Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Slovenija – koronavirus in politika.
Slovenija – koronavirus in politika.
Poučevanje Slovenščine v Kanalski dolini.
Poučevanje Slovenščine v Kanalski dolini.
Težka preizkušnja ga bo zaznamovala.
Težka preizkušnja ga bo zaznamovala.
Pandemije skozi zgodovino.
Pandemije skozi zgodovino.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj.
Ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj.
Vinarstvo v roza barvi, ali bolje rečeno, žensk, ki pridelujejo žlahtno kapljico, je vse več. To in življenjska izbira mlade in razgledane ženske, da iz dela na zemlji ustvari svojo prihodnost, sta temi oddaje. Z Lucijo Milič se pogovarja Beti Tomšič.
Vinarstvo v roza barvi, ali bolje rečeno, žensk, ki pridelujejo žlahtno kapljico, je vse več. To in življenjska izbira mlade in razgledane ženske, da iz dela na zemlji ustvari svojo prihodnost, sta temi oddaje. Z Lucijo Milič se pogovarja Beti Tomšič.
Oddaja je posvečena okrogli obletnici ustanove, ki med Slovenci v Italiji že štiri desetletja opravlja dragoceno in nadvse pomembno delo. Gre za Sklad Mitja Čuk, ta ima sedež na Opčinah in skupaj z Vzgojno-zaposlitvenim središčem skrbi za osebe s posebnimi potrebami, pa tudi za socialno ogrožene družine in posameznike. O zgodovini, delu in načrtih ustanove govori Stanka Čuk, ki je od samega začetka duša sklada.
Oddaja je posvečena okrogli obletnici ustanove, ki med Slovenci v Italiji že štiri desetletja opravlja dragoceno in nadvse pomembno delo. Gre za Sklad Mitja Čuk, ta ima sedež na Opčinah in skupaj z Vzgojno-zaposlitvenim središčem skrbi za osebe s posebnimi potrebami, pa tudi za socialno ogrožene družine in posameznike. O zgodovini, delu in načrtih ustanove govori Stanka Čuk, ki je od samega začetka duša sklada.
Gost je novi odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak. Predstavlja načrte za novo obdobje, ki čaka časopis. Spoznamo pa tudi osebno zgodbo novinarja, ki je vrsto let vodil goriško redakcijo Primorskega dnevnika in bil hkrati izjemno dejaven v novinarskem sindikatu.
Gost je novi odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak. Predstavlja načrte za novo obdobje, ki čaka časopis. Spoznamo pa tudi osebno zgodbo novinarja, ki je vrsto let vodil goriško redakcijo Primorskega dnevnika in bil hkrati izjemno dejaven v novinarskem sindikatu.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Gost oddaje je župan občine Doberdob Fabio Vizintin. V ospredju pogovora je reforma krajevnih uprav. Gre za enega odmevnejših ukrepov resornega odborništva v tem mandatu, saj nadomešča medobčinske unije, ki so tudi v slovenskih občinah v Italij povzročile veliko slabe volje. Reforma med drugim uvaja skupnost občin in ponovno vzpostavitev organov, ki bi teritorialno prevzeli vlogo nekdanjih pokrajin. Fabio Vizintin govori tudi o pomenu reforme za posamezne slovenske občine.
Gost oddaje je župan občine Doberdob Fabio Vizintin. V ospredju pogovora je reforma krajevnih uprav. Gre za enega odmevnejših ukrepov resornega odborništva v tem mandatu, saj nadomešča medobčinske unije, ki so tudi v slovenskih občinah v Italij povzročile veliko slabe volje. Reforma med drugim uvaja skupnost občin in ponovno vzpostavitev organov, ki bi teritorialno prevzeli vlogo nekdanjih pokrajin. Fabio Vizintin govori tudi o pomenu reforme za posamezne slovenske občine.
Gost je dopisnik RTV Slovenija v Rimu Janko Petrovec. Za dokumentarni film o Malti je julija prejel nagrado Cristiana Matano, ki jo na Lampedusi podeljujejo za novinarska dela na temo Sredozemlja. Novembra 2017 je dva tedna plul po Sredozemlju na humanitarni ladji Acquarius, za katero skrbi nevladna organizacija SOS Mediterranee. Glavna nit pogovora je sredozemska migracijska pot, ki jo Petrovec aktivno in z različnih zornih kotov spremlja vse od leta 2016, ko je postal dopisnik za Italijo in Vatikan. Janko Petrovec je novinarju Petru Grgoletu zaupal, zakaj je igralski poklic zamenjal za novinarskega in to prav leta 2008, ko je kot član ansambla Slovenskega stalnega gledališča prejel Borštnikovo nagrado za vlogo Semjona Semjonoviča Podsekalnikova v Erdmanovem Samomorilcu.
Gost je dopisnik RTV Slovenija v Rimu Janko Petrovec. Za dokumentarni film o Malti je julija prejel nagrado Cristiana Matano, ki jo na Lampedusi podeljujejo za novinarska dela na temo Sredozemlja. Novembra 2017 je dva tedna plul po Sredozemlju na humanitarni ladji Acquarius, za katero skrbi nevladna organizacija SOS Mediterranee. Glavna nit pogovora je sredozemska migracijska pot, ki jo Petrovec aktivno in z različnih zornih kotov spremlja vse od leta 2016, ko je postal dopisnik za Italijo in Vatikan. Janko Petrovec je novinarju Petru Grgoletu zaupal, zakaj je igralski poklic zamenjal za novinarskega in to prav leta 2008, ko je kot član ansambla Slovenskega stalnega gledališča prejel Borštnikovo nagrado za vlogo Semjona Semjonoviča Podsekalnikova v Erdmanovem Samomorilcu.
Digitalna prisotnost in delovanje slovenskih društev v Italiji sta bili predmet analize Aleka Devetaka Podgorca, ki študira na milanski univerzi Bocconi. Rezultati in dognanja so zanimiva za vse, ki bi radi digitalno prisotnost in sporočanje Slovencev v Italiji izboljšali in naredili bolj učinkovito. 30% društev namreč nima niti spletne strani, kaj šele svojega okna v svet: družbeni profil in redno izmenjavo s svojimi sledilci. O raziskavi in izsledkih se z Alekom Devetakom Podgorco pogovarja Beti Tomsič.
Digitalna prisotnost in delovanje slovenskih društev v Italiji sta bili predmet analize Aleka Devetaka Podgorca, ki študira na milanski univerzi Bocconi. Rezultati in dognanja so zanimiva za vse, ki bi radi digitalno prisotnost in sporočanje Slovencev v Italiji izboljšali in naredili bolj učinkovito. 30% društev namreč nima niti spletne strani, kaj šele svojega okna v svet: družbeni profil in redno izmenjavo s svojimi sledilci. O raziskavi in izsledkih se z Alekom Devetakom Podgorco pogovarja Beti Tomsič.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
V gosteh je glasbena zvezda svetovnega formata Luka Šulić. Luka Šulić je na violončelu pravi virtuoz. Nastopal je že na številnih pomembnih svetovnih odrih, v gledališču Royal Albert Hall v Londonu, v Areni v Veroni, v Operni hiši v Sydneyu, v Radio City Music Hall v New Yorku in drugod. V svetovni javnosti pa je zaslovel po letu 2011, ko je s hrvaškim čelistom Stepanom Hauserjem začel igrati v navezi 2cellos. Preigravanje rockovske glasbe na violončelo in prehajanje iz klasičnega v lahkotnejši slog sta postala blagovna znamka dveh čelistov, ki sta skupaj prodala 4 milijone plošč. Šulić je med delovno pavzo projekta »2cellos« na noge postavil nov projekt: igranje Vivaldijevih 4 letnih časov na violončelo, kar je poseben izziv.
V gosteh je glasbena zvezda svetovnega formata Luka Šulić. Luka Šulić je na violončelu pravi virtuoz. Nastopal je že na številnih pomembnih svetovnih odrih, v gledališču Royal Albert Hall v Londonu, v Areni v Veroni, v Operni hiši v Sydneyu, v Radio City Music Hall v New Yorku in drugod. V svetovni javnosti pa je zaslovel po letu 2011, ko je s hrvaškim čelistom Stepanom Hauserjem začel igrati v navezi 2cellos. Preigravanje rockovske glasbe na violončelo in prehajanje iz klasičnega v lahkotnejši slog sta postala blagovna znamka dveh čelistov, ki sta skupaj prodala 4 milijone plošč. Šulić je med delovno pavzo projekta »2cellos« na noge postavil nov projekt: igranje Vivaldijevih 4 letnih časov na violončelo, kar je poseben izziv.
Pred skoraj četrt stoletja je Daytonski sporazum po dolgi in krvavi vojni v Bosni in Hercegovini prinesel mir, a ni zagotovil blagostanja. Izjemno razvejan birokratski aparat in vse glasnejši nacionalistični izpadi namreč državi ne dopuščajo normalnega razvoja. Potreben je nov dogovor, ki bo olajšal premagovanje razlik, sicer se državi ne piše lepa prihodnost, je glavna ugotovitev gosta oddaje. Valentin Inzko je visoki predstavnik mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino z najdaljšim stažem, saj že deset let sooblikuje bosanskohercegovski vsakdan. Že dolgo je Valentin Inzko tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, zato mu je blizu tudi manjšinska problematika, še bolj pa življenje rojakov na Koroškem.
Pred skoraj četrt stoletja je Daytonski sporazum po dolgi in krvavi vojni v Bosni in Hercegovini prinesel mir, a ni zagotovil blagostanja. Izjemno razvejan birokratski aparat in vse glasnejši nacionalistični izpadi namreč državi ne dopuščajo normalnega razvoja. Potreben je nov dogovor, ki bo olajšal premagovanje razlik, sicer se državi ne piše lepa prihodnost, je glavna ugotovitev gosta oddaje. Valentin Inzko je visoki predstavnik mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino z najdaljšim stažem, saj že deset let sooblikuje bosanskohercegovski vsakdan. Že dolgo je Valentin Inzko tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, zato mu je blizu tudi manjšinska problematika, še bolj pa življenje rojakov na Koroškem.
Oddaja je posvečena zborovski kulturi. Na Primorskem je zborovsko udejstvovanje najbolj razširjena ljubiteljska kulturna dejavnost, ki zanima vse generacije. O stanju zborovske kulture na Tržaškem in v deželi govori novinarka in kulturna delavka Rossana Paliaga. Podrobneje predstavi tudi najnovejšo pobudo Sveta slovenskih organizacij in Zveze cerkvenih pevskih zborov, projekt CANTEMUS, v okviru katerega so goriškemu skladatelju Patricku Quaggiatu podelili prvo nagrado posvečeno spominu na Pavleta Merkuja.
Oddaja je posvečena zborovski kulturi. Na Primorskem je zborovsko udejstvovanje najbolj razširjena ljubiteljska kulturna dejavnost, ki zanima vse generacije. O stanju zborovske kulture na Tržaškem in v deželi govori novinarka in kulturna delavka Rossana Paliaga. Podrobneje predstavi tudi najnovejšo pobudo Sveta slovenskih organizacij in Zveze cerkvenih pevskih zborov, projekt CANTEMUS, v okviru katerega so goriškemu skladatelju Patricku Quaggiatu podelili prvo nagrado posvečeno spominu na Pavleta Merkuja.
Gost je slovenski košarkarski reprezentant Zoran Dragić, član tržaške Alme. Govori o izkušnji pri tržaškem prvoligašu, o play-offu, ki jih čaka, pa tudi o Trstu, o Slovencih, o reprezentanci ter o preteklosti v NBA ligi.
Gost je slovenski košarkarski reprezentant Zoran Dragić, član tržaške Alme. Govori o izkušnji pri tržaškem prvoligašu, o play-offu, ki jih čaka, pa tudi o Trstu, o Slovencih, o reprezentanci ter o preteklosti v NBA ligi.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
V ospredju je je velik praznik, odprtje obnovljenih prostorov nekdanjega senika ob koči Sv. Jožefa v Žabnicah. Gost je duhovnik Marijan Markežič, predsednik Fundacije Gorica, ki je omogočila prenovo. Marjan Markežič pripoveduje večdesetletno zgodbo slovenske koče, ki se je začela pisati v petdesetih letih prejšnjega stoletja na pobudo msgr. Franca Močnika. Gre za lepo zgodbo, ki so jo omogočile zapuščine in prispevki dobrih ljudi, pa tudi ogromno število ur prostovoljnega dela.
V ospredju je je velik praznik, odprtje obnovljenih prostorov nekdanjega senika ob koči Sv. Jožefa v Žabnicah. Gost je duhovnik Marijan Markežič, predsednik Fundacije Gorica, ki je omogočila prenovo. Marjan Markežič pripoveduje večdesetletno zgodbo slovenske koče, ki se je začela pisati v petdesetih letih prejšnjega stoletja na pobudo msgr. Franca Močnika. Gre za lepo zgodbo, ki so jo omogočile zapuščine in prispevki dobrih ljudi, pa tudi ogromno število ur prostovoljnega dela.
V gosteh je beneški politični in družbeni delavec Miha Koren. V ospredju so skorajšnje občinske volitve v 10 občinah videmske pokrajine, ki so vključene v seznam zaščitnega zakona. Gre za občine Špeter, Grmek, Podbonesec, Podutana, Srednje in Praprotno v Nediški dolinah, Ahten in Bardo v Terski dolini, v Reziji ter v Naborjetu – Ovčji vasi v Kanalski dolini. V kar štirih občinah se je predstavila ena sama lista, kar lahko privede do precejšnjih zapetov. Če v teh občinah ne bo glasovalo vsaj 50 odstotkov plus en volivec, bi v njih lahko nastopila komisarska uprava. To je izhodišče pogovora s sogovornikom, ki je bil že tudi podžupan občine Dreka in član deželne posvetovalne komisije za Slovence.
V gosteh je beneški politični in družbeni delavec Miha Koren. V ospredju so skorajšnje občinske volitve v 10 občinah videmske pokrajine, ki so vključene v seznam zaščitnega zakona. Gre za občine Špeter, Grmek, Podbonesec, Podutana, Srednje in Praprotno v Nediški dolinah, Ahten in Bardo v Terski dolini, v Reziji ter v Naborjetu – Ovčji vasi v Kanalski dolini. V kar štirih občinah se je predstavila ena sama lista, kar lahko privede do precejšnjih zapetov. Če v teh občinah ne bo glasovalo vsaj 50 odstotkov plus en volivec, bi v njih lahko nastopila komisarska uprava. To je izhodišče pogovora s sogovornikom, ki je bil že tudi podžupan občine Dreka in član deželne posvetovalne komisije za Slovence.
V tokratni oddaji govorijo o evangeličansko-luteranski skupnosti v Trstu, ki jo vodi slovenski duhovnik dr. Aleksander Erniša. Gre za več etnično skupnost, ki je dobro integrirana v tržaško stvarnost. Mladi evangeličanski duhovnik, ki je to odgovorno služno prevzel lani 1. marca, predstavi to versko stvarnost in spregovori tudi o svoji družini in bivanju v mestu, ki je po Trubarju še kako povezano z luteransko vero, kakor tudi o svojem pogledu na ekumenizem. Ob Velikem petku pa je razmišljal še o smislu trpljenja in o blagodejnem sporočilu vstalega Kristusa.
V tokratni oddaji govorijo o evangeličansko-luteranski skupnosti v Trstu, ki jo vodi slovenski duhovnik dr. Aleksander Erniša. Gre za več etnično skupnost, ki je dobro integrirana v tržaško stvarnost. Mladi evangeličanski duhovnik, ki je to odgovorno služno prevzel lani 1. marca, predstavi to versko stvarnost in spregovori tudi o svoji družini in bivanju v mestu, ki je po Trubarju še kako povezano z luteransko vero, kakor tudi o svojem pogledu na ekumenizem. Ob Velikem petku pa je razmišljal še o smislu trpljenja in o blagodejnem sporočilu vstalega Kristusa.
Edvard Ciani, fotograf, ki je dolgo obdobje svojega fotografskega ustvarjanja preživel v Mehiki
Edvard Ciani, fotograf, ki je dolgo obdobje svojega fotografskega ustvarjanja preživel v Mehiki
Srednjeevropska pobuda, medvladna združba 17 srednje in jugovzhodnih evropskih držav, praznuje letos svojo 30. obletnico. Od letos ima tudi novo vodstvo. Od začetka leta je generalni sekretar Tržačan Roberto Antonione, njegova namestnica, ki jo imenuje Slovenija, pa je Nina Kodelja. Je slovenska diplomatka mlajše generacije, Novogoričanka, ki je diplomirala na goriški fakulteti za mednarodne in diplomatske vede. Veliko let je delala v Bruslju, Rimu, na ministrstvu zunanje zadeve v Ljubljani, sedaj pa v Trstu. Novinarka Beti Tomsič se z Nino Kodelja pogovarja o pripravah na srečanje zunanjih ministrov držav članic SEP v Trstu, o vlogi in delovanju Srednjeevropske pobude in o tem, kako je danes biti ženska v poklicu, ki je bil nekoč v povsem moški domeni.
Srednjeevropska pobuda, medvladna združba 17 srednje in jugovzhodnih evropskih držav, praznuje letos svojo 30. obletnico. Od letos ima tudi novo vodstvo. Od začetka leta je generalni sekretar Tržačan Roberto Antonione, njegova namestnica, ki jo imenuje Slovenija, pa je Nina Kodelja. Je slovenska diplomatka mlajše generacije, Novogoričanka, ki je diplomirala na goriški fakulteti za mednarodne in diplomatske vede. Veliko let je delala v Bruslju, Rimu, na ministrstvu zunanje zadeve v Ljubljani, sedaj pa v Trstu. Novinarka Beti Tomsič se z Nino Kodelja pogovarja o pripravah na srečanje zunanjih ministrov držav članic SEP v Trstu, o vlogi in delovanju Srednjeevropske pobude in o tem, kako je danes biti ženska v poklicu, ki je bil nekoč v povsem moški domeni.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Oddaja je posvečena 80-letnici devinsko nabrežinskega političnega, kulturnega in športnega delavca Antka Terčona. Terčon sodi med ustanovitelje SKD Igor Gruden in ŠD Sokol, obenem je bil vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja več desetletji aktiven na krajevni politični sceni v vrstah stranke Slovenska skupnost. Obiskali so ga na njegovem domu, kjer je podal nekaj pogledov na dogajanje v Občini Devin Nabrežina, predvsem na področju kulture in športa. Spregovoril je tudi o političnem udejstvovanju mladih. Z Antkom Terčonom se je pogovarjal novinar Andrej Marušič.
Oddaja je posvečena 80-letnici devinsko nabrežinskega političnega, kulturnega in športnega delavca Antka Terčona. Terčon sodi med ustanovitelje SKD Igor Gruden in ŠD Sokol, obenem je bil vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja več desetletji aktiven na krajevni politični sceni v vrstah stranke Slovenska skupnost. Obiskali so ga na njegovem domu, kjer je podal nekaj pogledov na dogajanje v Občini Devin Nabrežina, predvsem na področju kulture in športa. Spregovoril je tudi o političnem udejstvovanju mladih. Z Antkom Terčonom se je pogovarjal novinar Andrej Marušič.
Tema oddaje je jezikovno in kulturno stikanje ob meji. Gostja je avtorica več znanstvenih del s področja družbenega jezikoslovja dr. Vesna Mikolič, profesorica slovenskega jezikoslovja in raziskovalka na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper ter profesorica na Oddelku za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu. Novinarka Ines Škabar se z gostjo pogovarja o jezikovnem ozaveščanju in o medkulturni komunikaciji v narodnostno mešanem prostoru.
Tema oddaje je jezikovno in kulturno stikanje ob meji. Gostja je avtorica več znanstvenih del s področja družbenega jezikoslovja dr. Vesna Mikolič, profesorica slovenskega jezikoslovja in raziskovalka na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper ter profesorica na Oddelku za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu. Novinarka Ines Škabar se z gostjo pogovarja o jezikovnem ozaveščanju in o medkulturni komunikaciji v narodnostno mešanem prostoru.
Oddaja je posvečen 150-letnici kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja in letošnjim dobitnicam nagrade Nadja Maganja - sestri Gabrijeli Koncilja in vsem šolskim sestram svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki delujejo pri Svetem Ivanu v Trstu. S sestro Gabrijelo se Ivan Bajc pogovarja o nastanku kongregacije, o njenem mestoma težavnem razvoju, o misijonskem poslanstvu, o ciljih in delovanju, ki je tudi v sklopu tržaškega zavoda šolskih sester prvenstveno posvečeno vzgoji mladine ter o življenju v duhu svetega Frančiška Asiškega.
Oddaja je posvečen 150-letnici kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja in letošnjim dobitnicam nagrade Nadja Maganja - sestri Gabrijeli Koncilja in vsem šolskim sestram svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki delujejo pri Svetem Ivanu v Trstu. S sestro Gabrijelo se Ivan Bajc pogovarja o nastanku kongregacije, o njenem mestoma težavnem razvoju, o misijonskem poslanstvu, o ciljih in delovanju, ki je tudi v sklopu tržaškega zavoda šolskih sester prvenstveno posvečeno vzgoji mladine ter o življenju v duhu svetega Frančiška Asiškega.
Gostja je predsednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila. Iztočnica za pogovor je nov poslovnik paritetnega odbora, ki je v veljavo stopil v teh dneh. To pa je tudi priložnost za obračun 5-letnega predsedniškega mandata ter za napoved prihodnjih izzivov. V pogovoru tudi o kandidaturi Dobrile za predsedniško mesto Slovenske kulturno gospodarske zveze, o stanju krovnih organizacij slovenske manjšine, o zagotovitvi slovenskega predstavnika v Rimu, o uvedbi tretje pisne naloge v okviru državnega izpita na šolah s slovenskim učnim jezikom ter o viharju, ki so ga sprožile izjave visokih italijanskih predstavnikov ob letošnjem Dnevu spomina na fojbe in eksodus. Z gostjo se pogovarja novinarka Biserka Simoneta.
Gostja je predsednica paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila. Iztočnica za pogovor je nov poslovnik paritetnega odbora, ki je v veljavo stopil v teh dneh. To pa je tudi priložnost za obračun 5-letnega predsedniškega mandata ter za napoved prihodnjih izzivov. V pogovoru tudi o kandidaturi Dobrile za predsedniško mesto Slovenske kulturno gospodarske zveze, o stanju krovnih organizacij slovenske manjšine, o zagotovitvi slovenskega predstavnika v Rimu, o uvedbi tretje pisne naloge v okviru državnega izpita na šolah s slovenskim učnim jezikom ter o viharju, ki so ga sprožile izjave visokih italijanskih predstavnikov ob letošnjem Dnevu spomina na fojbe in eksodus. Z gostjo se pogovarja novinarka Biserka Simoneta.
Tokratna oddaja je namenjena lažnim zdravstvenim mitom, ki se širijo predvsem na spletu. O dvomih, ki se človeku porodijo, ko prebira (lažne) novice na spletu, o prepričanjih, ki se brez prave znanstvene podlage širijo med ljudmi ter o tem, da je pomembno zaupati znanosti in zdravnikom, govori zdravnica, specialistka pediatrije Meta Starc.
Tokratna oddaja je namenjena lažnim zdravstvenim mitom, ki se širijo predvsem na spletu. O dvomih, ki se človeku porodijo, ko prebira (lažne) novice na spletu, o prepričanjih, ki se brez prave znanstvene podlage širijo med ljudmi ter o tem, da je pomembno zaupati znanosti in zdravnikom, govori zdravnica, specialistka pediatrije Meta Starc.
Gostja je iskriva glasbena intelektualka Petra Grassi, dirigentka, ki se lahko pohvali z italijansko in slovensko državno nagrado v dirigiranju, pri 30. letih že poučuje dirigiranje in vodi nekatere izmed najbolj zanimivih sestavov v čezmejnem prostoru. Z novinarko Beti Tomsič se pogovarjata o glasbi, dirigiranju, petju in o tem, kako prvič stopiš pred zbor in kako ta odločitev dokončno zaznamuje profesionalno pot.
Gostja je iskriva glasbena intelektualka Petra Grassi, dirigentka, ki se lahko pohvali z italijansko in slovensko državno nagrado v dirigiranju, pri 30. letih že poučuje dirigiranje in vodi nekatere izmed najbolj zanimivih sestavov v čezmejnem prostoru. Z novinarko Beti Tomsič se pogovarjata o glasbi, dirigiranju, petju in o tem, kako prvič stopiš pred zbor in kako ta odločitev dokončno zaznamuje profesionalno pot.
V ospredju je jubilej Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ki so jo goriški kulturni delavci ustanovili januarja leta 1959, torej pred 60 leti. Gost v studiu je Miloš Čotar, ki kot odbornik in podpredsednik deluje pri Zvezi že od mladih nog. V pogovoru z novinarko Eriko Jazbar sta se dotaknila prehojene poti, glavnih poudarkov današnjega delovanja, podvigov, utripa kulturnega življenja na Goriškem, vključevanja mladih, govorila pa sta tudi o vsakodnevnih težavah, s katerimi se soočajo in so v glavnem povezane z reformo in birokratskimi novostmi.
V ospredju je jubilej Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ki so jo goriški kulturni delavci ustanovili januarja leta 1959, torej pred 60 leti. Gost v studiu je Miloš Čotar, ki kot odbornik in podpredsednik deluje pri Zvezi že od mladih nog. V pogovoru z novinarko Eriko Jazbar sta se dotaknila prehojene poti, glavnih poudarkov današnjega delovanja, podvigov, utripa kulturnega življenja na Goriškem, vključevanja mladih, govorila pa sta tudi o vsakodnevnih težavah, s katerimi se soočajo in so v glavnem povezane z reformo in birokratskimi novostmi.
Okrogle obletnice so priložnost, da bolje spoznamo domače ali tuje osebnosti. Tako bo tudi letos, ko mineva 500-letnica smrti Leonarda da Vincija, pojma renesančnega etosa, čigar intelektualni razpon je segal na različna področja - od arhitekture, do gradbeništva, anatomije, botanike, matematike, kiparstva in slikarstva. Med manj znane izumiteljske plati njegove vsestranske nadarjenosti spada tudi izdelovanje nekaterih posebnih glasbil. Med temi gre omeniti portativ, ki velja za predhodnice sodobne harmonike. Na podlagi Leonardovih skic je mojster Mario Buonoconto izdelal ta inštrument. Zaupal ga je glasbenemu pedagogu, skladatelju, predvsem pa harmonikarju Aleksandru Ipavcu, gostu tokratne oddaje, da ga vrednoti s koncertnimi dogodki. To počenja že dalj časa v duu s pianistko, oziroma čembalistko Paolo Chiabudini. Oddajo vodi Igor Gregori.
Okrogle obletnice so priložnost, da bolje spoznamo domače ali tuje osebnosti. Tako bo tudi letos, ko mineva 500-letnica smrti Leonarda da Vincija, pojma renesančnega etosa, čigar intelektualni razpon je segal na različna področja - od arhitekture, do gradbeništva, anatomije, botanike, matematike, kiparstva in slikarstva. Med manj znane izumiteljske plati njegove vsestranske nadarjenosti spada tudi izdelovanje nekaterih posebnih glasbil. Med temi gre omeniti portativ, ki velja za predhodnice sodobne harmonike. Na podlagi Leonardovih skic je mojster Mario Buonoconto izdelal ta inštrument. Zaupal ga je glasbenemu pedagogu, skladatelju, predvsem pa harmonikarju Aleksandru Ipavcu, gostu tokratne oddaje, da ga vrednoti s koncertnimi dogodki. To počenja že dalj časa v duu s pianistko, oziroma čembalistko Paolo Chiabudini. Oddajo vodi Igor Gregori.
Prvo oddajo v novem letu so posvetili elektronskim fakturam in novim izzivom, ki jih na gospodarskem področju predstavlja leto 2019. Gost je Andrej Šik iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je govoril tudi o gospodarskih krizah in priložnostih za mlade podjetnike.
Prvo oddajo v novem letu so posvetili elektronskim fakturam in novim izzivom, ki jih na gospodarskem področju predstavlja leto 2019. Gost je Andrej Šik iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je govoril tudi o gospodarskih krizah in priložnostih za mlade podjetnike.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Poglobitev aktualnih tem, ki zadevajo Slovence v Italiji, v obliki pogovorov.
Oddaja je posvečena nedavnim lokalnim volitvam v Sloveniji. Gost je Aleš Bržan, ki je bil s tesnim izidom izvoljen za župana Mestne občine Kopru. Helena Jovanovič se z njim pogovarja o zapletih po volitvah, saj je dolgoletni župan Boris Popovič zahteval večkratno preštevanje glasov in napovedal nove korake. Aleš Bržan je predstavil tudi načrto o razvoju občine na različnih področjih. Beseda pa je tekla tudi o stikih z italijansko manjšino in čezmejnem sodelovanju.
Oddaja je posvečena nedavnim lokalnim volitvam v Sloveniji. Gost je Aleš Bržan, ki je bil s tesnim izidom izvoljen za župana Mestne občine Kopru. Helena Jovanovič se z njim pogovarja o zapletih po volitvah, saj je dolgoletni župan Boris Popovič zahteval večkratno preštevanje glasov in napovedal nove korake. Aleš Bržan je predstavil tudi načrto o razvoju občine na različnih področjih. Beseda pa je tekla tudi o stikih z italijansko manjšino in čezmejnem sodelovanju.
Gost je koordinator " Cankarjevega leta" za SKGZ v Trstu, Martin Lissiach. Novinarka Beti Tomsič se z njim pogovarja o ljubezni med Cankarjem in Trstom, uspešnem poskusu koordinacije številnih pobud različnih organizacij in institucij ob Cankarjevem letu in o tem kaj bo ostalo, ko bo Cankarjevo leto mimo.
Gost je koordinator " Cankarjevega leta" za SKGZ v Trstu, Martin Lissiach. Novinarka Beti Tomsič se z njim pogovarja o ljubezni med Cankarjem in Trstom, uspešnem poskusu koordinacije številnih pobud različnih organizacij in institucij ob Cankarjevem letu in o tem kaj bo ostalo, ko bo Cankarjevo leto mimo.
