Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Rastline živijo skrivno in odmaknjeno življenje, vendar so v svojem svetu in v svojem časovnem okviru enako napadalne, tekmovalne in bojevite kot živali – na vse kriplje si prizadevajo za hrano, svetlobo, razmnoževanje in razkropitev potomstva. V seriji, ki so jo snemali po vsem svetu, sta predstavljeni več kot dve desetletji novih odkritij, kar omogoča prvi poglobljeni prikaz doslej neopaženega, medsebojno povezanega sveta. Zeleni planet nam razkriva nenavadni in čudoviti svet rastlin, kakor ga do zdaj še nismo videli. 1. del: Tropski svetovi V tropskih deževnih gozdovih uspeva več vrst rastlin kot kjer koli drugje na Zemlji. Posledica tega sta osupljiva lepota in izjemna tekmovalnost, zaradi katere je to pravo rastlinsko bojišče. Ob hitro rastočih drevesih in cvetlicah, ki posnemajo poginule živali, je to potovanje v čarobni svet, v katerem čas teče drugače kot v našem. GREEN PLANET / Velika Britanija, Kitajska, Nemčija, Francija, ZDA / 2022 / Režija: Paul Williams
Rastline živijo skrivno in odmaknjeno življenje, vendar so v svojem svetu in v svojem časovnem okviru enako napadalne, tekmovalne in bojevite kot živali – na vse kriplje si prizadevajo za hrano, svetlobo, razmnoževanje in razkropitev potomstva. V seriji, ki so jo snemali po vsem svetu, sta predstavljeni več kot dve desetletji novih odkritij, kar omogoča prvi poglobljeni prikaz doslej neopaženega, medsebojno povezanega sveta. Zeleni planet nam razkriva nenavadni in čudoviti svet rastlin, kakor ga do zdaj še nismo videli. 1. del: Tropski svetovi V tropskih deževnih gozdovih uspeva več vrst rastlin kot kjer koli drugje na Zemlji. Posledica tega sta osupljiva lepota in izjemna tekmovalnost, zaradi katere je to pravo rastlinsko bojišče. Ob hitro rastočih drevesih in cvetlicah, ki posnemajo poginule živali, je to potovanje v čarobni svet, v katerem čas teče drugače kot v našem. GREEN PLANET / Velika Britanija, Kitajska, Nemčija, Francija, ZDA / 2022 / Režija: Paul Williams
Za mnoge Kolumb ostaja tisti, ki je odkril Ameriko. A zgodovinske listine in arheološke najdbe potrjujejo, da so ga prehiteli drugi raziskovalci. Prvi Evropejec, ki je stopil na ameriška tla, je bil že okoli leta 1000 Viking Leif Erikson. Srednjeveški valižanski princ Madoc naj bi približno 300 let pred Kolumbom zgradil utrjena mesta ob reki Ohio. Kralj tedanjega malijskega imperija pa je menda 200 let pred Kolumbovim podvigom s svojim neizmernim bogastvom financiral velikansko floto, namenjeno v Ameriko. FIRST BEFORE COLUMBUS - THE TRUE DISCOVERERS OF AMERICA / Nemčija / 2019 / Režija: Peter Prestel in Axel Sand
Za mnoge Kolumb ostaja tisti, ki je odkril Ameriko. A zgodovinske listine in arheološke najdbe potrjujejo, da so ga prehiteli drugi raziskovalci. Prvi Evropejec, ki je stopil na ameriška tla, je bil že okoli leta 1000 Viking Leif Erikson. Srednjeveški valižanski princ Madoc naj bi približno 300 let pred Kolumbom zgradil utrjena mesta ob reki Ohio. Kralj tedanjega malijskega imperija pa je menda 200 let pred Kolumbovim podvigom s svojim neizmernim bogastvom financiral velikansko floto, namenjeno v Ameriko. FIRST BEFORE COLUMBUS - THE TRUE DISCOVERERS OF AMERICA / Nemčija / 2019 / Režija: Peter Prestel in Axel Sand
Pred približno petimi stoletji se je v snovanju ladij pripetila prava revolucija. V samo nekaj letih so se ladje, primorane v priobalno plutje, spremenile v ogromna plovila, ki so zmogla izzive odprtega morja. Ko so redna čezoceanska potovanja postala izvedljiva, so se pojavile močne mornarice, ki so se borile za prevlado na morju. Evropske sile so gradile imperije, kolonizirale nova ozemlja in si podrejale tamkajšnja domorodna ljudstva. Kako je prišlo do ključnega preobrata v razvoju ladij, zdaj znanstvenikom razkriva dobro ohranjena razbitina iz obdobja Kolumba, ki so jo našli ob obali Švedske. SHIP THAT CHANGED THE WORLD / ZDA, Francija / 2021 / Režija: Kirk Wolfinger
Pred približno petimi stoletji se je v snovanju ladij pripetila prava revolucija. V samo nekaj letih so se ladje, primorane v priobalno plutje, spremenile v ogromna plovila, ki so zmogla izzive odprtega morja. Ko so redna čezoceanska potovanja postala izvedljiva, so se pojavile močne mornarice, ki so se borile za prevlado na morju. Evropske sile so gradile imperije, kolonizirale nova ozemlja in si podrejale tamkajšnja domorodna ljudstva. Kako je prišlo do ključnega preobrata v razvoju ladij, zdaj znanstvenikom razkriva dobro ohranjena razbitina iz obdobja Kolumba, ki so jo našli ob obali Švedske. SHIP THAT CHANGED THE WORLD / ZDA, Francija / 2021 / Režija: Kirk Wolfinger
Dokumentarna oddaja nazorno pojasni zgodovinski razvoj merskih enot in njihov pomen za razvoj družbe. Mednarodni sistem enot temelji na sedmih osnovnih enotah. To so meter, kilogram, sekunda, amper, kelvin, mol in kandela. Sprva so jih določale konkretne mere ali predmeti, pozneje pa definicije enot, ki temeljijo na naravnih konstantah. Te so namreč povsod v nam znanem vesolju enake. Tako je bil na primer meter najprej opredeljen s konkretnim predmetom, metrsko palico, danes pa je določen s hitrostjo svetlobe v vakuumu. Zadnji je dobil sodobno definicijo kilogram, ki ga je še nedavno določala masa mednarodnega prototipa za kilogram, t. i. prakilograma iz kovine. A kar človek ustvari kot normativ, se že v trenutku nastanka začne spreminjati in propadati. Tako je tudi s prakilogramom, ki je od nastanka do danes v primerjavi s svojimi replikami izgubil ali pridobil toliko, kolikor tehta človeška trepalnica. Metrologija očitno res ni dolgočasna. THE LAST ARTIFACT / ZDA / 2019 / režija: Jaime Jacobsen, Ed Watkins
Dokumentarna oddaja nazorno pojasni zgodovinski razvoj merskih enot in njihov pomen za razvoj družbe. Mednarodni sistem enot temelji na sedmih osnovnih enotah. To so meter, kilogram, sekunda, amper, kelvin, mol in kandela. Sprva so jih določale konkretne mere ali predmeti, pozneje pa definicije enot, ki temeljijo na naravnih konstantah. Te so namreč povsod v nam znanem vesolju enake. Tako je bil na primer meter najprej opredeljen s konkretnim predmetom, metrsko palico, danes pa je določen s hitrostjo svetlobe v vakuumu. Zadnji je dobil sodobno definicijo kilogram, ki ga je še nedavno določala masa mednarodnega prototipa za kilogram, t. i. prakilograma iz kovine. A kar človek ustvari kot normativ, se že v trenutku nastanka začne spreminjati in propadati. Tako je tudi s prakilogramom, ki je od nastanka do danes v primerjavi s svojimi replikami izgubil ali pridobil toliko, kolikor tehta človeška trepalnica. Metrologija očitno res ni dolgočasna. THE LAST ARTIFACT / ZDA / 2019 / režija: Jaime Jacobsen, Ed Watkins
Kako lahko Severna Koreja, ena najrevnejših držav na svetu, razvija svoj program za jedrsko oborožitev, s katerim žuga celo Združenim državam Amerike? Dotok tuje valute, ki Kim Džong Unu omogoča vladanje, zagotavlja skrivnostni Biro 39. Pripadniki te organizacije poneverjajo dolarje, preprodajajo mamila, tihotapijo orožje, snujejo zavarovalniške goljufije in celo trgujejo z ljudmi ter tako ohranjajo pri življenju diktatorski režim, navkljub sankcijam mednarodne skupnosti. BUREAU 39: KIM'S CASH MACHINE / Nemčija / 2020 / Režija: Sebastian Weis
Kako lahko Severna Koreja, ena najrevnejših držav na svetu, razvija svoj program za jedrsko oborožitev, s katerim žuga celo Združenim državam Amerike? Dotok tuje valute, ki Kim Džong Unu omogoča vladanje, zagotavlja skrivnostni Biro 39. Pripadniki te organizacije poneverjajo dolarje, preprodajajo mamila, tihotapijo orožje, snujejo zavarovalniške goljufije in celo trgujejo z ljudmi ter tako ohranjajo pri življenju diktatorski režim, navkljub sankcijam mednarodne skupnosti. BUREAU 39: KIM'S CASH MACHINE / Nemčija / 2020 / Režija: Sebastian Weis
Leta 1986 je skupina Queen nastopila pred več kot milijonom oboževalcev in turnejo sklenila z dvema koncertoma na stadionu Wembley. Po največji turneji v življenju je Freddie Mercury sporočil, da tega ne zmore več in po mesecih ugibanj potrdil, da ima aids. Do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja se je Mercury skrivaj boril proti aidsu, bolezni, zaradi katere je umrlo na tisoče ljudi in je podžigala homofobijo. A po njegovi smrti se je v družbi razvil strpnejši odnos do homoseksualnosti, povečala se je tudi ozaveščenost o bolezni. FREDDIE MERCURY: THE FINAL ACT / Velika Britanija / 2021 / Režija: James Rogan
Leta 1986 je skupina Queen nastopila pred več kot milijonom oboževalcev in turnejo sklenila z dvema koncertoma na stadionu Wembley. Po največji turneji v življenju je Freddie Mercury sporočil, da tega ne zmore več in po mesecih ugibanj potrdil, da ima aids. Do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja se je Mercury skrivaj boril proti aidsu, bolezni, zaradi katere je umrlo na tisoče ljudi in je podžigala homofobijo. A po njegovi smrti se je v družbi razvil strpnejši odnos do homoseksualnosti, povečala se je tudi ozaveščenost o bolezni. FREDDIE MERCURY: THE FINAL ACT / Velika Britanija / 2021 / Režija: James Rogan
Katar. V tej puščavski državici, ki je bila na presenečenje mnogih izbrana za gostiteljico uglednega tekmovanja, 22. svetovnega prvenstva v nogometu, naj bi od začetka gradnje potrebne infrastrukture v delovnih nesrečah umrlo že več kot 6500 priseljenih delavcev, zato so številne organizacije po vsem svetu pozivale k bojkotu prvenstva. Dokumentarna oddaja razkriva ozadje nepričakovanega uspeha Katarja in z njim povezano domnevno afero, v katero naj bi bila med drugimi vpletena veliki nogometni as Michel Platini in nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy. QATARGATE, THE SECRETS OF THE WORLD CUP / QATAR 2022, UN SCANDAL FRANÇAIS? / Francija / 2022 / Režija: Pierre-Stéphane Fort
Katar. V tej puščavski državici, ki je bila na presenečenje mnogih izbrana za gostiteljico uglednega tekmovanja, 22. svetovnega prvenstva v nogometu, naj bi od začetka gradnje potrebne infrastrukture v delovnih nesrečah umrlo že več kot 6500 priseljenih delavcev, zato so številne organizacije po vsem svetu pozivale k bojkotu prvenstva. Dokumentarna oddaja razkriva ozadje nepričakovanega uspeha Katarja in z njim povezano domnevno afero, v katero naj bi bila med drugimi vpletena veliki nogometni as Michel Platini in nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy. QATARGATE, THE SECRETS OF THE WORLD CUP / QATAR 2022, UN SCANDAL FRANÇAIS? / Francija / 2022 / Režija: Pierre-Stéphane Fort
Ko so se ljudje srečevali z divjimi volkovi, so se živali začele spreminjati. Raziskave DNK-ja volkov in udomačenih psov so pokazale, da so se prvi psi pojavili pred 15 tisoč leti. Takrat se je začelo sodelovanje med človeško in pasjo vrsto – sprva pri lovu. Pred 5 tisoč leti so nastale zgodnje pasme, ki še danes spominjajo na volčje prednike. Izjemna raznovrstnost pasem pa se je pojavila šele pred 200 leti, ko so ljudje začeli vzrejo z intenzivno selekcijo pasjih značilnosti. Dokumentarna oddaja razkriva razvoj psa in izjemen odnos med človekom in njegovim pregovorno najboljšim prijateljem. DOG TALES / ZDA / 2020 / režija: Pete Chinn
Ko so se ljudje srečevali z divjimi volkovi, so se živali začele spreminjati. Raziskave DNK-ja volkov in udomačenih psov so pokazale, da so se prvi psi pojavili pred 15 tisoč leti. Takrat se je začelo sodelovanje med človeško in pasjo vrsto – sprva pri lovu. Pred 5 tisoč leti so nastale zgodnje pasme, ki še danes spominjajo na volčje prednike. Izjemna raznovrstnost pasem pa se je pojavila šele pred 200 leti, ko so ljudje začeli vzrejo z intenzivno selekcijo pasjih značilnosti. Dokumentarna oddaja razkriva razvoj psa in izjemen odnos med človekom in njegovim pregovorno najboljšim prijateljem. DOG TALES / ZDA / 2020 / režija: Pete Chinn
Raziskave dokazujejo, da se mačke raje približajo nasmejanemu kot namrgodenemu človeku in raje lastniku kot neznancu. Mačke torej razumejo človeka. Človeku pa je mačje vedenje težje razumljivo. Se mu rade prikupijo le, da bi izprosile priboljšek? Domače mačke so se razvile iz severnoafriške divje mačke, najverjetneje v času, ko je človek postal poljedelec. Pred 10 tisoč leti je na Bližnjem vzhodu človek začel skladiščiti žito. V kaščah so se rade sladkale miši, ki so privabile tedaj še divje mačke – so se torej te udomačile same? CAT TALES / ZDA / 2020 / režija: Pete Chinn
Raziskave dokazujejo, da se mačke raje približajo nasmejanemu kot namrgodenemu človeku in raje lastniku kot neznancu. Mačke torej razumejo človeka. Človeku pa je mačje vedenje težje razumljivo. Se mu rade prikupijo le, da bi izprosile priboljšek? Domače mačke so se razvile iz severnoafriške divje mačke, najverjetneje v času, ko je človek postal poljedelec. Pred 10 tisoč leti je na Bližnjem vzhodu človek začel skladiščiti žito. V kaščah so se rade sladkale miši, ki so privabile tedaj še divje mačke – so se torej te udomačile same? CAT TALES / ZDA / 2020 / režija: Pete Chinn
Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, in to kljub dejstvu, da so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je ravno to razlog naše pameti. 2. del: Človeška žival – Življenje, ljubljenje, umiranje Znanost nas je doslej učila, da je tekmovanje glavno gonilo evolucijskih sprememb pri živalih. Vendar je tudi sodelovanje odločilno za uspešnost številnih vrst, še posebej človeške. Marsikatero obliko vedenja, za katero menimo, da je edinstvena lastnost ljudi – denimo uporaba orodja in jezik – opazimo tudi pri številnih drugih živalih. Toda le ljudje smo s sodelovanjem onkraj meja družinskih skupin in rodovnih skupnostih ter povezovanjem v svetovno mrežo dosegli prepletenost, ki močno presega tisto pri živalih. Kako nam je to uspelo? HUMAN ANIMAL / Nemčija / 2020 / Režija: Anja Taylor
Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, in to kljub dejstvu, da so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je ravno to razlog naše pameti. 2. del: Človeška žival – Življenje, ljubljenje, umiranje Znanost nas je doslej učila, da je tekmovanje glavno gonilo evolucijskih sprememb pri živalih. Vendar je tudi sodelovanje odločilno za uspešnost številnih vrst, še posebej človeške. Marsikatero obliko vedenja, za katero menimo, da je edinstvena lastnost ljudi – denimo uporaba orodja in jezik – opazimo tudi pri številnih drugih živalih. Toda le ljudje smo s sodelovanjem onkraj meja družinskih skupin in rodovnih skupnostih ter povezovanjem v svetovno mrežo dosegli prepletenost, ki močno presega tisto pri živalih. Kako nam je to uspelo? HUMAN ANIMAL / Nemčija / 2020 / Režija: Anja Taylor
Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, in to kljub dejstvu, da so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je ravno to razlog naše pameti. 1. del: Človeška žival – Rojstvo, možgani, mišice V prvem delu dokumentarne serije izvemo, zakaj so naši možgani posebni in kako lahko druge živali, na primer hobotnica, dosežejo visoko raven umskih sposobnosti z mnogo manjšimi možgani. V evoluciji je človek kot pokončna opica z drugačnim mišično-skeletnim sistemom pridobil neverjetno učinkovito obliko gibanja – dvonožni tek. Ko so se ljudje vpisali med najbolj vzdržljive tekače na svetu, so pridobili odločilno prednost pred številnimi drugimi vrstami. HUMAN ANIMAL / Nemčija / 2020 / Režija: Anja Taylor
Večini mladih živali je usojeno umreti pred spolno zrelostjo, torej še preden bi jim uspelo prenesti svoj dedni zapis. A pri ljudeh ni tako, in to kljub dejstvu, da so po rojstvu še leta nebogljeni. Zakaj se človek, najpametnejša in telesno izjemno prilagodljiva žival, rodi tako nemočen? Protislovno pri tem je, da je ravno to razlog naše pameti. 1. del: Človeška žival – Rojstvo, možgani, mišice V prvem delu dokumentarne serije izvemo, zakaj so naši možgani posebni in kako lahko druge živali, na primer hobotnica, dosežejo visoko raven umskih sposobnosti z mnogo manjšimi možgani. V evoluciji je človek kot pokončna opica z drugačnim mišično-skeletnim sistemom pridobil neverjetno učinkovito obliko gibanja – dvonožni tek. Ko so se ljudje vpisali med najbolj vzdržljive tekače na svetu, so pridobili odločilno prednost pred številnimi drugimi vrstami. HUMAN ANIMAL / Nemčija / 2020 / Režija: Anja Taylor
Ena sekunda je dovolj, da se nam življenje popolnoma obrne na glavo. Dokumentarni film Usodna sekunda raziskuje posledice prehitre vožnje, tako da predstavi zgodbe petih voznikov, ki so povzročili hude prometne nesreče s smrtnim izidom. Nihče si ne želi biti povzročitelj nesreče in preživljati strašnih občutkov krivde zaradi zavedanja, da je nekomu vzel življenje, vendar mnogi vozniki mimogrede priznajo, da pogosto vozijo prehitro. Režiser Vít Klusák s poustvarjanjem nesreč popelje voznike, ki so zbrali pogum, da javno razkrijejo svoje zgodbe, na popotovanje, na katerem se soočijo s svojo krivdo in ozaveščajo gledalce o nevarnostih prehitre vožnje. ONE SECOND FOREVER / Češka / 2021 / Režija: Vít Klusák
Ena sekunda je dovolj, da se nam življenje popolnoma obrne na glavo. Dokumentarni film Usodna sekunda raziskuje posledice prehitre vožnje, tako da predstavi zgodbe petih voznikov, ki so povzročili hude prometne nesreče s smrtnim izidom. Nihče si ne želi biti povzročitelj nesreče in preživljati strašnih občutkov krivde zaradi zavedanja, da je nekomu vzel življenje, vendar mnogi vozniki mimogrede priznajo, da pogosto vozijo prehitro. Režiser Vít Klusák s poustvarjanjem nesreč popelje voznike, ki so zbrali pogum, da javno razkrijejo svoje zgodbe, na popotovanje, na katerem se soočijo s svojo krivdo in ozaveščajo gledalce o nevarnostih prehitre vožnje. ONE SECOND FOREVER / Češka / 2021 / Režija: Vít Klusák
Mesna ali vegetarijanska različica? S fižolom, krompirjem ali pač brez? S paradižniki ali le paradižnikovo pasto? Kaj pa s suhimi gobami ali morda z dimljenimi hruškami? Katera različica je prava? Priznani ukrajinski kuharski mojster se poda na popotovanje po raznoliki pokrajini Ukrajine, srečuje tamkajšnje prebivalce ter odkriva zapeljive recepte in skrivne sestavine za znameniti ukrajinski boršč. BORSCH. THE SECRET INGREDIENT / Ukrajina / 2020 / Režija: Dmitro Kočnev
Mesna ali vegetarijanska različica? S fižolom, krompirjem ali pač brez? S paradižniki ali le paradižnikovo pasto? Kaj pa s suhimi gobami ali morda z dimljenimi hruškami? Katera različica je prava? Priznani ukrajinski kuharski mojster se poda na popotovanje po raznoliki pokrajini Ukrajine, srečuje tamkajšnje prebivalce ter odkriva zapeljive recepte in skrivne sestavine za znameniti ukrajinski boršč. BORSCH. THE SECRET INGREDIENT / Ukrajina / 2020 / Režija: Dmitro Kočnev
Amsterdam ali Benetke Severa njegovi prebivalci nenehno na novo oblikujejo in prenavljajo; pred vdorom Severnega morja in rečnih voda ga namreč branijo s sistemom nasipov, polderjev in jezov. Vse bolj zdaj mestu preti naraščajoča morska gladina. Proces, ki ga spodbujajo podnebne spremembe, je velik izziv za vso Nizozemsko, saj je kar četrtina njenega ozemlja v depresiji, torej pod nivojem morja. Kakšne tehnološke in v resnici rešitve za preživetje pripravljajo tokrat? AMSTERDAM UNDER THREAT / Francija / 2020 / Režija: Emilie Helmbacher
Amsterdam ali Benetke Severa njegovi prebivalci nenehno na novo oblikujejo in prenavljajo; pred vdorom Severnega morja in rečnih voda ga namreč branijo s sistemom nasipov, polderjev in jezov. Vse bolj zdaj mestu preti naraščajoča morska gladina. Proces, ki ga spodbujajo podnebne spremembe, je velik izziv za vso Nizozemsko, saj je kar četrtina njenega ozemlja v depresiji, torej pod nivojem morja. Kakšne tehnološke in v resnici rešitve za preživetje pripravljajo tokrat? AMSTERDAM UNDER THREAT / Francija / 2020 / Režija: Emilie Helmbacher
Najboljši kuharski mojstri vedo, da je v vsaki okusni jedi tudi skrita sestavina – znanost. V dokumentarni oddaji pestra zasedba znanstvenikov razkriva kemijske, fizikalne in mikrobiološke zakone uspešnega kuhanja. CHEF'S SECRETS, THE SCIENCE OF COOKING / Kanada / 2022 / Režija: Leora Eisen
Najboljši kuharski mojstri vedo, da je v vsaki okusni jedi tudi skrita sestavina – znanost. V dokumentarni oddaji pestra zasedba znanstvenikov razkriva kemijske, fizikalne in mikrobiološke zakone uspešnega kuhanja. CHEF'S SECRETS, THE SCIENCE OF COOKING / Kanada / 2022 / Režija: Leora Eisen
Dokumentarna serija v dveh delih predstavlja presenetljive vzporednice med odločitvami, ki sta jih, sicer štiri stoletja narazen, sprejemali znameniti vladarici – kraljici Elizabeta I. in Elizabeta II., pa tudi vzporedni zgodbi škotske kraljice Marije Stuart in princese Diane. 2. del: Kraljici in njuni sovražnici V drugem delu bomo videli, kako je na vladavino obeh kraljic vplival prihod dveh izjemnih žensk, ki sta resno ogrozili njun položaj na prestolu. V 16. stoletju je bila tekmica Elizabete I. škotska kraljica Marija Stuart, njena sestrična in sprva prijateljica, ki jo je Elizabeta zaradi dvornih spletk nazadnje dala usmrtiti. Najhujšo krizo v vladavini kraljice Elizabete II. pa je povzročila princesa Diana. Zaradi velike priljubljenosti in pozneje tragične smrti, na katero se je kraljeva družina odzvala zelo hladno, je med Britance zasejala dvom o smislu monarhije. Vendar je Elizabeta z nagovorom državljanom v pravem trenutku obrnila tok zgodovine. ELIZABETH I. AND II.: THE GOLDEN QUEENS / Velika Britanija / 2020 / režija: Sam Berrigan Taplin
Dokumentarna serija v dveh delih predstavlja presenetljive vzporednice med odločitvami, ki sta jih, sicer štiri stoletja narazen, sprejemali znameniti vladarici – kraljici Elizabeta I. in Elizabeta II., pa tudi vzporedni zgodbi škotske kraljice Marije Stuart in princese Diane. 2. del: Kraljici in njuni sovražnici V drugem delu bomo videli, kako je na vladavino obeh kraljic vplival prihod dveh izjemnih žensk, ki sta resno ogrozili njun položaj na prestolu. V 16. stoletju je bila tekmica Elizabete I. škotska kraljica Marija Stuart, njena sestrična in sprva prijateljica, ki jo je Elizabeta zaradi dvornih spletk nazadnje dala usmrtiti. Najhujšo krizo v vladavini kraljice Elizabete II. pa je povzročila princesa Diana. Zaradi velike priljubljenosti in pozneje tragične smrti, na katero se je kraljeva družina odzvala zelo hladno, je med Britance zasejala dvom o smislu monarhije. Vendar je Elizabeta z nagovorom državljanom v pravem trenutku obrnila tok zgodovine. ELIZABETH I. AND II.: THE GOLDEN QUEENS / Velika Britanija / 2020 / režija: Sam Berrigan Taplin
Drevesa še zdaleč niso le statični in samotarski organizmi. Drevesa so čuteča bitja. Zaznavajo bolečino, so nesebična v odnosu do ranljivejših primerkov, pomnijo informacije in jih celo posredujejo drugim drevesom. Sveža dognanja botanike, gozdne ekologije in nevrobiologije rastlin prinašajo nov, drugačen pogled na skrivnostne ekosisteme, v katere se povezujejo drevesa. TREES: A GLOBAL SUPERPOWER / LA GÉNIE DES ARBRES / Francija / 2020 / Režija: Emmanuelle Nobécourt
Drevesa še zdaleč niso le statični in samotarski organizmi. Drevesa so čuteča bitja. Zaznavajo bolečino, so nesebična v odnosu do ranljivejših primerkov, pomnijo informacije in jih celo posredujejo drugim drevesom. Sveža dognanja botanike, gozdne ekologije in nevrobiologije rastlin prinašajo nov, drugačen pogled na skrivnostne ekosisteme, v katere se povezujejo drevesa. TREES: A GLOBAL SUPERPOWER / LA GÉNIE DES ARBRES / Francija / 2020 / Režija: Emmanuelle Nobécourt
Dokumentarna serija v dveh delih predstavlja presenetljive vzporednice med odločitvami, ki sta jih, sicer štiri stoletja narazen, sprejemali znameniti vladarici – kraljici Elizabeta I. in Elizabeta II., pa tudi vzporedni zgodbi škotske kraljice Marije Stuart in princese Diane. 1. del: Zlati kraljici Tako Elizabeta I. kot Elizabeta II. sta se rodili kot manj pomembni članici kraljeve družine in si morali prestol priboriti, saj jima ni bil namenjen. Sedanja britanska vladarica ga je zasedla po abdikaciji strica Edvarda VIII. in smrti očeta Jurija VI. Podobno kot njena soimenjakinja Elizabeta I. se je uprla dvornim svetovalcem in si sama izbrala ženina, obubožanega grškega princa Filipa. Elizabeta I. pa se je med drugim že v 16. stoletju zavedala, kako pomembna je javna podoba vladarice, zato je zahtevala, da jo slikarji upodabljajo le v določeni slikarski tehniki, ki jo je kazala v najboljši luči. ELIZABETH I. AND II.: THE GOLDEN QUEENS / Velika Britanija / 2020 / režija: Sam Berrigan Taplin
Dokumentarna serija v dveh delih predstavlja presenetljive vzporednice med odločitvami, ki sta jih, sicer štiri stoletja narazen, sprejemali znameniti vladarici – kraljici Elizabeta I. in Elizabeta II., pa tudi vzporedni zgodbi škotske kraljice Marije Stuart in princese Diane. 1. del: Zlati kraljici Tako Elizabeta I. kot Elizabeta II. sta se rodili kot manj pomembni članici kraljeve družine in si morali prestol priboriti, saj jima ni bil namenjen. Sedanja britanska vladarica ga je zasedla po abdikaciji strica Edvarda VIII. in smrti očeta Jurija VI. Podobno kot njena soimenjakinja Elizabeta I. se je uprla dvornim svetovalcem in si sama izbrala ženina, obubožanega grškega princa Filipa. Elizabeta I. pa se je med drugim že v 16. stoletju zavedala, kako pomembna je javna podoba vladarice, zato je zahtevala, da jo slikarji upodabljajo le v določeni slikarski tehniki, ki jo je kazala v najboljši luči. ELIZABETH I. AND II.: THE GOLDEN QUEENS / Velika Britanija / 2020 / režija: Sam Berrigan Taplin
Kaj se zgodi, ko se človekov svet ustavi? Narava se ponovno zažene! Znanstveniki razkrivajo nepričakovane in osupljive spremembe, ki jih je v kanadsko divjino, ameriška urbana središča, indijska velemesta in na britanska domača dvorišča prineslo leto pandemije in zaprtje družbe. Upočasnitev človeštva očitno prinaša takojšnje koristi številnim drugim vrstam živih bitij. NATURE'S BIG YEAR / Kanada / 2021 / Režija: Christine Nielsen
Kaj se zgodi, ko se človekov svet ustavi? Narava se ponovno zažene! Znanstveniki razkrivajo nepričakovane in osupljive spremembe, ki jih je v kanadsko divjino, ameriška urbana središča, indijska velemesta in na britanska domača dvorišča prineslo leto pandemije in zaprtje družbe. Upočasnitev človeštva očitno prinaša takojšnje koristi številnim drugim vrstam živih bitij. NATURE'S BIG YEAR / Kanada / 2021 / Režija: Christine Nielsen
Organizacija združenih narodov si prizadeva ohraniti mednarodni mir in varnost. Toda kako skrb za ideale Združenih narodov poteka v praksi? Avtorji dokumentarne oddaje so se pogovarjali z žvižgači, ki so opozorili na hude kršitve – na korupcijo, kratenje človekovih pravic, spolno nadlegovanje –, a jim je Organizacija obrnila hrbet. THIS WORLD: THE WHISTLEBLOWERS: INSIDE THE UN / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Steele
Organizacija združenih narodov si prizadeva ohraniti mednarodni mir in varnost. Toda kako skrb za ideale Združenih narodov poteka v praksi? Avtorji dokumentarne oddaje so se pogovarjali z žvižgači, ki so opozorili na hude kršitve – na korupcijo, kratenje človekovih pravic, spolno nadlegovanje –, a jim je Organizacija obrnila hrbet. THIS WORLD: THE WHISTLEBLOWERS: INSIDE THE UN / Velika Britanija / 2022 / Režija: Ben Steele
V Hallstattu v avstrijskih Alpah leži najstarejši rudnik soli na svetu, po tem starodavnem naselju se imenuje tudi halštatska železnodobna kultura. Sol, belo zlato Alp, je majhno skupnost postavila v središče mednarodne trgovske mreže: najdbe slonovine in jantarja dokazujejo povezave Hallstatta z Afriko, Azijo in celotno evropsko celino. Dokumentarna oddaja pojasnjuje, kako je prazgodovinskim rudarjem uspelo izkopati večkilometrske rove, kako so živeli ter kako in s kom so trgovali. THE SALT SAGA - WHITE GOLD OF THE ALPS / HALLSTATT UND DAS WEIßE GOLD - DIE SALZ-SAGA / Avstrija / 2020 / Režija: Katharina Heigl
V Hallstattu v avstrijskih Alpah leži najstarejši rudnik soli na svetu, po tem starodavnem naselju se imenuje tudi halštatska železnodobna kultura. Sol, belo zlato Alp, je majhno skupnost postavila v središče mednarodne trgovske mreže: najdbe slonovine in jantarja dokazujejo povezave Hallstatta z Afriko, Azijo in celotno evropsko celino. Dokumentarna oddaja pojasnjuje, kako je prazgodovinskim rudarjem uspelo izkopati večkilometrske rove, kako so živeli ter kako in s kom so trgovali. THE SALT SAGA - WHITE GOLD OF THE ALPS / HALLSTATT UND DAS WEIßE GOLD - DIE SALZ-SAGA / Avstrija / 2020 / Režija: Katharina Heigl
Leta 1960 so bile zimske olimpijske igre v Kaliforniji, v dolini, ki ni imela znamenite tradicije v zimskih športih, a je vseeno premagala slovita evropska središča. Pot iz niča do zvezd so prehodili pravi zanesenjaški vizionarji, ki so k sodelovanju ne nazadnje pritegnili tudi Walta Disneyja. Olimpijske igre v Squaw Valleyju so postale prve, kjer so se športniki z vsega sveta družili v olimpijski vasi. Disney je zaznamoval tudi veličastni slovesnosti ob odprtju in zaprtju iger z mimohodom udeležencev. MAGIC IN THE MOUNTAINS / ZDA / 2021 / Režija: Cody Stokes
Leta 1960 so bile zimske olimpijske igre v Kaliforniji, v dolini, ki ni imela znamenite tradicije v zimskih športih, a je vseeno premagala slovita evropska središča. Pot iz niča do zvezd so prehodili pravi zanesenjaški vizionarji, ki so k sodelovanju ne nazadnje pritegnili tudi Walta Disneyja. Olimpijske igre v Squaw Valleyju so postale prve, kjer so se športniki z vsega sveta družili v olimpijski vasi. Disney je zaznamoval tudi veličastni slovesnosti ob odprtju in zaprtju iger z mimohodom udeležencev. MAGIC IN THE MOUNTAINS / ZDA / 2021 / Režija: Cody Stokes
Znanstveniki so potrdili – holocena, geološke dobe, ki je trajala zadnjih 12 tisoč let, je konec. Stopili smo v antropocen, obdobje, v katerem delovanje človeka odločneje spreminja Zemljo kot vsi naravni procesi skupaj. Dokumentarni film – nastajal je v dvajsetih državah na šestih celinah – odlikujejo izjemni posnetki neverjetnih človekovih pokrajin. ANTHROPOCENE: THE HUMAN EPOCH / Kanada / 2018 / režija: Jennifer Baichwal,Nicholas De Pencier, Edward Burtynsky
Znanstveniki so potrdili – holocena, geološke dobe, ki je trajala zadnjih 12 tisoč let, je konec. Stopili smo v antropocen, obdobje, v katerem delovanje človeka odločneje spreminja Zemljo kot vsi naravni procesi skupaj. Dokumentarni film – nastajal je v dvajsetih državah na šestih celinah – odlikujejo izjemni posnetki neverjetnih človekovih pokrajin. ANTHROPOCENE: THE HUMAN EPOCH / Kanada / 2018 / režija: Jennifer Baichwal,Nicholas De Pencier, Edward Burtynsky
Znanstvene raziskave so pokazale, da ima najstarejši ohranjeni par smuči na svetu kakih 4000 ali 5000 let. Našli so ga v nekem močvirju na Švedskem. Sicer si primat prvih smuči prisvajajo na več koncih; nekateri znanstveniki pritrjujejo na primer mongolskim nomadskim ljudstvom, ki trdijo, da tamkajšnje jamske slikarije potrjujejo kar 10.000-letno zgodovino smučanja. Francosko-švicarska dokumentarna oddaja razkriva vznemirljivo zgodbo razvoja smuči in smučanja, ki odločno zaznamuje tudi slovensko izročilo in sodobne navade. THE FABULOUS HISTORY OF SKIING / Francija, Švica / 2020 / režija: Pierre Antoine Hiroz
Znanstvene raziskave so pokazale, da ima najstarejši ohranjeni par smuči na svetu kakih 4000 ali 5000 let. Našli so ga v nekem močvirju na Švedskem. Sicer si primat prvih smuči prisvajajo na več koncih; nekateri znanstveniki pritrjujejo na primer mongolskim nomadskim ljudstvom, ki trdijo, da tamkajšnje jamske slikarije potrjujejo kar 10.000-letno zgodovino smučanja. Francosko-švicarska dokumentarna oddaja razkriva vznemirljivo zgodbo razvoja smuči in smučanja, ki odločno zaznamuje tudi slovensko izročilo in sodobne navade. THE FABULOUS HISTORY OF SKIING / Francija, Švica / 2020 / režija: Pierre Antoine Hiroz
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 2. del: Vojna V drugem delu bomo podrobneje spoznali ruševine na griču Hissarlik v severozahodni Turčiji, ki veljajo za ostanke antične Troje. Pod mestom so arheologi odkrili mrežo predorov, v katere so Trojanci speljali vodo. Kaže, da so pričakovali napad Grkov in se pripravili na dolgo obleganje. V spodnjem delu mesta, ki leži pod gričem, stojijo ruševine velikega skladišča, v katerem so odkrili lončene posode. V njih so Trojanci hranili zaloge hrane. Spoznali bomo tudi arheološko najdišče v Grčiji, kjer so razvozlali v kamen vklesan napis in ugotovili, da je bila Troja povezana tudi z mogočnim Hetitskim kraljestvom. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 2. del: Vojna V drugem delu bomo podrobneje spoznali ruševine na griču Hissarlik v severozahodni Turčiji, ki veljajo za ostanke antične Troje. Pod mestom so arheologi odkrili mrežo predorov, v katere so Trojanci speljali vodo. Kaže, da so pričakovali napad Grkov in se pripravili na dolgo obleganje. V spodnjem delu mesta, ki leži pod gričem, stojijo ruševine velikega skladišča, v katerem so odkrili lončene posode. V njih so Trojanci hranili zaloge hrane. Spoznali bomo tudi arheološko najdišče v Grčiji, kjer so razvozlali v kamen vklesan napis in ugotovili, da je bila Troja povezana tudi z mogočnim Hetitskim kraljestvom. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Streljaj od ikoničnih staroegipčanskih piramid se nad planoto v Gizi ob Kairu dviga še ena umetniška stvaritev: Veliki egipčanski muzej. Ta izjemna stavba je zasnovana kot novo domovanje več kot 100 tisoč staroegipčanskih predmetov, tudi dragocenosti iz grobnice Tutankamona. Ob muzeju, ki je dvakrat večji od Louvra, pa stoji še tehnološko izpopolnjen restavratorski laboratorij. THE RELICS OF EGYPT, EXPLORING THE LARGEST MUSEUM IN THE WORLD / Francija / 2020 / Režija: Jeremy Frey
Streljaj od ikoničnih staroegipčanskih piramid se nad planoto v Gizi ob Kairu dviga še ena umetniška stvaritev: Veliki egipčanski muzej. Ta izjemna stavba je zasnovana kot novo domovanje več kot 100 tisoč staroegipčanskih predmetov, tudi dragocenosti iz grobnice Tutankamona. Ob muzeju, ki je dvakrat večji od Louvra, pa stoji še tehnološko izpopolnjen restavratorski laboratorij. THE RELICS OF EGYPT, EXPLORING THE LARGEST MUSEUM IN THE WORLD / Francija / 2020 / Režija: Jeremy Frey
Številne največje svetovne znamenitosti je navdihnila vera. Za nekatere so to zatočišča za razmišljanje v tihoti. Za druge so prizorišča osupljivih dejanj čaščenja, nevarnih izzivov in izjemne predanosti, ki jih tujci le redko vidijo. 3.del: V zadnjem delu serije bomo spoznali pravoslavni obred prenašanja svetega ognja iz bazilike Božjega groba v Jeruzalemu in težave, s katerimi se na Budov rojstni dan spopadajo pri pleskanju mogočne budistične stupe v Nepalu. Srečali se bomo tudi z balijskimi lovci na zle duhove in spremljali mlado jezidinjo, ki si celi rane po travmatičnih dogodkih v Iraku. EARTH'S SACRED WONDERS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Russell Leven, Anthony Barwell, Ben Crichton, George Pagliero
Številne največje svetovne znamenitosti je navdihnila vera. Za nekatere so to zatočišča za razmišljanje v tihoti. Za druge so prizorišča osupljivih dejanj čaščenja, nevarnih izzivov in izjemne predanosti, ki jih tujci le redko vidijo. 3.del: V zadnjem delu serije bomo spoznali pravoslavni obred prenašanja svetega ognja iz bazilike Božjega groba v Jeruzalemu in težave, s katerimi se na Budov rojstni dan spopadajo pri pleskanju mogočne budistične stupe v Nepalu. Srečali se bomo tudi z balijskimi lovci na zle duhove in spremljali mlado jezidinjo, ki si celi rane po travmatičnih dogodkih v Iraku. EARTH'S SACRED WONDERS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Russell Leven, Anthony Barwell, Ben Crichton, George Pagliero
Številne največje svetovne znamenitosti je navdihnila vera. Za nekatere so to zatočišča za razmišljanje v tihoti. Za druge so prizorišča osupljivih dejanj čaščenja, nevarnih izzivov in izjemne predanosti, ki jih tujci le redko vidijo. 2.del: V tem delu bomo videli, kako se mladi musliman iz Malija trudi obvarovati veliko mošejo v Djenneju pred naravnimi silami, da bi si tako zagotovil mesto v raju. Pri svetem slapu Nači na Japonskem se predani šintoist spoprime z napornim izzivom, da bi svoji domovini zagotovil blaginjo. Mlada ameriška Juda se z družino odpravita v Izrael, da bi tam vstopila v svet odraslih. V katedrali svetega Janeza Evangelista v New Yorku pa episkopalna duhovnica na zanimiv način slavi god sv. Frančiška Asiškega. EARTH'S SACRED WONDERS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Russell Leven, Anthony Barwell, George Pagliero
Številne največje svetovne znamenitosti je navdihnila vera. Za nekatere so to zatočišča za razmišljanje v tihoti. Za druge so prizorišča osupljivih dejanj čaščenja, nevarnih izzivov in izjemne predanosti, ki jih tujci le redko vidijo. 2.del: V tem delu bomo videli, kako se mladi musliman iz Malija trudi obvarovati veliko mošejo v Djenneju pred naravnimi silami, da bi si tako zagotovil mesto v raju. Pri svetem slapu Nači na Japonskem se predani šintoist spoprime z napornim izzivom, da bi svoji domovini zagotovil blaginjo. Mlada ameriška Juda se z družino odpravita v Izrael, da bi tam vstopila v svet odraslih. V katedrali svetega Janeza Evangelista v New Yorku pa episkopalna duhovnica na zanimiv način slavi god sv. Frančiška Asiškega. EARTH'S SACRED WONDERS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Russell Leven, Anthony Barwell, George Pagliero
Številne največje svetovne znamenitosti je navdihnila vera. Za nekatere so to zatočišča za razmišljanje v tihoti. Za druge so prizorišča osupljivih dejanj čaščenja, nevarnih izzivov in izjemne predanosti, ki jih tujci le redko vidijo. 1.del: V tem delu bomo spoznali ostarelega vrtnarja, ki s svojo ekipo skrbi za tempeljski kompleks Angkor v Kambodži in tvega življenje, da bi templje rešil pred džunglo. Šaolinskega meniha po enajstih letih predane vadbe in učenja svetih spisov čaka preizkus, ki bo odločal o njegovi prihodnosti. Mladi palestinski reševalec pa v Jeruzalemu premaguje lastno sestradanost in izčrpanost, da bi med ramazanskim postom pomagal drugim vernikom. EARTH'S SACRED WONDERS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Russell Leven, Ben Crichton, Fay Finlay
Številne največje svetovne znamenitosti je navdihnila vera. Za nekatere so to zatočišča za razmišljanje v tihoti. Za druge so prizorišča osupljivih dejanj čaščenja, nevarnih izzivov in izjemne predanosti, ki jih tujci le redko vidijo. 1.del: V tem delu bomo spoznali ostarelega vrtnarja, ki s svojo ekipo skrbi za tempeljski kompleks Angkor v Kambodži in tvega življenje, da bi templje rešil pred džunglo. Šaolinskega meniha po enajstih letih predane vadbe in učenja svetih spisov čaka preizkus, ki bo odločal o njegovi prihodnosti. Mladi palestinski reševalec pa v Jeruzalemu premaguje lastno sestradanost in izčrpanost, da bi med ramazanskim postom pomagal drugim vernikom. EARTH'S SACRED WONDERS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Russell Leven, Ben Crichton, Fay Finlay
Dokumentarna serija v treh delih odkriva, kako se je človekovo domovanje spreminjalo skozi čas, vse od prazgodovine do danes. Kaj, torej, hišo spremeni v dom? 3. del: Zadnji del nam bo predstavil zgornje nadstropje naših bivališč. Prvi bo na vrsti delovni kabinet, v kakršnem so ustvarjali veliki umi človeštva in spreminjali življenje vseh ljudi. Med njimi je Thomas Edison, ki je uvedel novo obdobje električne razsvetljave. Kabinet pa ni namenjen samo znanstvenim odkritjem, ampak tudi umetniškemu ustvarjanju. Ogledali si bomo, kdo je pisal knjige v Menihovi hiši. Vsaka hiša mora seveda imeti kopalnico in stranišče. Kako sta kopalna kad in školjka pristali v skupnem prostoru? Je umivanje res zdravju škodljivo, kot so bili prepričani nekoč? Rob Dunn bo razložil, zakaj nikoli nismo sami doma. Japonsko podjetje Toto je vodilni proizvajalec elektronskih stranišč, kakršnih si ne more privoščiti vsak. Spalnica v preteklosti nikakor ni bila zaseben prostor, kakršnega poznamo danes. Zaradi podnebnih sprememb pa bo vodna gladina vse bolj naraščala in arhitekti, ki gledajo v prihodnost, že načrtujejo plavajoča mesta, drugi pa bivališča na Marsu. THE HISTORY OF HOME / ZDA / 2020
Dokumentarna serija v treh delih odkriva, kako se je človekovo domovanje spreminjalo skozi čas, vse od prazgodovine do danes. Kaj, torej, hišo spremeni v dom? 3. del: Zadnji del nam bo predstavil zgornje nadstropje naših bivališč. Prvi bo na vrsti delovni kabinet, v kakršnem so ustvarjali veliki umi človeštva in spreminjali življenje vseh ljudi. Med njimi je Thomas Edison, ki je uvedel novo obdobje električne razsvetljave. Kabinet pa ni namenjen samo znanstvenim odkritjem, ampak tudi umetniškemu ustvarjanju. Ogledali si bomo, kdo je pisal knjige v Menihovi hiši. Vsaka hiša mora seveda imeti kopalnico in stranišče. Kako sta kopalna kad in školjka pristali v skupnem prostoru? Je umivanje res zdravju škodljivo, kot so bili prepričani nekoč? Rob Dunn bo razložil, zakaj nikoli nismo sami doma. Japonsko podjetje Toto je vodilni proizvajalec elektronskih stranišč, kakršnih si ne more privoščiti vsak. Spalnica v preteklosti nikakor ni bila zaseben prostor, kakršnega poznamo danes. Zaradi podnebnih sprememb pa bo vodna gladina vse bolj naraščala in arhitekti, ki gledajo v prihodnost, že načrtujejo plavajoča mesta, drugi pa bivališča na Marsu. THE HISTORY OF HOME / ZDA / 2020
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 1. del: Ruševine Stoletja je veljalo, da je trojanska vojna le mit, ki ga je po ustnem izročilu opisal Homer v Iliadi. Vendar so zgodovinarji in arheologi v zadnjih desetletjih odkrili številne sledi, ki kažejo na to, da se je grško obleganje in naposled uničenje Troje v resnici zgodilo. Na turški obali Egejskega morja se dviga grič Hissarlik, poln ruševin, za katere mnogi menijo, da so ostanki prav tega mesta. Medtem se v Grčiji ukvarjajo z izkopavanjem ruševin bogatega mesta Tenea, ki so ga domnevno ustanovili Trojanci, ki so vojno preživeli. V Amsterdamu pa proučujejo metode dela pionirjev arheologije, ki so se že v 19. stoletju lotili izkopavanj na Hissarliku, prepričani, da so naleteli na dokaze o obstoju dolgo izgubljenega mesta. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 1. del: Ruševine Stoletja je veljalo, da je trojanska vojna le mit, ki ga je po ustnem izročilu opisal Homer v Iliadi. Vendar so zgodovinarji in arheologi v zadnjih desetletjih odkrili številne sledi, ki kažejo na to, da se je grško obleganje in naposled uničenje Troje v resnici zgodilo. Na turški obali Egejskega morja se dviga grič Hissarlik, poln ruševin, za katere mnogi menijo, da so ostanki prav tega mesta. Medtem se v Grčiji ukvarjajo z izkopavanjem ruševin bogatega mesta Tenea, ki so ga domnevno ustanovili Trojanci, ki so vojno preživeli. V Amsterdamu pa proučujejo metode dela pionirjev arheologije, ki so se že v 19. stoletju lotili izkopavanj na Hissarliku, prepričani, da so naleteli na dokaze o obstoju dolgo izgubljenega mesta. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Po smrti Alberta Einsteina, najslavnejšega teoretičnega fizika 20. stoletja, je obdukcijo opravil patolog Thomas Harvey, ki je znanstvenikove možgane skrivaj odstranil iz lobanje in nato skupaj z njimi izginil. Avtorji dokumentarne oddaje so se v večmesečni preiskavi posvetili iskanju delov Einsteinovih možganov, razseljenih po svetu … EINSTEIN'S BRAIN UNLOCKED / Japonska / 2018 / Režija: Takuya Ogasawara, Riwa Komatsubara
Po smrti Alberta Einsteina, najslavnejšega teoretičnega fizika 20. stoletja, je obdukcijo opravil patolog Thomas Harvey, ki je znanstvenikove možgane skrivaj odstranil iz lobanje in nato skupaj z njimi izginil. Avtorji dokumentarne oddaje so se v večmesečni preiskavi posvetili iskanju delov Einsteinovih možganov, razseljenih po svetu … EINSTEIN'S BRAIN UNLOCKED / Japonska / 2018 / Režija: Takuya Ogasawara, Riwa Komatsubara
Dokumentarna serija v treh delih odkriva, kako se je človekovo domovanje spreminjalo skozi čas, vse od prazgodovine do danes. Kaj, torej, hišo spremeni v dom? 2. del: V drugem delu bomo spoznavali, kako se je iz velike vikinške dvorane razvila dnevna soba, kakršno poznamo danes. Čeprav so Vikingi bolj znani po roparskih pohodih, so bili mojstrski graditelji. Ljudje so nekoč živeli, delali in spali v istem prostoru, sčasoma pa so se različne dejavnosti preselile vsaka v svoj prostor. Eden takih prostorov je kuhinja, ki je bila v času Henrika VIII. že v kleti, daleč od razkošja obednice. Kuhinja je duša doma. Ni lepšega od vonja po domači hrani. Ogledali si bomo tudi britanski dvorec, ki je zaslovel, ko so v njem snemali nadaljevanko. Znana ameriška oblikovalka je gostoljubno odprla vrata v svoj dom. Kakšno preteklost ima Jeffersonov Monticello? Kje so se igrali otroci v Hearstovem gradu? Kako so se od prazgodovine razvijale družabne igre? Vse to in še marsikaj boste izvedeli v drugem delu dokumentarne serije o zgodovini doma. THE HISTORY OF HOME / ZDA / 2020
Dokumentarna serija v treh delih odkriva, kako se je človekovo domovanje spreminjalo skozi čas, vse od prazgodovine do danes. Kaj, torej, hišo spremeni v dom? 2. del: V drugem delu bomo spoznavali, kako se je iz velike vikinške dvorane razvila dnevna soba, kakršno poznamo danes. Čeprav so Vikingi bolj znani po roparskih pohodih, so bili mojstrski graditelji. Ljudje so nekoč živeli, delali in spali v istem prostoru, sčasoma pa so se različne dejavnosti preselile vsaka v svoj prostor. Eden takih prostorov je kuhinja, ki je bila v času Henrika VIII. že v kleti, daleč od razkošja obednice. Kuhinja je duša doma. Ni lepšega od vonja po domači hrani. Ogledali si bomo tudi britanski dvorec, ki je zaslovel, ko so v njem snemali nadaljevanko. Znana ameriška oblikovalka je gostoljubno odprla vrata v svoj dom. Kakšno preteklost ima Jeffersonov Monticello? Kje so se igrali otroci v Hearstovem gradu? Kako so se od prazgodovine razvijale družabne igre? Vse to in še marsikaj boste izvedeli v drugem delu dokumentarne serije o zgodovini doma. THE HISTORY OF HOME / ZDA / 2020
BBC se je leta 2018 lotil izjemnega družbenega poskusa. Razvil je telefonsko aplikacijo ter s pomočjo skoraj 30.000 prostovoljcev, ki so mu zaupali svoje osebne podatke in podatke o 24-urnem gibanju ter srečevanju z drugimi ljudmi, tudi matematični model o zelo verjetni in žal precej smrtonosni širitvi potencialne nove virusne epidemije. Oddaja med drugim ponuja vpogled v zgodovino svetovnih pandemij ter poudari ključen pomen razvoja cepiv in prepoznave t. i. družbenih in bioloških superprenašalcev okužbe. CONTAGION / Velika Britanija / 2018
BBC se je leta 2018 lotil izjemnega družbenega poskusa. Razvil je telefonsko aplikacijo ter s pomočjo skoraj 30.000 prostovoljcev, ki so mu zaupali svoje osebne podatke in podatke o 24-urnem gibanju ter srečevanju z drugimi ljudmi, tudi matematični model o zelo verjetni in žal precej smrtonosni širitvi potencialne nove virusne epidemije. Oddaja med drugim ponuja vpogled v zgodovino svetovnih pandemij ter poudari ključen pomen razvoja cepiv in prepoznave t. i. družbenih in bioloških superprenašalcev okužbe. CONTAGION / Velika Britanija / 2018
Dokumentarna serija v treh delih odkriva, kako se je človekovo domovanje spreminjalo skozi čas, vse od prazgodovine do danes. Kaj, torej, hišo spremeni v dom? 1. del: V prvem delu bomo izvedeli, kakšne materiale so uporabljali skozi stoletja, kako so domove zaščitili pred vremenskimi vplivi in kakšne so hiše prihodnosti. Preden so ljudje znali sami postavljati bivališča, so se morali znajti drugače. Zavetje so poiskali v jamah in v njih pustili svoje sledi. Kako so nekoč gradili razkošne kraljeve palače in osupljive brunarice? Kakšna je kmetija, ki je stara skoraj tisoč let? Ali tudi danes zidajo gradove? Arhitekti načrtujejo hiše tako v puščavah kot sredi velemest. Nekateri svoje stvaritve nadgradijo v umetniške mojstrovine in pustijo svoj pečat v mestih, na primer Antoni Gaudi v Barceloni. Oblikovalci pa v skrbi za prihodnost razmišljajo, kako zmanjšati ogljični odtis med gradnjo. THE HISTORY OF HOME / ZDA / 2020
Dokumentarna serija v treh delih odkriva, kako se je človekovo domovanje spreminjalo skozi čas, vse od prazgodovine do danes. Kaj, torej, hišo spremeni v dom? 1. del: V prvem delu bomo izvedeli, kakšne materiale so uporabljali skozi stoletja, kako so domove zaščitili pred vremenskimi vplivi in kakšne so hiše prihodnosti. Preden so ljudje znali sami postavljati bivališča, so se morali znajti drugače. Zavetje so poiskali v jamah in v njih pustili svoje sledi. Kako so nekoč gradili razkošne kraljeve palače in osupljive brunarice? Kakšna je kmetija, ki je stara skoraj tisoč let? Ali tudi danes zidajo gradove? Arhitekti načrtujejo hiše tako v puščavah kot sredi velemest. Nekateri svoje stvaritve nadgradijo v umetniške mojstrovine in pustijo svoj pečat v mestih, na primer Antoni Gaudi v Barceloni. Oblikovalci pa v skrbi za prihodnost razmišljajo, kako zmanjšati ogljični odtis med gradnjo. THE HISTORY OF HOME / ZDA / 2020
Britanski dokumentarni film je pripoved o življenju in delu Borisa Pahorja, izjemnega tržaškega pisatelja in enega najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, ki ga je že v otroštvu zaznamovalo sovraštvo – požig slovenskega Narodnega doma. Film prinaša Pahorjevo pričevanje o odraščanju v fašistični Italiji in boju zoper nacizem ter o brutalni izkušnji internacije v koncentracijskih taboriščih Dachau, Bergen-Belsen in Natzweiler-Struthof. THE MAN WHO SAW TOO MUCH / Velika Britanija / 2019 / Režija: Jill Nicholls in Alan Yentob
Britanski dokumentarni film je pripoved o življenju in delu Borisa Pahorja, izjemnega tržaškega pisatelja in enega najbolj prevajanih slovenskih avtorjev, ki ga je že v otroštvu zaznamovalo sovraštvo – požig slovenskega Narodnega doma. Film prinaša Pahorjevo pričevanje o odraščanju v fašistični Italiji in boju zoper nacizem ter o brutalni izkušnji internacije v koncentracijskih taboriščih Dachau, Bergen-Belsen in Natzweiler-Struthof. THE MAN WHO SAW TOO MUCH / Velika Britanija / 2019 / Režija: Jill Nicholls in Alan Yentob
