres stresel Ljubljano? Približno 400 stavb bi bilo tako zelo poškodovanih, da ne bi bile več uporabne. Okoli 9400 stavb bi bilo zmerno poškodovanih in bi bile le začasno uporabne, več kot 150.000 stavb pa bi bilo lažje poškodovanih. Če bi se tak potres zgodil podnevi in med tednom, bi lahko povzročil približno 500 žrtev in kakih 1700 ranjenih. Strokovnjaki že 10 let razvijajo posebno orodje, s katerim lahko natančno napovedo posledice ob morebitnem potresu različnih magnitud na različnih krajih v Sloveniji. Na katerih informacijah temelji modeliranje potresov? Kako dobro smo pripravljeni na potrese?

Kozmetika proti staranju kože

11. 2. 2021

Vaše gube bodo čez noč zglajene! Temni madeži bodo izginili in koža bo spet svetla, navlažena in obogatena s kisikom! Pore bodo zožene! Oglasi so polni izdelkov, ki obljubljajo neverjetno. Obstajajo losjoni, serumi, maske, olja, kisline, vitamini in tudi izvorne celice, polžja sluz, oglje, kisik ter celo diamanti. Po 30. letu vsako leto izgubimo odstotek kolagena, pomembne beljakovine, ki ohranja našo kožo mladostno. Ko kolagen izginja, se pojavijo gube.Za koliko lahko kreme upočasnijo staranje kože in zgladijo gube? V oddaji bomo s pomočjo znanosti in raziskav razkrili, katere so tiste sestavine in spojine, ki resnično učinkujejo in lahko spremenijo kožo.

Snežni plazovi

4. 2. 2021

V petek, 22. januarja je Agencija RS za okolje izdala naslednje opozorilo: Nevarnost snežnih plazov je v Južnih in Zahodnih Julijskih Alpah nad nadmorsko višino okoli 1600 m VELIKA, 4. stopnje, drugje pa večinoma ZNATNA, 3. stopnje. V visokogorju pričakujemo spontane srednje do velike plazove suhega snega. In v petek in soboto se je v gorskih predelih Slovenije sprožilo zares veliko snežnih plazov, ki so segli tudi do nižin, na Bovškem tako obsežni, kot jih ne pomnijo zadnjih 70 let. Kako dobro lahko napovedujemo plazove in kako dobro so raziskani?

Pristanišče v Kopru

28. 1. 2021

V pristanišču v Kopru se morje najgloblje pri nas zajeda v celino, zato je to odličen strateški položaj za pristanišče. Toda pretovarjanje in skladiščenje tovora zelo obremenjujeta tla, in ta v Kopru za pristanišče niso najprimernejša. Kako je potekala njegova gradnja? Prva ladja je v Luki Koper pristala leta 1958. Od takrat se je pristanišče za nekajkrat povečalo in lani so tam privezali kar 1703 ladje. Koprska luka pa se bo še širila. Kako in kdaj bodo zgradili nov pomol? Kakšen pa je vpliv pristanišča na življenje v morju? Pričakovali bi, da pristaniška dejavnost negativno vpliva na tamkajšnje živali in rastline, a so raziskave pokazale prav nasprotno.

Vitamin D

21. 1. 2021

Za zdrave kosti in zobe ter za normalno delovanje mišic in imunskega sistema je nujna tudi zadostna količina vitamina D. Ta pa pomaga tudi pri avtoimunih boleznih, preprečevanju srčno-žilnih bolezni in deluje protivnetno. Raziskave pa kažejo, da 40 % Evropejcev jeseni in pozimi primanjkuje vitamina D. Kako lahko poskrbimo, da ga bomo imeli dovolj? Po priporočilih Evropske agencije za varnost hrane potrebujejo odrasli dnevno 20 mikrogramov vitamina D. V telo ga lahko vnesemo s hrano ali ga sintetiziramo v koži pod vplivom sonca. Zadostna preskrba z vitaminom D nanj bi imela pozitivne učinke na prebolevanje covida-19. Kaj pa kažejo raziskave?

Vpliv metana na podnebje

14. 1. 2021

Metan je tretji najpomembnejši toplogredni plin. Njegova koncentracija v ozračju je najvišja v zadnjem milijonu let in še narašča. Samo od leta 1750 se je povečala za več kot 100 odstotkov. Ogromne količine metana so shranjene v zamrznjenih tleh Arktike in Antarktike ter v obliki metanovih hidratov na dnu morij. Toda na teh območjih narašča povprečna temperatura, zato znanstvenike skrbi, da bi prišlo do sproščanja metana in dodatnega povečanja njegove koncentracije v ozračju, to pa bi imelo negativne posledice za naše podnebje. Kako bo metan vplival na naše podnebje v prihodnosti?

Možgani in ekonomija

7. 1. 2021

Teorija pričakovane koristi pravi, da človek pri sprejemanju ekonomskih odločitev maksimira koristi in minimizira stroške. Vendar se kdaj odločimo popolnoma v nasprotju s to teorijo. Kupimo obleko, klobuk ali kaj tretjega, česar ne potrebujemo in nikoli ne uporabimo. Vzroke za to raziskuje nevroekonomija, ki ugotavlja, da na naše ekonomske odločitve lahko vplivajo vreme, letni čas, dan v tednu, rezultati športnih tekem in celo naše fiziološke značilnosti, kot so razmerja na obrazu in hormoni. Kako zanesljive so te povezave in kako lahko razumemo njihovo medsebojno zvezo?

Ko smo v komi

17. 12. 2020

Munira Abdulla iz Združenih arabskih emiratov je leta 1991 doživela hudo prometno nesrečo in zaradi poškodb padla v komo. Po 27-ih letih se je zbudila iz kome, njene kognitivne in gibalne sposobnosti pa so zaradi dolgotrajne kome prizadete. Zakaj pademo v komo? Zakaj se nekateri iz kome zbudijo, drugi ne? Hrvaški nevrokirurg poskuša bolnike iz kome zbuditi z elektrostimulacijo različnih delov možganov z nevrostimulatorjem. Kako uspešen je pri tem? V primerih hudih poškodb možganov pa zdravniki sprožijo umetno komo. Tako je bilo tudi pri pisatelju Tadeju Golobu, ki se pred tremi meseci hudo poškodoval v gorah. Tadej Golob je že skoraj popolnoma okreval.

Nobelove nagrade 2020, oddaja o znanosti

10. 12. 2020

10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela, bodo v Stockholmu podelili letošnje Nobélove nagrade. 27. novembra 1895 je namreč Alfred Nobel v svoji oporoki največji delež svojega premoženja namenil za nagrade tistim, ki so v preteklem letu največ prispevali človeštvu na področju fizike, kemije, fiziologije ali medicine, literature in miru – za Nobelove nagrade. Alfred Nobel je v oporoki še napisal: Moja izrecna želja je, da se pri podelitvi nagrad ne upošteva državljanstvo, temveč da se nagrada podeli najzaslužnejši osebi, ne glede na to, ali je Skandinavec ali ne. Prve nagrade so podelili leta 1901. Do danes je 551 Nobelovih nagrad prejelo 876 posameznikov in 28 organizacij. V oddaji bomo pogledali, za kakšne dosežke so bile podeljene letošnje nagrade za fiziologijo ali medicino, fiziko in kemijo.

Gradnja prometnih predorov

3. 12. 2020

Najdaljši cestni predor na svetu je s 24 km in pol norveški Laerdal. Najdaljši železniški predor na svetu je 57 km dolg predor Gotthard, ki poteka pod švicarskimi Alpami. Še daljšega tunel želi zgraditi Elon Musk. Njegov cilj je, da bi se potniki s podzemnim vlakom v 30 minutah pripeljali z vzhodne na zahodno obalo ZDA. Še vedno najdaljši slovenski predor je 3750 metrov dolg predor Karavanke, ki so ga zgradili pred 30 leti. Zdaj gradijo njegovo drugo cev. Bolj kot po dolžini pa slovenski predori v svetu odmevajo po svoji zahtevnosti. Kako gradimo tunele!

Naš apetit, oddaja o znanosti

26. 11. 2020

Jemo, da preživimo. A ne vedno. Včasih nismo lačni, a jemo, ker hrano vidimo, ker nam je dolgčas ali ker smo v stresu. Kako deluje naš apetit in kaj sproža željo po hrani? Raziskava na vinskih mušicah kaže, da željo po hrani določa tudi črevesna mikrobiota. Z izbiro prave hrane lahko pomagamo črevesnim bakterijam, da bodo sprožale apetit po več zdrave hrane. Če pa jemo sladko, bo naša potreba po sladkem čedalje večja. Kako pa nam je želja po sladkem pomagala preživeti v evoluciji?

Male jedrske elektrarne

20. 11. 2020

Po svetu obratuje okoli 450 jedrskih elektrarn. Ena izmed njih je naša jedrska elektrarna v Krškem. Ta na leto proizvede več kot pet milijard kilovatnih ur električne energije, kar pomeni približno 40 odstotkov skupne proizvedene električne energije v Sloveniji. Z jedrskimi elektrarnami pridobivamo električno energijo od leta 1957. Od takrat so se jedrski reaktorji spremenili in se še spreminjajo. Razvijajo jedrske elektrarne nove generacije, ki bodo proizvajale manj odpadkov, pa tudi male jedrske elektrarne z modularnimi reaktorji, ki bodo z elektriko oskrbovale na primer posamezno večje mesto. Razvijajo pa tudi nove vrste goriva. Ruska plavajoča jedrska elektrarna Akademik Lomonosov je prva in za zdaj edina delujoča z modularnim jedrskim reaktorjem. Kdaj jih bomo imeli več in kako bodo delovale?

Izbruhi nalezljivih bolezni

12. 11. 2020

Približno 60% poznanih nalezljivih bolezni med ljudmi so zoonoze. To so nalezljive bolezni, ki se z okužene živali prenašajo na človeka. Povzročitelji teh bolezni so virusi, bakterije, glive in zajedavci, ki v človeški organizem najpogosteje vstopijo z zaužitjem hrane, vode, prenesejo se skozi kožo z ugrizom okužene živali ali pikom insektov. Pogostost prenosa patogenih mikroorganizmov z živali na ljudi je vse večji. Še posebej nevarne so tiste, ki se ob prenosu z živali nato pospešeno širijo med ljudmi, kot so MERS, SARS in tudi COVID 19. Po nekaterih ocenah naj bi bile vsaj 3 od 4 novonastalih nalezljivih bolezni med ljudmi zoonoze. Zakaj pride do njih in ali jih bomo imeli vedno več?

Živeti s pesticidi

5. 11. 2020

Pesticide danes uporabljamo tako rekoč povsod, v industriji, gradbeništvu, prometu, higieni. Imamo jih v sredstvu za pomivanje posode, v kozmetiki, oblačilih. Pesticidi so velika skupina kemikalij, ki jih uporabljamo zato, da se znebimo škodljivcev na pridelkih, insektov v naših domovih, plevela, plesni in drugim nadležnih organizmom ali tistim, ki nam delajo škodo. Obstaja več kot tisoč aktivnih snovi, ki so registrirani kot pesticidi. Z njihovo kombinacijo dobimo več tisoč različnih pesticidov, ki so danes na trgu. Zakaj in kje vse se srečujemo z njimi? Kdaj in za koga so pesticidi nevarni?

Divji kostanj

29. 10. 2020

Semena pravega kostanja so zelo okusna, semena divjega kostanja pa so za ljudi neužitna, vendar zdravilna. Pripravki iz njih se med drugim uporabljajo kot zdravilo proti krčnim žilam. Čeprav so si plodovi pravega in divjega kostanja na videz zelo podobni, drevesi nista v sorodu. Divji kostanj je naše največje cvetoče drevo. Čeprav je bil pred 12.000 leti doma tudi pri nas, ga že stoletja uvažamo in zasajamo v parke, vrtove in drevorede. Uvozili pa smo tudi bolezen, ki mu grozi. Skorjemor je bakterijska okužba, ki povzroči odmrtje skorje in posušitev drevesa. Pomagajte odkriti okužena drevesa ter rešiti divji kostanj.

Zemljin nemir

22. 10. 2020

Letošnja epidemija covida 19 ni ustavila samo našega življenja, ampak je umirila tudi Zemljo. Potresne opazovalnice po svetu so zaznale tudi do 50 odstotkov manj seizmičnega nemira. Tla pod našimi nogami se namreč nenehno tresejo. Valovanje morij, prehajanje vremenskih front, vetrovi, hude nevihte, nihanje dreves ob vetrovnem vremenu - vse to povzroča naravni seizmični nemir. Tresenje zemeljskih tal pa povzročamo tudi ljudje. Zaradi česa nastane umetni seizmični nemir in kako ga izmerimo? Zakaj moramo vedeti, koliko tresenja povzroča seizmični nemir? Kako se ta loči od potresa?

Boj proti virusom in bakterijam

15. 10. 2020

Virusi, bakterije in glive živijo povsod, tudi v zelo ekstremnih razmerah. Najdemo jih v vodi in zelo sušnih okoljih, v zemlji in zraku. Pri temperaturah od – 25 do 120 stopinj Celzija, v zelo kislih in bazičnih raztopinah. Živijo celo na dnu Marianskega jarka, na globini skoraj 11 kilometrov, kjer je tlak 1100 barov. Kako so se lahko prilagodile skoraj vse razmere? Nekateri med njimi so za nas nevarni, ker povzročajo bolezni, zato se želimo pred njimi zaščititi. Kako se lahko bojujemo proti mikroorganizmom? Kako se lahko bojujemo proti koronavirusu?

Cepivo proti stresu

8. 10. 2020

Današnji način življenja, nenehno hitenje, naporna in odgovorna služba, številne obveznosti, vse to nam lahko povzroča stres. Kratkotrajen stres je lahko koristen, dolgotrajen stres pa postopoma poškoduje možgane in lahko vodi v številne bolezni. Kako bi se lahko temu izognili? Nekateri znanstveniki menijo, da bi bila lahko rešitev cepivo proti negativnim posledicam stresa z bakterijo, ki je v zemlji. Več študij namreč pravi, da so ljudje, ki so bolj izpostavljeni tej koristni bakteriji, manj občutljivi za stres. Raziskave posttravmatske stresne motnje pri ameriških vojnih veteranih pa kažejo, da bi kot preventivo v ranljivejših poklicih lahko uporabili tudi ketamin. Ali bomo kdaj res dobili cepivo proti stresu?

Zakaj je dobro, da imamo navade?

1. 10. 2020

Ko se enkrat naučimo voziti kolo, ne razmišljamo več o poganjanju, zavijanju in zaviranju. Vožnja postane avtomatizirana. Možgani namreč z avtomatiziranjem dejanj, ki jih večkrat ponavljamo, varčujejo z energijo. Kaj pa se zgodi, če kolo deluje drugače od navadnega? Možgane čisto zmedemo in veščine se morajo naučiti na novo. Zakaj se otroci učijo hitreje kot odrasli? Zakaj Angleži pijejo čaj ob petih, zakaj imajo Španci sredi dneva siesto in zakaj v tretjini držav vozijo po levi?

Kako do boljšega pridelka?

24. 9. 2020

Kaj vse potrebuje rastlina od trenutka, ko jo posejemo ali posadimo, do takrat, ko obrodi? Na njeno rast vplivajo kakovost zemlje in mikroorganizmi v njej. Ali bi lahko v zemljo naselili take mikroorganizme, ki bi rastlini pomagali v boju proti različnim škodljivcem in boleznim? Kako mikroorganizmi, gnojenje in vremenske razmere vplivajo na okus in hranljivost pridelka? To bomo pogledali pri jagodah. Premalo ali preveč vode, napad škodljivcev in bolezni pa rastlini povzročajo tudi stres. Kako to zaznati čim prej, ko je rastlina videti še zdrava, in kako lahko zdravje rastlin spremljamo na daljavo?

Do kdaj bomo še imeli nafto?

17. 9. 2020

Leta 1846 so prvič na svetu v bližini mesta Baku, ki je takrat spadal pod Rusijo, zavrtali 21 metrov globoko, da bi našli nafto. Leta 1858 so v Pensilvaniji v ZDA začeli prvo ekonomsko črpanje nafte. Ko so se na začetku 20. stoletja pojavili prvi avtomobili, je poraba nafte narasla. Danes iz nje pridobivamo bencin, kurilno olje, kerozin, plastiko, oblačila, kozmetiko, celo zdravila ... In vsak dan na svetu porabimo 100 milijonov sodčkov nafte! Kakšne so zaloge nafte na svetu in kdaj nam je bo, če nam je bo, zmanjkalo?

10 let raziskovanja matičnih celic

18. 6. 2020

Matične celice so vrelec mladosti. Vsaka dva tedna nadomestijo odmrle kožne celice in ustvarijo nove rdeče in bele krvne celice. Znajo izdelati kopijo sebe, se torej obnoviti. Znajo pa se tudi spremeniti v druge vrste celic, in to kadarkoli. Zato smo pričakovali, da bomo z njimi pozdravili skoraj vse. Kaj nam je uspelo? Trenutno poteka na tisoče kliničnih raziskav, v katerih znanstveniki preverjajo učinkovitost matičnih celic iz različnih virov za različne bolezni, tudi za koronavirusno bolezen 19. Ob 10. obletnici oddaje Ugriznimo znanost se bomo še zadnjič ozrli in pogledali, kako so v tem času napredovale raziskave in uporaba matičnih celic.

10 let raziskovanja umetne inteligence

11. 6. 2020

Umetna inteligenca danes zna vedno več! Piše celo novinarske tekste in to tako, da je težko ugotoviti, da jih ni napisal človek! Poleg tega odlično sesa, nam pomagajo pri spletnih nakupih, avtomobili vozijo že skoraj sami, telefoni prepoznavajo naš obraz in računalniki z nami igrajo šah. In nas premagajo! Umetna inteligenca je z nami na vsakem koraku. Pred desetimi leti smo že govorili o umetni inteligenci, v prihodnji oddaji pa bomo preverili, kako je v zadnjem desetletju napredovala. Razkrili bomo, kako danes znanstveniki s pomočjo umetne inteligence iščejo nova zdravila in kako se bodo samovozeča vozila v prihodnosti odločala med tem, koga rešiti pri morebitnih prometnih nesrečah. Predstavili bomo Unescov mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco in humanoidnega robota, ki ga urijo na inštitutu Jožef Stefan. Vabljeni k ogledu oddaje, ki smo jo zaenkrat naredili še novinarji!

10 let iskanja vira energije prihodnosti

4. 6. 2020

Pred desetimi leti smo v Sloveniji porabili 15 % manj električne energije kot v letu 2018. Podobno je na svetovni ravni. Njena poraba vztrajno raste. Večino električne energije še vedno dobimo iz fosilnih goriv, ki pa onesnažujejo okolje. Kaj je rešitev? Pred desetimi leti so začeli graditi fuzijski reaktor, ki naj bi proizvedel 10-krat več energije, kot bi je porabili za svoje delovanje. Kdaj bo zgrajen? In kako čim bolje izkoristiti naravne obnovljive vire, vodo, sonce, zrak, ki pa so nezanesljivi. Električne energije je bodisi preveč, bodisi premalo. Kdaj jo bomo znali učinkovito shranjevati? Kaj bo energijski vir prihodnosti?

10 let raziskovanja vesolja, oddaja o znanosti

28. 5. 2020

V zadnjih desetih letih je raziskovanje vesolja neverjetno napredovalo in doseglo številne uspehe. Prvič so zaznali gravitacíjske valove. Izjemen dosežek je bila tudi prva fotografija okolice črne luknje. Dobili smo 3D-zvezdno karto z milijardo zvezd. Še en velik dosežek pa je uspel satelitu Planck, ki je s teleskópom iskal odgovor na vprašanje, iz česa je sestavljeno naše vesolje. Prvi umetni Zemljin satelit je leta 1957 izstrelila Sovjetska zveza, pred desetimi leti pa je okoli Zemlje krožilo že približno 800 delujočih satelitov. Danes jih je že 2200, izstrelitev še 12.000 novih pa načrtujejo različne države. Med njimi je tudi Slovenija, ki naj bi izstrelila prva dva svoja satelita. Vabljeni k oglédu oddaje Ugriznimo znanost.

Onesnaževanje letalskega prometa

21. 5. 2020

Pred začetkom epidemije covida-19 je bilo nad našim planetom nenehno v zraku približno 10.000 zračnih plovil. Vsak dan jih je vzletelo približno 100 tisoč. Zdaj se je letalski promet skoraj ustavil. Kako se to kaže pri onesnaževanju? Letalska panoga naj bi k onesnaženju s toplogrednimi plini povprečno prispevala tri odstotke. Z letali pa smo se vozili vse več. Se bo letalski promet še povečeval in za koliko? Kaj bo to pomenilo za zrak, ki ga dihamo, in kaj za naš planet? Kaj lahko storimo? Letalske družbe na svoja letala nameščajo nove motorje, s katerimi lahko porabijo do 15 % manj goriva in tako tudi manj onesnažujejo. A ne onesnažujejo le letala. Dunajsko letališče obljublja, da bo do leta 2030 postalo ogljično nevtralno. Kako pa kaže ljubljanskemu letališču? Ugriznimo znanost.

Vpliv turizma na kraške jame

14. 5. 2020

V Sloveniji imamo 22 turističnih jam. Postojnsko in Škocjanske jame obiskujemo že več kot 200 let. V tem času si je lepote Škocjanskih jam ogledalo že skoraj 4 milijone, Postojnske jame pa skoraj 40 milijonov obiskovalcev. Žal pa jamski turizem ruši naravno stanje v jami. Z vnosom snovi, ki nastajajo zunaj jamskega ekosistema, in s posegi v kraške jame spreminjamo naravne procese in življenje v jami. Koliko obiskovalcev jame še lahko prenesejo, ne da bi ob tem utrpele hujše trajne posledice? Kaj lahko znanstveniki vidijo v tem obdobju, ko so bile jame skoraj dva meseca zaprte?

Nam primanjkuje peska?

9. 5. 2020

Sliši se neverjetno, ampak na Zemlji nam je začelo primanjkovati peska za gradnjo! V Dubaj so ga zato za gradnjo treh umetnih Palmovih otokov in nebotičnikov uvozili iz Avstralije, pa čeprav imajo svojega na pretek. Na Zemlji je toliko vrst peska, kolikor je vrst kamnin. Vendar ni vsak pesek dovolj dober za gradnjo. Na svetu gre v mešalce betona 30 milijard ton peska na leto, v Sloveniji pa vsako leto naredimo 10 ton betona na prebivalca. Ker je pesek za vodo druga najbolj uporabljana surovina na svetu, znanstveniki že dalj časa raziskujejo, kako bi ga nadomestili z že uporabljenim peskom iz gradbenih ruševin ali pa namesto njega uporabili nekatere industrijske odpadke, na primer jeklarske žlindre in livarske peske.

Človek in strah

12. 3. 2020

Ko začutimo nevarnost, naši možgani takoj pošljejo signale živčnemu sistemu, ki povzroči hitrejše bitje srca, hitro dihanje in zvišanje krvnega tlaka, kri pa se črpa v mišice. Tako se telo pripravi na reakcijo: beg ali boj! Strah je osnovno človekovo čustvo, ki je nastalo zato, da nas varuje. Toda zakaj nas je strah javnega nastopanja ali letenja z letalom? Nekatere ljudi je bolj, druge manj strah. 55-letna S. M. pa nikoli ne čuti strahu. Zato je bila predmet številnih raziskav, v katerih so znanstveniki ugotavljali, kateri deli možganov so odgovorni za strah. Neustrašne pa so postale tudi miši, ki so imele v možganih parazite. Namesto da bi pred mačko zbežale, so bile radovedne! Ali se strahu naučimo ali ga lahko podedujemo? In kako lahko strah premagamo?