Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine

Svet kulture

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Zadnji posnetki

Bojan Sedmak: "Poezija je vsak dan na mojem jedilniku"

10. 8. 2022

Podajamo se na Dolenjsko, na likovno kolonijo v vas Dvor ob reki Krki, kjer potekajo Dvorski likovni dnevi. Predstavili bomo novo pesniško zbirko vsestranskega ustvarjalca in profesorja slovenskega jezika in književnosti, Bojana Sedmaka, ki pravi, da je poezija vsak dan na njegovem jedilnem listu; prebira jo kot profesionalni bralec, profesor in ustvarjalec. Več o svoji pesniški zbirki Bitja in števila je povedal v pogovoru z mariborsko dopisnico Brigito Mohorič. na fotografiji: detalj z naslovnice pesniške zbirke Bitja in števila, Založba Obzorja, 2022.

Vzporedne prisotnosti in seksi prihodnost

9. 8. 2022

Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. V ljubljanski galeriji Škuc danes odprejo razstavo I‘ve seen the future baby, it’s sexy, ki vabi, kot pravijo, na zdravilno popotovanje in med drugim kliče k osvobajanju od določenih vedenjskih vzorcev. Predstavljamo tudi razstavo hrvaške umetnice Ane Sladetić Vzporedne prisotnosti, ki klasično slikarstvo združuje s sodobnimi, digitalnimi mediji. Na fotografiji: Ana Sladetić: Vzporedne prisotnosti; vir: FB stran KID KIBLA

Daniel Barenboim na Festivalu Ljubljana

8. 8. 2022

Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka je za svoje prevode poljske literature v slovenščino prejela nagrado ZAIKS-a. Znani so nominiranci za 26. Veronikino nagrado: Kristina Kočan s pesniško zbirko Selišča, Nataša Velikonja in Prostor sred križišč, lanskoletni prejemnik zlatnika poezije Milan Jesih z zbirko Namreč, Ana Svetel s svojim Marmorjem ter Jernej Županič in Orodje za razgradnjo imperija. Nagrajenec bo znan 30. avgusta. Te dni se v Ljubljani mudi skladatelj, dirigent in pianist Daniel Barenboim, ki na dveh koncertnih večerih z Orkestrom Zahodno-vzhodni divan nastopa kot dirigent, družbo pa jim med drugim dela pianist Lang Lang. Na Bledu se začenja Kino Bled, v Ljubljani pa Letni kino. (foto: Daniel Barenboim)

40. Festival Radovljica in 33. Poletni lutkovni pristan

5. 8. 2022

Po dveh zahtevnih letih zaščitnih ukrepov in okrnjenem programu brez mednarodnih gostov letošnji Poletni lutkovni pristan v mariborski Mestni park in pred Umetnostno galerijo prinaša spet več veselja in sproščenosti. Kot prva bo na 33. lutkovnem festivalu gostovala predstava češkega gledališča o dveh zaljubljenih kužkih z naslovom Ču-ču. Žvižg. Hov!, ki pa je taka, da potrebuje bližino občinstva. Lutkarji to pot prihajajo še iz Slovaške in Francije in nekaj se bo našlo tudi za odrasle. Posvetili se bomo še jubilejnemu 40. Festivalu Radovljica, festivalu stare in manj predvajane glasbe. Začel nocoj v cerkvi sv. Petra z nastopom baročnega orkestra slovenskih glasbenikov, združenih posebej za to priložnost, ki bodo izvajali angleško glasbo 18. stoletja. Foto: Lutkovno gledališče Maribor

O festivalih Plavajoči grad in Shots ter romanu Tito, amor mijo v oddaji Odprta knjiga

4. 8. 2022

Danes se na gradu Snežnik začenja festival Plavajoči grad. Mednarodni festival glasbe in odrskih umetnosti, ki temelji na ustvarjalnem sodelovanju, bo celodnevno dogajanje za vse generacije ponujal štiri dni na kar 17-ih prizoriščih. Filmski festival Shots pa se začenja v Slovenj Gradcu, ki v mesto prinaša nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo. Na našem programu pa nocoj začenjamo z novim branjem v oddaji Odprta knjiga. V 24-ih nadaljevanjih bo Iztok Mlakar prebral roman Tito amor mijo, Marka Sosiča. Vabimo vas k poslušanju!

Ob 35-letnici izolske galerije Insula izid knjige Pregled likovne ustvarjalnosti v Slovenski Istri preteklih desetletij

3. 8. 2022

"Odločil sem se za pravi pihalni orkester, kar je pripomoglo k avtentičnosti in energiji, ki jo ta ima, saj je podoživel nešteto turnej" pove Matevž Luzar, scenarist in režiser novega filma Orkester, ki bi po videzu in humornosti znal spomniti tudi na češki novi val. V njem preplete pet zgodb ali vinjet članov zasedbe, ki potuje na avstrijski festival pihalne godbe. Premierna bo nocoj na ljubljanskem gradu. V Svetu kulture predstavljamo tudi Pregled likovne ustvarjalnosti v Slovenski Istri preteklih desetletij, kot je naslov knjige likovnega kritika Dejana Mehmedoviča, vodje izolske galerije Insula, ki letos praznuje 35 let. Fotografija s predstavitve knjige Dejana Mehmedoviča Pregled likovne ustvarjalnosti v Slovenski Istri preteklih desetletij, vir: Insula.

Krušni oče in Krušče, roman o industrialcu in filantropu ter festivali, posvečeni ustvarjanju, medsebojnim odnosom in psihoterapiji

2. 8. 2022

Maribor je pred kratkim dobil roman z naslovom Krušni oče, ki govori o Josipu Hutterju, industrialcu, ki je v 20. stoletju pomembno zaznamoval razvoj mesta Maribor. Napisal ga je Orlando Uršič, sicer založnik, ki se občasno ukvarja tudi s pisanjem literature. V ustvarjalnem centru na Kruščah na hribu nad Cerknico se začenja prvi izmed treh malih festivalov, ki so namenjeni ustvarjanju in raziskovanju, vključujejo pa tudi predavanja ter delavnice psihoterapije in meditacije. Festivali potekajo v organizaciji in pod vodstvom režiserja Tomija Janežiča ter performerke in koreografinje Katje Legin; privabljajo tako slovenske kot mednarodne goste. Foto: Pogled na Hutterjevo tovarno s Pobrežja čez Dravo v smeri središča mesta, fotografija iz leta 1938 (fotograf: Franjo Pivka, hrani: Pokrajinski arhiv Maribor), izrez fotografije.

V Motovunu se je s podelitvijo nagrad sklenil 25. filmski festival

1. 8. 2022

V hrvaški Istri se je v soboto s slavnostno podelitvijo nagrad in zadnjimi filmskimi projekcijami končal že 25. motovunski filmski festival, na katerem je bilo v petih dneh prikazanih kar 131 celovečernih in kratkih filmov. Propeler Motovuna, glavno nagrado na motovunskem filmskem festivalu, je prejela drama Vojni poni, prvenec ameriške režiserke in igralke Riley Keough. Zgodbo o mladih pripadnikih plemena Lakota, ki so jih upodobili naturščiki, je žirija opisala kot prav toliko brutalno kot sladko, poudarili so tudi, da vedno ostaja zvesta protagonistom in njihovemu svetu, odraščanju v rezervatu v Južni Dakoti. Predstavljamo tudi nekaj novosti mladinske in otroške literature ter priročnik V svetu glasov z vajami za fonološko zavedanje. Foto: BoBo

Risanke in umetnost za vse – festival Zebra in dve razstavi v Mariboru

29. 7. 2022

Če v središču Slovenj Gradca običajno kraljuje skulptura konja, pa je zdaj v ospredju zebra, njegova prijateljica. Jutri bo tam namreč potekal festival animiranega filma Zebra, ki z mislijo, da za risanke nismo nikoli prestari, prinaša animirane filme z vsega sveta. V mariborskem Studiu UGM pa se danes odpirata dve razstavi, ki ju je pripravil ustanovitelj in programski vodja madžarske umetniške ustanove ENA - Everybody Needs Art iz Budimpešte, Peter Bencze. Mednarodna skupinska razstava ponuja nabor upodobitev telesa skozi različne medije, v etaži nižjega pritličja pa so na ogled dela Omare (Mare Oláh). Foto: Ádám Ulbert, Neveste morja in Zsuzsi Ujj, 1990, kolaž fotografij; vir: UGM

Spomin na začetke slovenskega stalnega gledališča in številne predstave, ki so svoj čas zabavale tržaško občinstvo

28. 7. 2022

Dramatično društvo je postavilo temelje Slovenskemu narodnemu gledališču za Trst in Primorje ter navsezadnje Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu, poudari direktor Danijel Malalan. 120-letnico dramske skupine so okronali s ponovno uprizoritvijo veseloigre Anarhist, katere avtor je Jaka Štoka, pobudnik in prvi umetniški vodja skupine. V Čedadu v Furlaniji - Julijski Krajini pa te dni poteka mednarodni festival Mittelfest, ki ga prirejajo že od leta 1991 in združuje gledališče, glasbo in ples. Danes bodo predstavili raziskovalni projekt Brezmejno telo – Prvi koraki, pod katerega se podpisuje slovenska igralka in režiserka Neda Rusjan Bric. Gre za enega izmed osrednjih projektov v okviru Evropske prestolnice kulture 2025. Spomnimo, da bo prestolnica kulture čez tri leta Nova Gorica v sodelovanju s čezmejno Gorico. Foto: Luca Quaia, veseloigra Anarhist

O vojni in miru, zatiranih in gledališču ter lastovki, ki zmagovalno zgodbo ponese na radijske valove

27. 7. 2022

Današnje zvočno potepanje začenjamo na vrtu Lili Novy, tam je sinoči potekal pogovorni večer z naslovom Za svobodno Ukrajino, proti izbrisu miru. Nadaljujemo v Gornjem Gradu, kjer se danes začenja 10. mednarodni Ne-festival gledališča zatiranih in ga sklepamo na programu Ars. Danes so namreč oznanili zmagovalno zgodbo 31. natečaja programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, in štiri finalistke, ki bodo v septembru doživele premierno upodobitev v oddajah Literarni nokturno.

Mittelfest že v polnem zagonu

26. 7. 2022

V Čedadu v Italiji se je nedavno pričel letošnji festival kulture Mittelfest. Vzniknil je leta 1991 in od takrat predstavlja stičišče različnih jezikov in kultur srednjeevropskega in balkanskega prostora; danes pa prek gledališča in glasbe vzpodbuja dialog med 27-imi evropskimi državami. Pogovarjali smo se Tanjo Tuma, ki jo je Upravni odbor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev imenoval za novo predsednico 38. Slovenskega knjižnega sejma. Predstavljamo pa tudi projekt umetnice Marije Mojce Pungerčar ''Osebna koda obleke''. (foto: Mittelfest)

Tristan in Izolda v Bayreuthu

25. 7. 2022

Začenja se eden najpomembnejših kulturnih in družabnih dogodkov v Nemčiji, Slavnostne igre v Bayreuthu, posvečene Wagnerjevim operam. Festivala v gledališki palači na Zelenem griču se še zmeraj drži sloves najteže dostopnega glasbenega festivala. Tako vas bo danes kupljena vstopnica postavila v dolgo čakalno vrsto kakih desetih let. Z Radiem Slovenija pa ste s prenosi v prvi vrsti –uvodno spektakelsko uprizoritev Tristana in Izolde lahko spremljate na Arsu. V Svetu kulture še o petdnevni turneji po slovenskem in zamejskem Primorju, na katero se bo odpravilo sto glasbenikov iz enaindvajsetih držav. Mednarodni projekt Etno Histeria World Orchestra, ki letos praznuje dvajset let delovanja, po intenzivnem tednu vzajemnega učenja in ustvarjanja med vinogradi slovenske Istre na petih koncertih postreže z okusno mineštro skladb iz vsega sveta, ki jih začini z avtorskim pristopom vsakega od udeležencev. Začnejo nocoj z nastopom Hannah James in Tobyja Kuhna v koprskem Lapidariju.

Dobimo se pred Škucem ali odpravimo na Mittelfest

22. 7. 2022

Poletje je v polnem zamahu, z njim pa tudi festivali. Dobimo se pred Škucem v organizaciji Društva Škuc letos praznuje petdeset let. Pred Škučevo galerijo in v njenem atriju se bo od danes simbolično zvrstilo kar petdeset različnih brezplačnih delavnic ter gledaliških in glasbenih večerov. V Stari Ljubljani se bomo ustavili na začetku današnje oddaje, nato pa pogledali še v Čedad, kjer se začenja Mittelfest. V Arboretumu Volčji Potok pa je letni kino včeraj odprla digitalno restavrirana različica filma Ne čakaj na maj. foto: ŠKUC

Blažka Križan je risanje s svinčnikom na papir že pred leti zamenjala za rezljanje s skalpelom

21. 7. 2022

Pandemija je gledališčem vzela živ nastop pred občinstvom in jih krepko pahnila v proces samoizpraševanja. Izstopila je tudi žgoča téma podnebne krize. Kakšen je na primer učinek ogljičnega odtisa na mednarodnih gostovanjih? Evropski projekt Stages, ki ga Unija sofinancira v vrednosti dveh milijonov evrov, bo štiri leta iskal in preizkušal rešitve za probleme podnebne krize na področju gledališča in trajnostno preobrazbo v delovanju gledališke umetnosti. V Sloveniji je vanj vključeno SNG Maribor. Ustvarjanje slikarke in risarke Blažke Križan je ostro kot skalpel. Dobesedno. S skalpelom rezlja v papir. Ko listi odstopajo od ploskve, pa na neki način prehajajo že v kiparsko formo. Posvetili se bomo njeni razstavi v Galeriji društva likovnih umetnikov Maribor. Akademik Milček Komelj je o pred dvema mesecema umrlemu Borisu Pahorju zapisal, da je "živel za človeške pojme tako dolgo, da je v resnici že postal zgodovinski pojem, vendar ostaja tako aktualen, da uteleša že kar mitičnega narodnega junaka, ki nas s svojo modrostjo spodbuja in nam kaže odrešilno pot." Marij Čuk bo tokrat predstavil poseben zvezek s pričevanji o življenju in delu tega velikega tržaškega ustvarjalca, v katerem spoznamo njegovo delo in celo intimno življenjsko zgodbo. Zapise o Pahorju so prispevala eminentna imena slovenskega, zamejskega in mednarodnega prostora.

Komična drama z Johnom Malkovichem na Festivalu Ljubljana

19. 7. 2022

Festival Ljubljana je letos drugič gostil igralca Johna Malkovicha, ki ga dobro poznamo s filmskih platen, njegovo odrsko ustvarjanje pa sega v same začetke njegove kariere. Napovedali bomo tudi nocojšnja koncerta evropskega mladinskega orkestra in Mladinskega orkestra Luigi Cherubini, ki bosta v portoroškem Avditoriju in ljubljanski Gallusovi dvorani. Foto: Sandi Fišer

Živahni Rim vabi na razstavo o cesarju Domicijanu

18. 7. 2022

Večno mesto je spet živo, med rimskimi spomeniki se gnetejo turisti. V bogati ponudbi kulture se najde tudi razstava Cesar Domicijan – sovraštvo in ljubezen. Domicijan je Rimskemu imperiju vladal petnajst let ob koncu prvega stoletja našega štetja. Umrl je pri samo 45-letih nasilne smrti. Rimu je zapustil številne znamenitosti, brez njega pa bi bil revnejši tudi za svoj najbolj znani, Navonski trg. Razstava Na Kapitolskem griču sledi etapam njegovega življenja, na ogled je okoli sto arheoloških in umetniških del. V oddajo Odprta knjiga na programu Ars pa prihaja petintridesetih humoresk Frana Milčinskega o Butalcih, ki jih bomo poslušali vsak delovnik zvečer ob 19. uri v interpretaciji dramskih igralcev iz Prešernovega gledališča Kranj, tudi o tem v Svetu kulture, vabljeni v našo družbo.

Faustovo pogubljenje in Zvok kamna

15. 7. 2022

Goethejev Faust, dramska pesnitev o protagonistovem paktu s hudičem v zameno za njegovo dušo, je sredi 19. stoletja naredil globok vtis na francoskega skladatelja Hectorja Berlioza. Zasnoval je monumentalno, osupljivo glasbeno delo Faustovo pogubljenje, ki vključuje okrog dvesto nastopajočih in prestopa meje med simfonično in glasbeno opero. Nocoj ga bodo v okviru 70. Festivala Ljubljana izvedli Orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Charlesa Dutoita, združeni slovenski zbori in operni gosti. V oddaji predstavljamo tudi mednarodni festival Zvok kamna v Štanjelu, cikel flamenka Noches de Tablao in razstavo del, ki so nastala na letošnji mednarodni likovni koloniji v okviru Festivala Ljubljana. Foto: Charles Dutoit, vir: EPA

Film pod zvezdami, razstava Tine Kolenik in Gilberto Gil

14. 7. 2022

S celovečernim prvencem režiserja Darka Sinka Inventura, ki je tragikomedija o človeku in njegovih iluzornih predstavah o lastnem življenju, se bo drevi na Ljubljanskem gradu začel niz projekcij Film pod zvezdami, ki ga pripravlja Kinodvor z Mestno občino Ljubljana in Javnim zavodom Ljubljanski grad. Poročamo tudi o razstavi kolažev Tine Kolenik z naslovom V imenu ljudstva v galeriji Kresija ter o koncertu znamenitega brazilskega glasbenika Gilberta Gilla v avditoriju Portorož.

Razstava Izbrana graška fotografija

13. 7. 2022

Izpostavljamo razstavo Izbrana graška fotografija IV , ki je na ogled v Fotogaleriji Stolp v Mariboru. Gre za izbor del, ki so jih pred dvema letoma predstavili na fotografskem bienalu v Gradcu in prikazujejo trende fotografske scene na Avstrijskem Štajerskem. Predstavlja se 16 avtorjev, njihova dela so odraz različnih tehničnih pristopov in estetik pa tudi osebnega in družbenega angažmaja. Predstavljamo tudi razstavo v pasaži Name in Kina Komune v Ljubljani, ki prikazuje fotografsko dokumentacijo modernizma v dveh okoljih. Slovenski del je za razstavo prispeval Peter Žargi, za londonskega pa je poskrbel publicist, prevajalec in fotograf Tadej Zupančič, ki v Londonu živi že skoraj tri desetletja. Med glasbenimi dogodki napovedujemo koncert tria Ritratto dell'amore, v katerem igrajo čembalistka Nedka Petkowa, flavtist Cveto Kobal in violinist Volodja Balžalorsky. Glasbeniki se bodo predstavili nocoj v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani v okviru festivala Imago Sloveniae.

Razstava Izbrana graška fotografija

13. 7. 2022

Izpostavljamo razstavo Izbrana graška fotografija IV , ki je na ogled v Fotogaleriji Stolp v Mariboru. Gre za izbor del, ki so jih pred dvema letoma predstavili na fotografskem bienalu v Gradcu in prikazujejo trende fotografske scene na Avstrijskem Štajerskem. Predstavlja se 16 avtorjev, njihova dela so odraz različnih tehničnih pristopov in estetik pa tudi osebnega in družbenega angažmaja. Predstavljamo tudi razstavo v pasaži Name in Kina Komune v Ljubljani, ki prikazuje fotografsko dokumentacijo modernizma v dveh okoljih. Slovenski del je za razstavo prispeval Peter Žargi, za londonskega pa je poskrbel publicist, prevajalec in fotograf Tadej Zupančič, ki v Londonu živi že skoraj tri desetletja. Med glasbenimi dogodki napovedujemo koncert tria Ritratto dell'amore, v katerem igrajo čembalistka Nedka Petkowa, flavtist Cveto Kobal in violinist Volodja Balžalorsky. Glasbeniki se bodo predstavili nocoj v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani v okviru festivala Imago Sloveniae.

Nagrajenci festivala v Karlovih Varih

11. 7. 2022

V soboto se je podelitvijo kristalnega globusa in drugih nagrad sklenil 56. mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Mednarodna žirija je v glavnem tekmovalnem programu nagradila film Poletje upanja iranske režiserke Sadaf Foroughi, drugo najpomembnejšo priznanje karlovarskega festivala, posebno nagrado, pa je namenila filmu To morata videti španskega režiserja Jonása Truebe. Posvečamo se tudi nagradi zlati hrestač za odličnost, ki jo je na Mednarodnem festivalu plesa v Nepiju blizu Rima prejel ljubljanski baletni ansambel pod vodstvom Renata Zanelle. Foto: Sadaf Foroughi, nagrajenka festivala v Karlovih Varih Vir: Festival Karlovy Vary

V Postojno prihajajo kitarski virtuozi

8. 7. 2022

Ta konec tedna se začenjata dva festivala: v Postojni mednarodni festival kitare, ki poleg mojstrskih tečajev za mlade glasbenike nudi vrhunske koncerte kitarskih virtuozov z različnih koncev sveta; v Radečah pa 6. mednarodni festival komorne glasbe Sonc festival. V oddaji tudi o gostovanju devetih slovenskih pesnikov v Berlinu v okviru projekta Pesniški dialogi – Slovenija z Nemčijo, Avstrijo in Švico. Napovedali smo še začetek Letnega kina Minoriti, ki bo 13 celovečernih filmov ponujal na privlačnem vrtu mariborskega lutkovnega gledališča.

Ukrajinski režiser Maksim Nakonečni je v Karlovih Varih predstavil film Pogled metulja

7. 7. 2022

V programu Horizonti na filmskem festivalu na Češkem so predvajali ukrajinski film, ki je nastal v mednarodni švedsko-hrvaško-češki koprodukciji. Govori o problemu, s katerim se zadnje mesece posredno ali neposredno ukvarja ves svet. Celovečerni igrani film z naslovom Pogled metulja pripoveduje zgodbo o ukrajinski vojakinji, so jo zajeli proruski separatisti. V oddaji tudi o Novomeških poletnih večerih, ki se drevi začenjajo pred Knjigarno Goga v Novem mestu. Ti bodo ob četrtkih v znamenju literature, ob sobotah pa se bodo zvrstile predstave za otroke. Pestro likovno dogajanje se danes začenja na Ptuju, kjer odpirajo 20. Festival sodobne umetnosti Art Stays. Jubilejni razstavni program se pod naslovom Postprodukcija ozira v preteklost, štiridnevno uvodno dogajanje pa poleg odprtja razstav prinaša še druge umetniške dogodke. Na fotografiji: režiser Maksim Nakonečni

Na Pranger!

6. 7. 2022

Na festivalu Pranger v Rogaški Slatini se srečujejo pesnice in pesniki, kritičarke in kritiki ter prevajalci in prevajalke poezije. Vodilo festivala je že ves čas njegovega obstoja dostojanstvo umetnosti in njenega sprejema: »Povedati mnenje dobronamerno, v obraz, po drugi strani pa neustrašno premisliti o slišani kritiki, ki naj bo dobro utemeljena in vljudna.« V Rogaški Slatini se bodo na Prangerju tako že 19. leto zapored srečali, soočili in kritizirali vsi, ki se ukvarjajo s poezijo. Letos bodo presojali in brali devet pesniških zbirk iz leta 2021, podelili Stritarjevo nagrado za mladega kritika ali kritičarko, potekal pa bo tudi program za otroke Mali Pranger – Ela, ki v sodelovanju s knjižnico Rogaška Slatina v letu Ele Peroci zaznamuje 100. obletnico rojstva mladinske pisateljice.

Odtisi in vtisi 2

5. 7. 2022

Leta 2012 so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na podlagi poziva umetnikom pripravili razstavo novejših grafičnih del, letos, deset let pozneje, pa jih je ponovno zanimalo, kaj se je v tem času dogajalo na tem področju, in so poziv ponovili. V Tivoliju tako odpirajo razstavo sodobne slovenske grafične produkcije Odtisi in vtisi 2. Javni poziv je izhodišče za nadaljnje raziskovanje slovenske grafične produkcije in njene vpetosti v sodobne vizualne umetniške prakse, so zapisali pri MGLC. Izbrali smo tudi najzanimivejše novosti, ki so na knjižnih policah z otroško in mladinsko literaturo pristale junija. Dela, ki so izšla, so kot nalašč za poletno branje in dolge šolske počitnice.

Poletje s slovenščino

4. 7. 2022

V Ljubljani se začenja poletje s slovenščino. Medtem ko mnogi preživljajo oddih v tem času ob morju, se približno 300 posameznikov iz 30 držav udeležuje ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Začeli so se 17. Mladinska poletna šola slovenščine, 41. Poletna šola slovenskega jezika in 58. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. V oddaji tudi o koncertu pianistke Mojce Pregeljc, ki je nastopila na zaključnem koncertu znamenitega Konservatorija svete Cecilije v Rimu.

Festival Ljubljana se poklanja Verdiju

1. 7. 2022

Svet kulture bo danes posebej glasbeno obarvan, napovedali bomo koncert ob 30. obletnici Banke Slovenije, ki bo posvečen slovenski glasbi za violino. Ob 18. uri bo v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani nastopila mednarodno uveljavljena slovenska violinistka Tanja Sonc z gosti. V nedeljo pa se bo Festival Ljubljana poklonil Verdiju z izvedbo ene najlepših skladateljevih umetnin, njegovim Rekviemom. Poslušali bomo izvedbo štirih mednarodnih solistov, mešanega pevskega zbora Glasbene matice ter zbora in orkestra Slovenske filharmonije. In še v Kostanjevico na Krki – tamkajšnje mladinsko društvo za jutri zvečer napoveduje že peti festival kulture. Ob jubileju so pripravilo celotedenski praznik, ki poteka brez vstopnine, saj želijo Dolenjskim Benetkam s festivalom vrniti ugled, ki so ga nekoč že imele na tem področju. Napovedujejo gledališke predstave, koncerte, letos tudi filmsko dogajanje, literarni zajtrk, prireditve za najmlajše. Na jutrišnjem odprtju ob 20-ih bo nastopil legendarni igralec, glasbenik in pesnik Rade Šerbedžija s svojo skupino Zapadni Kolodvor.

Pokloni Jožetu Plečniku v MGL in na hrastniškem Kameratu

30. 6. 2022

V Hrastniku se začenja druga izdaja festivala delavskega filma Kamerat. Poleg šestnajstih filmov z delavsko tematiko in bojem za delavske pravice v ospredju ta prinaša tudi bogat spremljevalni program, skupaj z odprtjem hrastniškega dela rudarske tematske poti Srečno in razstave »Jože Plečnik in Praga«. Jožetu Plečniku je posvečena tudi monodrama Mojster, ki jo bodo nocoj v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega premierno uprizorili na terasi ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika. Predstavo je zasnoval režiser Jaša Koceli, največjega slovenskega arhitekta pa upodablja Alójz Svete.

Jazz festival Piran - Portorož; razstava f(x)=ax3+bx2+cx+d; knjiga = dogodek

29. 6. 2022

Piran in Portorož dobivata nov, mednarodni Jazz festival. Gledališče Tartini in Avditorij Portorož bosta gostila vrhunske glasbenike. V ljubljanski galeriji Aksioma je na ogled razstava f(x)=ax3+bx2+cx+d Igorja Štromajerja, mednarodno uspešnega slovenskega spletnega umetnika. Na sejmu, poimenovanem knjiga = dogodek nove izdaje, v različnih gledaliških jezikih, predstavljajo Slovenski gledališki založniki. foto: www.aksioma.org

Zvoki saksofonov v Novi Gorici in razstava Giardino all'italiana

28. 6. 2022

Nova Gorica in njena bližnja okolica bosta vse do 8. julija vnovič obarvani z zvoki klasičnega in jazz saksofona, nocoj se namreč začenja festival saksofona SAX GO 22. V Ljubljani pa si bomo od danes dalje lahko ogledali razstavo Giardino all'italiana: Nove težnje v italijanskem slikarstvu. Roberto de Pinto: Skrivni vrt, 2022, izsek, vir: mgml.si

Kresni ogenj prižgal Roman Rozina

24. 6. 2022

Roman Rozina je sinoči za roman Sto let slepote prejel Delovo nagrado kresnik za najboljši roman lanskega leta. V njem je izpisal t.i. »zgodovinsko fresko slovenskega 20. stoletja«. Prvoosebni pripovedovalec, slepi Matija, nas popelje skozi rodbinsko sago družine Knap, ki jo zaznamuje življenje v rudarskih revirjih, v Mariboru pa se je začel 30. festival Lent, ki bo spet postregel s pisano bero umetniških dogodkov za vse generacije.

Dobimo se pred Škucem ali odpravimo na Mittelfest

22. 7. 2022

Poletje je v polnem zamahu, z njim pa tudi festivali. Dobimo se pred Škucem v organizaciji Društva Škuc letos praznuje petdeset let. Pred Škučevo galerijo in v njenem atriju se bo od danes simbolično zvrstilo kar petdeset različnih brezplačnih delavnic ter gledaliških in glasbenih večerov. V Stari Ljubljani se bomo ustavili na začetku današnje oddaje, nato pa pogledali še v Čedad, kjer se začenja Mittelfest. V Arboretumu Volčji Potok pa je letni kino včeraj odprla digitalno restavrirana različica filma Ne čakaj na maj. Foto: Škuc

Dobimo se pred Škucem ali odpravimo na Mittelfest

22. 7. 2022

Poletje je v polnem zamahu, z njim pa tudi festivali. Dobimo se pred Škucem v organizaciji Društva Škuc letos praznuje petdeset let. Pred Škučevo galerijo in v njenem atriju se bo od danes simbolično zvrstilo kar petdeset različnih brezplačnih delavnic ter gledaliških in glasbenih večerov. V Stari Ljubljani se bomo ustavili na začetku današnje oddaje, nato pa pogledali še v Čedad, kjer se začenja Mittelfest. V Arboretumu Volčji Potok pa je letni kino včeraj odprla digitalno restavrirana različica filma Ne čakaj na maj. Foto: Škuc

Zgodba z zahodne strani na jubilejnem Ljubljana festivalu

27. 6. 2022

Zgodba z zahodne strani, ki črpa svoj navdih iz znane Shakespearjeve drame Romeo in Julija, je pripoved o rivalstvu med dvema tolpama različnih etničnih pripadnosti in o mladi, prepovedani ljubezni. Postavljena je v petdeseta leta 20. stoletja na Manhattnu. V našo prestolnico nocoj prihaja sveža postavitev tega priznanega muzikala, tokrat v režiji in koreografiji Mykala Randa. Premiera in prve štiri ponovitve se bodo tako zvrstile na letošnjem jubilejnem Ljubljana Festivalu. V Svetu kulture še o četrti izvedbi festivala ulične umetnosti Ljubljana Street Art Festival z letošnjo témo ulična umetnost na periferiji ter periferija ulične umetnosti in o novostih Cankarjeve založbe: pred kratkim sta izšla romana Stroji kot jaz angleškega avtorja Iana McEwana in roman Dekle, ženska, druga, drugi angleške pisateljice Bernardine Evaristo.

Od uličnega gledališča Ana Desetnica do umetnostne dediščine plemstva v času njegovega zatona

23. 6. 2022

Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica, jubilejni 25-ti, ki ga prireja gledališče Ane Monro, je že tu. S predstavo Milena Zupančič v tej predstavi ne igra, ki jo uprizarja Tomaž Lapajne Dekleva, prihajajo najprej v Gornjo Radgono. Potem se bodo zvrstile predstave na ulicah in trgih v trinajstih slovenskih mestih, letošnja posebnost pa je, da se selijo tudi na splet. Ljubljano bo karavana Ane Desetnice pripotovala 29. junija in tam ostala do 3. julija. Na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU pa obeležujejo 50-letnico samostojnosti inštituta. Pripravili so številne dogodke, med drugim mednarodni znanstveni simpozij z naslovom Umetnostna in arhitekturna dediščina plemstva med starimi in novimi režimi: transformacije, reinterpretacije in nove namembnosti. Če smo plemstvo in njegovo umetnost raziskovali predvsem v času blišča, torej v 17. in na začetku 18. stoletja, simpozij osvetljuje čas njegovega zatona, pojasni doc. dr. Tina Košak. Pa še o koncertu v Komornem studiu z izvrstnimi glasbeniki, na čelu z nagrajenko Prešernovega sklada, violinistko Lano Trotovšek danes. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Ana Desetnica

Pripovedi o arhitekturi, plesu in teorijah zarote

22. 6. 2022

Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Praznik glasbe, 70. jubilejni Ljubljana festival in razstava o Ukrajini

21. 6. 2022

Tokrat se najprej posvečamo Prazniku glasbe, ki letos poteka v več kot 120ih državah po svetu. V Sloveniji je dogodek usmerjen v promocijo slovenske glasbe in njenih ustvarjalcev. Današnjo najkrajšo poletno noč bo zaznamovalo tudi odprtje jubilejnega 70. festivala Ljubljana. Tokrat bodo v ospredju avtorji besedil slovenskih popevk.V oddaji poročamo tudi o razstavi z naslovom V Ukrajini / Iz Ukrajine, ki so jo ob dnevu beguncev odprli v atriju ZRC SAZU.

Krafft 2022: Zlata jabolka Pantei Panahiha, Radošu Bolčini, Čudovitim bitjem

20. 6. 2022

Končala se je druga izdaja festivala Krafft v Kranju, ki se posveča umetnosti filmske igre. Stanovske nagrade in priznanja Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev in Sekcije plesnih ustvarjalcev, pa tudi nagrado Ite Rine za življenjsko delo Silvi Čušin in zlati LOK Barbri Drnač so podelili že v uvodu festivala, končala pa ga je podelitev zlatih jabolk. Prejeli so jih zasedba islandskega filma Čudovita bitja: Birgir Dagur Bjarkason, Áskell Einar Pálmason, Viktor Benóný Benediktsson in Snorri Rafn Frímannsson, Pantea Panahiha za vlogo v filmu Pohodi plin in Radoš Bolčina za vlogo v filmu Inventura.

Mnogoteri svetovi vizualnih umetnosti

20. 7. 2022

Trem vsebinam se bomo danes posvetili. Povezujejo jih galerije – prostori, v katerih domuje vizualna umetnost – sicer pa so si močno različni: razstava slovenskega mojstra nadrealizma Štefana Planinca v Galeriji Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije; razstava fotografij Gorana Bertoka v galeriji Equrna in razstava - dogodek Ko bom velika, bom umetnica, Eve Žibert in Ize Štrumbelj Oblak v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Vabimo vas k posluašnju! z razstave Gorana Bertoka, foto: arhiv galerije Equrna

Polona Vetrih je vstopila v lik judinje Heddy Lamarr, ki je še vedno znana kot najlepša ženska klasičnega Hollywooda

17. 6. 2022

"Uspešne ženske vemo, kako težko je biti uspešna ženska in kako hitro lahko propade nekdo, ki ni dovolj močen" pove Polona Vetrih. Tokrat je v vlogi Heddy Lamarr, igralke judovskega porekla, prve gole ženske v zgodovini umetniškega filma. Kljub vsemu občudovanju zaradi njene lepote, pa je bila vendarle preslišana in utišana v tem, kar je zares bila. V ljubljanskem Miniteatru bo jutri zvečer premiera monodrame Sedem sekund večnosti, ki jo je napisal priznani avstrijski dramatik Peter Turrini. V Svetu kulture pa še o novostih Cankarjeve založbe: Tina Vrščaj se predstavlja z romanom Na Klancu, Lela B. Njatin z avtobiografsko in dokumentarno pripovedjo Samski blok, Uroš Zupan pa s pesniško zbirko Psica in poletje. In še v Trst, kjer so prvič v zgodovini tako zgodaj predstavili repertoar nove sezone gledališča Teatro stabile. V dvorani Rossetti se bo zvrstilo več deset uprizoritev, katerih rdeča nit bodo tudi v novi sezoni klasični avtorji od Shakespeara do Čehova, manjkalo pa ne bo še velikih muzikalov in plesnih spektaklov. Foto: Miha Fras

Mandićcirkus v Mali Drami

16. 6. 2022

V Mali Drami bodo nocoj premierno uprizorili predstavo Mandićcirkus (oblečen). Gre za novo epizodo v skupnem gledališkem raziskovanju igralca Marka Mandića z režiserjem Bojanom Jablanovcem. Slikarka in grafičarka Elda Piščanec danes ni zelo znana, čeprav je bila za svojega življenja dejavno vpeta v likovno umetnost. Njena dela zdaj predstavljajo v Narodni galeriji v Ljubljani. Ob razstavi so izdali katalog, ki predstavlja tudi slikarkino življenjsko pot. Na programu Ars nocoj premierno predvajamo radijsko igro Tri minute slave ukrajinske književnice in filozofinje Julije Jemec Dobronosove. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem, ki ga prireja Društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor, bo nocoj ob pol osmih v Kazinski dvorani tretji koncert spomladanskega dela cikla z naslovom Nove poti. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture.

27. Slovenski dnevi knjige, 63. Jazz festival in 11. Spider

15. 6. 2022

Slovenski dnevi knjige vzporedno potekajo še v številnih drugih slovenskih mestih. Osrednji namen festivala že vsa leta ostaja enak, in sicer predstaviti sodobno slovensko literaturo širši javnosti, osvetliti plodovito delovanje slovenskega založništva in vzpostaviti prostor za kritično debato. Glasbeni sladokusci boste lahko uživali ob ritmih jazza na že 63. Jazz festivalu, pestro pa bo tudi na področju uprizoritvene umetnosti, saj se začenja festival radikalnih teles Spider.

Metod Frlic razstavlja vizualno sočna dela, Milan Dekleva nagrajen na odprtju Slovenskih dnevov knjige 22

14. 6. 2022

Akademski kipar Metod Frlic je Mestno galerijo Ljubljana napolnil z do zdaj najobsežnejšo predstavitvijo svojih del, ki so v zadnjih desetih letih usmerjena v politično skulpturo. Za razstavo z naslovom Blazina, bla, bla, bla, blato je natančno razmislil o prostoru in dela temu tudi prilagodil. Ta so provokativna, humorna, kdaj neizprosna, predvsem pa vizualno sočna. Včeraj pa so se začeli jubilejni, 25. slovenski dnevi knjige v Mariboru. Na slavnostnem odprtju so prvič podelili nagrado Vasje Cerarja za najboljši prevod na področju mladinske literature – prejel jo je Milan Dekleva za prevod slikanic v verzih angleške avtorice Rachel Bright: Lev v srcu in Veveričji prepir. Foto: Metod Frlic, kolaž fotografij: Zlato tele (2017), Tovarna organov (1999–2006), vir: Mestna galerija Ljubljana

Kaj je tišina - mednarodni festival sodobnega kolaža KAOS

13. 6. 2022

Kako najti tišino? Kaj je sploh tišina? O tišini bi se dalo razpravljati. Čeprav vemo, kdaj smo tiho in kdaj so zvoki okrog nas utihnili, pa je popolno tišino, ki pomeni odsotnost vsakega zvoka, pravzaprav težko doseči. Tišina tako lahko predstavlja za vsakogar nekaj drugega. Tišino v različnih odtenkih in koških bo mogoče iskati na mednarodnem festivalu sodobnega kolaža KAOS v Kranju, saj je glavna tema letošnjega festivala tišina. V oddaji tudi o izdaji zbranih del Franceta Forstneriča Kaj je ostalo. Nove generacije bralcev bodo lahko spoznavale dobitnika nagrade Prešernovega sklada, Levstikove in Glazerjeve nagrade, ki nagovarja s silovitostjo breprizivnega kanona tega prostora, so zapisali ob knjigi.

Meta Grgurevič v Cukrarni o recikliranem zlatu

10. 6. 2022

Se zavedamo, koliko ljudi, strojev, poti in nenazadnje žrtev zahteva taka majhna črna škatlica, kot je pametni telefon? In drobec zlata? Za nekaj gramov moramo izkopati tono rude. Njegovo neuničljivost je sodobna umetnica Meta Grgurevič, katere razstavo si lahko ogledamo v Cukrarni, vzelo kot iztočnico za temo reciklaže. Škuc pa letos praznuje petdeset let in na prvih deset let delovanja se bodo spomnili tudi na 29. literarno-glasbenem festivalu Živa književnost, ki napoveduje še preplet tujih in domačih pesniških in glasbenih nastopov, v sklopu spremljevalnega programa O’živela knjiga bo poskrbljeno tudi za otroke in mladostnike. Z drevišnjim pogovorom novinarja Ervina Hladnika Milharčiča z zgodovinarko Kajo Širok se na berjači Gradnikove hiše v Medani v Goriških brdih začenja predfestivalsko dogajanje Mesta knjige, odpravili pa se bomo še na avstrijsko Koroško, kjer teče obnova slovenskih kulturnih domov. Foto: Razstava Mete Grgurevič Praskanje za zlatom (Cukrarna)

Kinodvorišče odpira svoja vrata, v Velenju Lirikonfest

9. 6. 2022

V Velenju te dni poteka tradicionalno književno srečanje literarnih ustvarjalcev Lirikonfest. Drevi bodo tam podelili eno izmed osrednjih nagrad in sicer velenjico – čašo nesmrtnosti. V atriju Slovenskih železnic svoja vrata odpira letni kino Kinodvorišče, vabimo pa vas tudi na zaključni koncert cikla kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Misija Mangart in Quo Vadis, Aida?

8. 6. 2022

V Strasbourgu so razglasili prejemnika evropske filmske nagrade lux. Največ glasov evropskega občinstva in novo v vrsti nagrad je prejel film Quo Vadis, Aida? bosansko-hercegovske režiserke Jasmile Žbanić, presunljiva zgodba o srebreniškem genocidu in pasivnosti mirovnih sil Združenih narodov, ki so zločina v Srebrenici niso uspeli preprečiti. Slovensko premiero je doživel dokumentarec o doslej neznanem poglavju ameriške vojaške zgodovine: o prvi gorski enoti, ki je v mesecih po koncu druge svetovne vojne pod Mangartom organizirala smučarsko tekmo in v letih, ki so sledila, zaznamovala tudi razvoj smučarske in športne industrije.

Kaplja soli v SSG Trst

7. 6. 2022

V pestrem kulturnem dogajanju napovedujemo drevišnjo premiero predstave ''Kaplja soli'', ki bo zadnja v letošnji sezoni Slovenskega stalnega gledališča Trst. V velenjskem Kulturnem centru Čuk so odprli novo stalno razstavo – izbor del iz življenjskega opusa kiparja Antona Hermana. Poročamo iz 10. mednarodne filozofske konference Sorena Kierkegaarda in napovedujemo nocojšnje dogajanje v sklopu ''Sozvočja svetov'' v Narodni galeriji. Vmes pa še nekaj o festivalu Klovnbuf in prodajni razstavi otroških knjig Bologna po Bologni. Mednarodni grafični likovni center je razglasil, da bo prihodnji že 35. grafični bienale umetniško vodil ganski umetnik Ibrahim Mahama, letošnja vilenica pa bo šla v roke latvijske pesnice Amande Aizpurete.

Zdaj zavezale smo grde jezike: Vraževerje in čarovništvo v antiki

6. 6. 2022

Trinajsti Grošljev simpozij prinaša 13 predavanj na temo Zdaj zavezale smo grde jezike: Vraževerje in čarovništvo v antiki. Pripravljata ga Društvo za antične in humanistične študije ter Inštitut za arheologijo. Pogovarjali smo se o razlogih za izbiro letošnje teme simpozija. Med filmi festivala Kino otok se bomo osredotočili na film Otoki, zborovsko pripoved solistov, ki razkriva občutljive drobce negotove in spreminjajoče se sodobnosti. Prelistali smo še po novostih otroške in mladinske literature.

O festivalih Plavajoči grad in Shots ter romanu Tito, amor mijo v oddaji Odprta knjiga

4. 8. 2022

Danes se na gradu Snežnik začenja festival Plavajoči grad. Mednarodni festival glasbe in odrskih umetnosti, ki temelji na ustvarjalnem sodelovanju, bo celodnevno dogajanje za vse generacije ponujal štiri dni na kar 17-ih prizoriščih. Filmski festival Shots pa se začenja v Slovenj Gradcu, ki v mesto prinaša nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo. Na našem programu pa nocoj začenjamo z novim branjem v oddaji Odprta knjiga. V 24-ih nadaljevanjih bo Iztok Mlakar prebral roman Tito, amor mijo, Marka Sosiča. Vabimo vas k poslušanju!

Za odprtje Borštnikovega srečanja Prelisičiti hudiča

3. 6. 2022

Predstave tekmovalnega programa Borštnikovo srečanje pričajo o moči slovenskega gledališča v tem kritičnem civilizacijskem in družbenopolitičnem trenutku, je povedala selektorica Nika Leskovšek, ki si je v poldrugem letu ogledala 210 gledaliških dogodkov. Ta osrednji gledališki festival pri nas bo drevi odprla plesna uprizoritev angleškega koreografa Akrama Khana Prelisičiti hudiča, ki jo navdihuje starosumerski Ep o Gilgamešu, v izvedbi plesne skupine Akram Khan Company. V oddaji tudi o filmskem spektaklu, premieri dokumentarnega filma o osvojitvi naslova evropskih prvakov v košarki leta 2017. Film v režiji in po scenariju Gorana Vojnoviča bodo drevi prikazali na največjem filmskem platnu v največji kinematografski dvorani v Sloveniji v dvorani Stožice. Ustvarjalci si želijo, da bi največji športni uspeh še enkrat doživeli v čim širšem krogu ljudi vseh starosti in iz vseh krajev Slovenije. Odpravili se bomo po poteh Rdečih revirjev, mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti, ki so ga pripravili v Zasavju. Napovedali bomo premiero opere za otroke Veveriček posebne sorte, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Festival plesnih perspektiv Ukrep in razstava slik Tine Dobrajc

2. 6. 2022

Festival plesnih perspektiv Ukrep predstavlja mednarodne koreografske instalacije, plesne predstave in performanse umetnikov in umetnic z vsega sveta. Začel se je sinoči v Ljubljani, odprl ga je virtualni performans z naslovom Sam skupaj koreografa, producenta in zvočnega umetnika Robina Jonssona. V Galeriji Sloart na Trubarjevi v Ljubljani nocoj odpirajo razstavo slik Tine Dobrajc z naslovom Balkan Promises - Balkanske obljube. Ksenofobija, ekologija, politika, vse to so pereče teme, ki jih slikarka v novih slikah ozavešča na globalni ravni. Zanimajo jo tudi mladi odrasli – kaj se z njimi dogaja na prehodu v, pogojno rečeno, zrelost. Kaj in koliko berejo Italijani? Po velikem razcvetu branja in prodaje knjig je bralna evforija v Italiji popustila. Kljub temu založbe tiskajo veliko leposlovja, ljudje pa najraje segajo po kriminalkah, pustolovskih in ljubezenskih romanih.

V Izoli se odpira filmski festival Kino Otok - Isola Cinema

1. 6. 2022

V Izoli se s projekcijo dokumentarnega filma Andrine Mračnikar o postopnem, a vztrajnem izginjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem odpira festival Kino Otok – Isola Cinema. V dunajskem kulturnem centru Korotan so odprli razstavo likovnih del izjemne zgodovinske osebnosti druge polovice 19. stoletja, Antona Perka, medtem ko v Slovenskem etnografskem muzeju predstavljajo razstavo Plečnikova Lectarija, zgodbo o medičarskih in svečarskih izdelkih, rokodelskih znanjih in prijateljstvu dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik. V sredo se je v Slovenski kinoteki v Ljubljani odvil prav poseben dogodek: Slovenski filmski arhiv je predstavil digitalno restavrirane reportažne filme Veličana Beštra in poetični dokumentarni kratki film Maria Foersterja o Prešernovi rojstni hiši. Slednji je nastal pred 80 leti, trije Beštrovi pa pred stoletjem.

Levitan. Primer Vitomil Zupan

31. 5. 2022

V oddaji Svet kulture se na zadnji majski dan najprej podajamo na odrske deske in predstavljamo najnovejšo predstavo novomeškega Anton Podbevšek teatra Levitan – primer Vitomil Zupan. Režiser Matjaž Berger se je lotil uprizoritve avtobiografskega romana Vitomila Zupana o sedmih letih zaporniškega življenja. Izvedeli boste več o radijskem klavirju znamke Bösendorfer, ki so ga v preteklosti uporabljali za posebne zvočne učinke. Dolgo časa je bil neuporabljen, zdaj pa je zaživel v sveži podobi. Poročamo tudi o Dnevih slovenskega filma v Pulju.

Drago Jančar: "S Pahorjem izgubljamo močan kritični glas in močan pisateljski glas, ki govori o življenju"

30. 5. 2022

Današnji dan je zaznamovala novica o smrti Borisa Pahorja, enega najbolj prevajanih slovenskih pisateljev, ki je svoje življenje posvetil pričevanju o trpki izkušnji totalitarizma. Bil je vest človeštva, ki so jo prepoznali tudi drugod, saj je eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev. Njegovi misli in besedi se posvečamo tudi v današnji oddaji, v kateri predstavljamo še razstavo Boruta Peterlina v Novem mestu in nagrajence filmskega festivala v Cannesu. Foto: BoBo

Penelopiada na Peklenskem dvorišču

27. 5. 2022

V Svetu kulture se bomo danes ozrli v kontekste odnosov in razmer, ki so v Evropi vladale na pragu vnetja prve svetovne vojne. Na oder male scene Mestnega gledališča ljubljanskega bodo namreč nocoj postavili premiero Samotne poti. Sicer pa: ljudje, ki so v vojni, ženske, ki so zaradi nje ostale brez partnerjev – vse to so teme, ki so aktualne že od nekdaj – na Peklenskem dvorišču, komornem in slikovitem prizorišču ljubljanskih Križank, bo v nedeljo ob 21. uri premiera prve slovenske uprizoritve Penelopiade, nastale po izvirniku kanadske književnice Margaret Atwood ter v koprodukciji SNG Drame in Festivala Ljubljana. In še k nagradam orion – te podeljujejo za presežke na področju slovenskih avdiovizualnih del. Sedem zvezd Oriona prejme sedem najbolj gledanih del – letos je med njimi večina nadaljevank: Najini mostovi, Primeri inšpektorja Vrenka, Sekirica v med ter Zelena Generacija – epizoda Vesela motika – med filmi pa so bili najbolj gledani dokumentarca Divja Slovenija in Maribor Vijolč'ni ter mladinski igrani film Košarkar naj bo 2. Posvetli se bomo tudi tradiciji likovne umetnosti med Slovenci v Italiji in Operni noči SNG Maribor na Glavnem trgu. Foto: Peter Uhan

Prerod v naravi in skrivnosti divji deček kot zrcalo lastnega jaza – Kabaret Kaspar

26. 5. 2022

Na Veliki oder SNG Drame danes prihaja mešanica kabareta, sodobne drame in glasbe z naslovom Kabaret Kaspar, v kateri je glavno tema razmerje med naravo in družbo. Navdih za besedilo hrvaške dramatičarke in dramaturginje Tene Štivičić je bil divji deček, ki je do šestnajstega leta živel ločen od civilizacije. In še ena ideja: nocoj se lahko odpravite tudi na Metelkovo, v Gali hali bo nastopila ruska feministična punk skupina Pussy Riot v okviru evropske turneje, s katero protestira proti vojni v Ukrajini in zbira sredstva za žrtve vojne. "Pri meni ni razvoja, gre samo za to, katera pesem je globlje zajeta in boljše uspe" pove o sebi Meta Kušar, ki je objavila šest pesniških zbirk, zadnja, z naslovom Zmaj, je izšla lani. Esejistka in pesnica je ta mesec praznovala sedemdesetletnico in ob tej priložnosti je pri založbi Mladinska knjiga izšel izbor njene poezije z naslovom Vse od prej. Tudi o tem v Svetu kulture in o koncertu v Komornem studiu. Foto: Kabaret Kaspar, SNG Ljubljana/Peter Uhan

Zadnji dnevi Cannesa

25. 5. 2022

Podajamo se v Cannes na 75. filmski festival, kjer predstavljajo zadnji del programa pred sobotno podelitvijo nagrad, ter v Narodno galerijo, kjer odpirajo razstavo kiparja Ivana Štreklja. Predstavljamo nov prevod dela Siegfrieda Kracauerja z naslovom Ornamenti množice, ki ga je pospremil interdisciplinarni dogodek.

Rodrigo Cuevas začenja letošnjo Drugo godbo

24. 5. 2022

Danes se s koncertom španskega glasbenika Rodriga Cuevasa, ki z izvirnostjo umetniškega posredovanja interpretira predvsem ibersko ljudsko tradicijo pričenja 38. festival Druga godba. Koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo moč slišati tudi v neposrednem prenosu na našem Prvem programu. V Foersterjevem vrtu za ljubljansko Filozofsko fakulteto se je začel Sejem akademske knjige Liber.ac, ki prinaša tudi bogat spremljevalni program. Objavljamo pa tudi poročilo o dogajanju na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu.

Slovenska radijska igra nastaja le na Radiu Slovenija

23. 5. 2022

V Kinodvoru v Ljubljani bodo premierno prikazali dokumentarno-igrani film Antigona – Kako si upamo!. Film je režiral Jani Sever, nastal pa je po motivih drame Trojno življenje Antigone Slavoja Žižka. V ospredju letošnjega festivala Svetlobna gverila bodo Sence in refleksije. Primorsko gledališko nagrado Tantadruj za življenjsko delo je prejel režiser in profesor Dušan Mlakar. V okviru stavke na RTV Slovenija pa bomo opozorili na pomen slovenske radijske igre, ki nastaja le na Radiu Slovenija.

Kako blizu in kako daleč sta si naravna, človeška in umetna inteligenca

20. 5. 2022

Spregovorili bomo o knjižnih novostih, ki jih je ta teden predstavila Mladinska Knjiga ter o premieri intermedijskega dogodka Apofeníja/1 na mariborskem prizorišču GT22 in o predstavi Dolg v Slovenskem Ljudskem gledališču Celje.Vabimo vas k poslušanju! foto: vir: SLG Celje

Manica Musil je uspešna ilustratorka, ki se vse bolj uveljavlja v tujini

10. 5. 2022

V tokratni oddaji se bomo najprej spomnili slovenskega književnika Ivana Cankarja. Prav danes namreč mineva 146 let od njegovega rojstva in v njegovo čast bo na Rožniku, kjer je Cankar preživel sedem let svojega življenja, potekal Cankarjev dan. V oddaji pa sicer še o Mariborčanki Manici Musil, ki svoje slikanice uspešno prodaja v tujini ter o 18. novomeških likovnih dnevih, ki so se začeli včeraj. Napovedujemo tudi dogodek Bled pred Bledom, ki se bo tradicionalno odvil na predvečer mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu.

Kozmična opera The Sound Roka Goloba

19. 5. 2022

Noviteta The Sound slovenskega skladatelja Roka Goloba se vsebinsko dotika konca civilizacije in družb, krstno jo bodo uprizorili nocoj v ljubljanski Operi, tudi z namenom, da bi v opero privabili več mladega občinstva. Na malem odru celjskega gledališča bo premiero doživela drama Dolg britanske dramatičarke Aleksandre Wood. Igra v ospredje postavlja težavne družinske odnose in socialno krizo, ki je ljudi prignala do roba zloma. Arhitekt Jože Plečnik je s svojim delom zaznamoval več evropskih mest, najbolj Ljubljano in Prago. 150. obletnico njegovega rojstva so obeležili tudi v srbskem glavnem mestu, kjer stoji ena od njegovih stvaritev, Cerkev svetega Antona Padovanskega. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, v kateri napovedujemo še začetek festivala Jazz Cerkno.

V Cannesu se je pričel 75. filmski festival

18. 5. 2022

Sredin pregled kulturnega dogajanja zaznamuje javljanje iz 75. filmskega festivala v Cannesu, ki se je s slavnostnim odprtjem začel včeraj. Letošnja izvedba filmskega festivala, ki se po dveh letih premora znova vrača v francoski Croisette, v ospredje postavlja pomembno vlogo sedme umetnosti v današnjem turbulentnem času. Predstavljamo tudi razstavo starih in redkih tiskov iz knjižnice Stanislava Bačarja, ki sta jo pripravili ajdovska Pilonova galerija in Lavričeva knjižnica. Na kratko napovedujemo drevišnji koncert mešanega pevskega zbora Psallite, ki bo v ljubljanski Uršulinski cerkvi pod vodstvom Matjaža Ščeka in ob orgelski spremljavi Gregorja Klančiča izvedel sakralna dela Ivana Ščeka. Nekaj besed pa namenjamo tudi današnjemu mednarodnemu dnevu muzejev.

Habsburški cesar Mehike in Slovenke na hvarskem Prix Marulić

17. 5. 2022

Predstavljamo posebno zgodbo o habsburškem cesarju Mehike, ki jo raziskuje antologija Gregorja Antoličiča z naslovom Maksimilijan. Na Hvaru poteka festival radijskih iger in dokumentarnih dram Prix Marulić, na katerega so se uvrstila slovenska dela - Glas Šakala režiserke Saške Rakef, Brátonski pil Ane Krauthaker in Medeja ... bom postala Špele Kravogel, kar je za slovensko radijsko igro velik uspeh.

Težko pričakovan koncert Iva Pogorelića pred razprodano dvorano Cankarjevega doma

16. 5. 2022

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je sinoči nastopil pianist Ivo Pogorelić, ki se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v obdobju skupne države Jugoslavije, v zavest Slovencev zapisal kot eden najboljših pianistov na svetu. Njegov koncert v Ljubljani je bil zato težko pričakovan in tudi povsem razprodan. Združenje filmskih snemalcev je nagrado iris za življenjsko delo podelilo filmskemu ustvarjalcu in fotografskemu mojstru Slavu Vajtu. V Kulturnem domu Nova Gorica pa bo nastopil baročni ansambel Il pomo d’oro. Foto: Cankarjev dom/Malcolm Crowthers.

Predstava Življenje je sen in opera Rigoletto v Mariboru

13. 5. 2022

Besedilo Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderóna de la Barce je kot filozofsko-pesniško delo zanimivo tudi danes, saj si zastavlja večno živa vprašanja – kaj je resnica, kaj je sen, kaj je življenje? S tem delom se je spopadel tudi Dragan Živadinov – uprizoritev v njegovi režiji bo jutri premierno na ogled v Stari dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V SNG Drama Opera Balet Maribor pa se obeta premiera opere Rigoletto, ki še danes velja za Verdijevo revolucionarno mojstrovino, odlikujejo pa jo sofisiticirana muzikalnost, poglobljena dramatičnost in tako rekoč ljudska spevnost. Foto: SNG Drama Opera Balet Maribor, Tiberiu Marta, izrez fotografije

Razstava ilustracij Hane Stupica

12. 5. 2022

V oddaji predstavljamo razstavo ilustracij Hane Stupica, ki je od sinoči odprta v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu, novo uprizoritev v Mestnem gledališču ljubljanskem: Junakinje, ki je nastala na podlagi antičnega besedila in jo je režiral Aleksandar Popovski ter premiero radijske igre z naslovom Le zaljubiti se ne smemo hrvaškega dramatika in scenarista Ivorja Martinića v režiji Alena Jelena. V okviru priprav na jesensko razstavo o odlikovanjih znamenitih Slovencev so danes v Narodnem muzeju Slovenije predstavili uniformo Franca Jožefa I. Napovedujemo tudi poseben zvočni dogodek v naravnem rezervatu, Iškem morostu na ljubljanskem barju, na katerem bo gostoval David Rothenberg, uveljavljeni ameriški klarinetist in skladatelj, ki je svojo solistično in improvizatorsko kariero razširil prek ustvarjanja z drugimi živalskimi vrstami. Nocoj bo v živo improviziral s slavci in drugimi pticami, ki živijo v rezervatu.

Od propada svetovne etike do Velikega diktatorja

11. 5. 2022

Vojna v Ukrajini nas znova opozarja o propadu svetovne etike. Vendar se bo tudi ta vojna enkrat končala in takrat se bodo Ukrajinci, Rusi in Belorusi morali pogovarjati. Smer bi lahko pokazalo mednarodno srečanju pisateljev PEN na Bledu, ki naj bi se ga udeležili pisatelji teh treh strani. V oddaji tudi o Velikem diktatorju, premieri predstave po filmu Charlieja Chaplina v režiji Diega de Bree, ki jo bodo uprizorili v SNG Drama Ljubljana. Razmisleka o fašizmu v vseh njegovih vidikih pa se lotevajo zgodovinarji na festivalu eStoria v Gorici. Na občutljive in nevarne čase, v katerih živimo, nas tako opozarjajo kar trije večji dogodki na področju kulture in umetnosti v teh dneh. Vir fotografije: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana

Meja skozi film in zgodovino 1945—1954

9. 5. 2022

Večletni projekt VZHOD—ZAHOD Meja skozi film in zgodovino 1945—1954, ki ga koordinira goriški Kinoatelje v sodelovanju s Slovensko kinoteko in številnimi partnerji iz Slovenije in Italije pa tudi širšega prostora, bo v maju ponudil filmsko retrospektivo in simpozij, ki v fokus postavlja mejo med Italijo in Jugoslavijo v obdobju med leti 1945 in 1954. Projekt, ki je del programa bodoče Evropske prestolnice kulture Nove Gorice, bo prek filmov, pa tudi simpozija, na katerem bodo sodelovali zgodovinarji, sociologi in filmski publicisti, spregovoril o zgodovinskih razmerah obdobja: med drugim o svobodnem tržaškem ozemlju, osimskih sporazumih, zavezniškem nadzoru svobodnega tržaškega ozemlja ter o londonskem memorandumu. Predstavljamo tudi monografijo Od Okre do Albijske gore, ki predstavlja zgodovinski razvoj ozemlja sedanje Notranjske med Nanosom in sedlom Razdrto, antično Okro, ter Albionom, mogočnim Snežnikom. Foto: Brezmejna srca, vir La Cineteca del Friuli

MandićCirkus: Obračun igralca s svojimi 91 vlogami

6. 5. 2022

Potem ko je igralec Marko Mandić pred več kot desetimi leti izoblikoval projekt MandićStroj, sestavljen iz delcev Mandićevih vlog do leta 2011, je zdaj v novem odrskem dogodku združil okruške svoje celotne gledališke biografije – znova ob sodelovanju Bojana Jablanovca. Že dlje časa napovedani in pričakovani performans MandićCirkus bo nocoj na ogled na velikem odru ljubljanske Drame. Na osrednjem mariborskem gledališkem odru pa bodo nocoj premierno uprizorili prav tako avtorsko predstavo Ne ti meni Alice. Predstavljamo tudi program v Steklenika, ki se iz Tivolija seli v Muzej sodobne umetnosti Metelkova.

V SNG Nova Gorica drama Razparač, ki preigrava klišeje grozljivk

5. 5. 2022

Disney Razparač (1991) je večkrat nagrajeni dramski prvenec londonskega dramatika, filmskega scenarista in slikarja Philipa Ridleyja. Po njegovi drami je nastala uprizoritev Razparač, v kateri je avtorska ekipa v likih prepoznala posameznika, ki zaprt v svoji sobi preživlja različne faze svoje duševnosti. Predstavo je režirala Nataša Barbara Gračner. V oddaji predstavljamo tudi novo radijsko igro našega Igranega programa »Ne bojim se ne hudiča ne biriča« ter vas vabimo na festival živega avdio-vizualnega kodiranja Algopolis.

Razstavi v Plečnikovem letu... razstava Pomladno čiščenje... premiera filma Inventura...

4. 5. 2022

Danes vas vabimo, da prisluhnete pripovedim o treh razstavah: ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika bosta v Cankarjevem domu in v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled razstavi starih fotografij, Plečnikova Ljubljana in Zlata doba Plečnikove arhitekture. Na dokumentarnih razstavah opazujemo, kako je je arhitekt postopoma gradil svojo vizijo narodne prestolnice. V galeriji Simulaker v Novem Mestu pa bo še nekaj dni na ogled razstava Pomladno čiščenje, umetnic Nataše Skušek in Lee Culetto. V nadaljevanju oddaje bomo spregovorili še o videovečeru z Dubo Sambolec, ki je pred kratkim prejela Jakopičevo nagrado za življenjsko delo in je v svojem obsežnem in raznolikem umetniškem opusu ustvarila tudi vrsto video del; ter na kratko o celovečernem prvencu Darka Sinka Inventura, ki bo nocoj doživel ljubljansko premiero. fotografija z razstave Pomladno čiščenje, foto: k.p.l./arhiv galerije Simulaker

Knjižne novosti za vsak okus

3. 5. 2022

V tokratni oddaji bomo predstavili nekatere novosti na področju otroške in mladinske literature. Predstavljamo novo knjižno zbirko Zvezdna Beletrina ter knjigo z naslovom Salon o kulturi v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru. Izvedeli boste še, v katerih slovenskih mestih se obetajo brezplačne filmske projekcije letošnjih finalistov za evropsko filmsko nagrado LUX.

Svetovni dan plesa: "Osamljeno in utrujeno občinstvo je žejno sočutja in tolažbe, ki jo nudijo plesni umetniki"

29. 4. 2022

Na današnji jubilejni štirideseti svetovni dan plesa je južnokorejska balerina Kang Sue-jin v poslanici opozorila, da nas je pandemija ponovno prisilila k premisleku o pomenu plesa in plesalcev. Ples je umetnost trenutka, ustvarjena s celotnim telesom in z dušo, pravi. Trenutek, ki je že minil, pa je težko povrniti v povsem enakega. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi obema slovenskima poslanicama. In še čez mejo: Slovensko stalno gledališče v Trstu in Gledališče v Kopru sta pripravili predstavo Ptičja farma, s katero koproducenta zaključujeta sezono. Za predelavo Aristofanove komedije Ptice je poskrbela Jera Ivanc, režiral pa jo je Jaka Ivanc, ki se mu je zgodba o tem, kako narediti novo državo oziroma utopičen svet, zdela zelo aktualna in pravo ogledalo današnji družbi. Premiera bo nocoj v Trstu. Foto: Pixabay

Dokumentarec Nike Autor o "gastarbajterski" izkušnji je v tekmovalnem programu Festivala Crossing Europe

28. 4. 2022

Današnji Svet kulture nas bo odnesel na festival evropskega filma Crossing Europe v Linz v Avstrijo, ki poteka že devetnajsto leto. V dokumentarni tekmovalni program se je uvrstil film Nike Autor z naslovom Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Prikazuje zgodbo o avtoričini teti, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Posvetili se bomo še Koncertu Slovenskega kitarskega kvarteta v Komornem studiu, ki bo izvedel skladbe od konca 19. stoletja do najnovejših del. Vabljeni v našo družbo! Vir fotografije: Kinodvor, film Filmski obzornik 80 – Metka, Meki

V Ljubljani Kasper T. Toeplitz, na Dunaju Alfred Kubin

26. 4. 2022

V teh dneh se v Ljubljani mudi francosko-poljski skladatelj in instrumentalist Kasper T. Toeplitz, ki bo v podhodu Ajdovščina v prostorih Društva za interdisciplinarnost, samoprodukcijo in cirkulacijo sodobne umetnosti Cirkulacija 2 v dveh dneh izvedel dve deli. Prvi večer bo interpretiral skladbo ''Elemental II'' francoske skladateljice Eliane Radigue, čez dva dni pa še lastno skladbo Burning House, ki je nastala posebej za ta dogodek. Na Dunaju pa so sredi aprila odprli razstavo ''Izpovedi trpinčene duše'' avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina. Gre za eno izmed devetih razstav, ki jih bo muzej na ogled ponudil v tekoče letu. Razstava tega pomembnega simbolista in ekspresionista poveže tudi z drugimi umetniki. (foto: Kasper T. Toeplitz)

Razkrivanje zamolčanih zgodb

25. 4. 2022

V Benetkah so odprli umetnostni bienale, ki se vrača po enoletnem premoru zaradi pandemije. Glavno nagrado, zlatega leva, je dobil britanski paviljon, v katerem letos razstavlja umetnica Sonia Boyce z naslovom Feeling Her Way. Mednarodna žirija je zapisala, da v sodelovanju z drugimi temnopoltimi ženskami razkriva veliko zamolča-nih zgodb, da ima zelo sodoben jezik ter prikazuje razdrobljene oblike, ki jih gledalec in gledalka ob doživljanju paviljona lahko sestavita. Na odprtju je bila sicer v središ ču pozornosti Ukrajina. Sredi beneških Vrtov, v katerih stoji ruski paviljon, so posta-vili trg z vrečami peska, ki ponazarjajo tiste, ki jih uporabljajo v spopadih za zaščito pred bombami. Rusijo so zaradi napada na Ukrajino z bienala izključili, umetniki, ki nasprotujejo režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa so kljub temu dobro-došli.

Brez gospodarja

22. 4. 2022

Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno.

Brez gospodarja

22. 4. 2022

Razstava akademskega slikarja Marka Jakšeta na 59. beneškem bienalu v slovenskem paviljonu na eni največjih svetovnih predstavitev dosežkov sodobne umetnosti je v dialogu s temo bienala: surrealizmom in razmislekom o transčloveških agentih in entitetah, ki so v svetu med človekom, živaljo in planetarnim. Postavitev je opremljena s posebnimi svetlobnimi elementi, tla pa so prekrita z mivko; s tem so želeli vzpostaviti tih, intimen prostor, v katerem se lahko obiskovalci vživijo v vse aspekte umetnikove domišljije. Bienale je sicer tik pred odprtjem dodal izbor ukrajinskih umetniških odzivov na vojno.

Človek v morju, nova predstava v Mestnem gledališču ljubljanskem

21. 4. 2022

9. julija leta 1993 je takrat dvaindvajsetletni Lotos Vincenc Šparovec, sicer študent dramske igre na AGRFT, opravljal vzdrževalna dela na boku tovorne ladje, ki je plula po Atlantskem oceanu. Nepričakovano je padel v vodo in se kar štiri ure boril z valovi Atlantika preden so ga rešili. Zdaj je to svojo izkušnjo preobrazil v odrski dogodek, monodramo z naslovom Človek v morju, ki bo premiero doživel nocoj. V oddaji poročamo še o odprtju slovenskega paviljona na beneškem bienalu ter o treh finalistih nagrade Kritiško sito. Vabimo pa vas tudi na koncert Solze, večje od brusnic, ki ga v ciklu abonmajskih koncertov Same mogočne skladbe danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravlja Orkester Slovenske filharmonije.

Ostra satira televizijske borbe za gledanost

20. 4. 2022

V Slovenskem mladinskem gledališču bodo premierno uprizorili predstavo TV-mreža, satirično črno komedijo o izmišljeni televizijski postaji, ki se sooča s slabo gledanostjo. Predstava je nastala po istoimenskem in s štirimi oskarji nagrajenem filmu režiserja Sidneyja Lumeta iz leta 1976. Predstavljamo tudi knjižne novosti Centra za slovensko književnost in Založbe Škuc avtorjev in avtorice Mateja Šurca, Braneta Mozetiča in Svetlane Makarovič.

36. Slovenski glasbeni dnevi

19. 4. 2022

V Ljubljani drevi odpirajo festival 36. Slovenski glasbeni dnevi, na katerem bo osrednja pozornost namenjena Glasbeni matici Ljubljana, ki letos praznuje 150 let. Poleg šestih koncertov bo v sklopu festivala potekal tudi mednarodni muzikološki simpozij, tokrat na temo Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo. V Mariboru se danes začenjajo literarne in druge prireditve, ki jih ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic – ta bo 23. aprila, v sodelovanju z več ustanovami pripravlja mariborski Mladinski kulturni center. V oddaji predstavljamo še nove knjižne izdaje, ki so izšle letos in ob koncu lanskega leta pri Centru za slovensko književnost in Založbi Škuc. Med drugimi sta to tretja pesniška zbirka Kaje Teržan z naslovom Nekoč bom imela čas in avtobiografski roman kenijskega pisca ter novinarja Binyavange Wainaina v prevodu Gabrijele Babnik Ouattara.

Razstava ob 40 letnici delovanja Društva likovnih umetnikov Ljubljana

14. 4. 2022

Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla.

Kristus kralj – razstava limoških križev

15. 4. 2022

Križ je eden izmed simbolov, ki je najpogosteje upodobljen, izdelava križev pa je izjemno razširjena, tako v preteklosti, kakor tudi danes. Med njimi še posebej izstopajo limoški križi. V 12. in 13. stoletju je bil Limoges eno najpomembnejših središč proizvodnje emajliranih predmetov v Evropi. V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani predstavljajo tri od štirih znanih tipov limoških križev v Sloveniji, vsi so iz 12. stoletja. Po vseh domovih bodo te dni na mizi, med okraski, po različnih kotih jajca v najrazličnejših oblikah in podobah. To živilo je tudi pravo simbolno bogastvo, zaradi česar je navzoče v različnih mitih, verstvih in kulturah. Vizualna umetnica Kaja Avberšek, avtorica stripa Knjiga z jajčki, pravi, da je jajce skoraj celostna umetnina. V oddaji tudi o premieri avtorskega projekta Godzilla Tribute Band Kulturno-umetniškega društva Moment. Godzzila predstavlja pošast kot metaforo, Godzilla Tribute Band pa je kolektiv, ki se je zbral, da reši svet.

Razstava ob 40 letnici delovanja Društva likovnih umetnikov Ljubljana

14. 4. 2022

Danes v oddaji izpostavljamo dve razstavi. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana ob 40 letnici delovanja odpira razstavo na Ljubljanskem gradu v Galeriji "S" z naslovom Tendence v abstrakciji: Sistemi, tehnoorganizmi, informacije.V Knežjem dvoru v Celju pa se z razstavo Steklo na Celjskem Celjski pokrajinski muzej pridružuje projektu Po stekleni poti, s katerim se slovenski muzeji vključujejo v mednarodno leto stekla.

Ob nastanku sveta

13. 4. 2022

Drago Jančar, pisatelj, dramatik in esejist, velja za enega najbolj uveljavljenih in pre-vajanih sodobnih slovenskih avtorjev. Njegov novi roman Ob nastanku sveta je “pri-poved o svetu, ki ga še ni in mu je ,določeno’ nastati šele pred našimi očmi; o veliki zgodbi življenja, ki je velika prav zato, ker se izriše pred očmi posameznika in je s tem edinstvena in neponovljiva,” so zapisali pri založbi Beletrina, pri kateri je roman v teh dneh izšel. V SNG Nova Gorica pa premierno uprizarjajo predstavo 52 HER-TZOV mlade srbske dramatičarke Tijane Grumić. Gre za subtilnopoetično družinsko dramo, ki prepleta tri pripovedi in z izhodiščem v dokumentarnih gradivih ob pomoči izbranih motivov secira vprašanje upanja v svetu, polnem samote. Z igralskim ansam-blom SNG Nova Gorica bo prvič ustvarjala režiserka Mojca Madon.

Razvoj in utrip mesta Nova Gorica v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja

12. 4. 2022

Razstava na gradu Kromberk vključuje 74 fotografij stavb, ulic, gradbišč in ljudi iz tistega obdobja in tudi nekaterih predmetov. Gradivo so v Goriškem muzeju dobili iz fotografskih arhivov ustanov in posameznikov, razstavo pa želijo v prihodnje še nadgraditi. Takoj čez mejo pa se drevi obeta še en zanimiv kulturni dogodek. V ciklu literarnih večerov Ars teatralis se ozremo v zgodovino ter predstavimo življenje in delo pomembnih osebnosti – pomembnih za umetnost in za širše družbeno življenje. Njihova posebnost je, da se zgodijo vsakič drugje in da jih lahko tudi v živo obiščete. Hkrati pa jih v neposrednem prenosu predvajamo na Programu Ars. Nocoj se bomo posvetili Simonu Gregorčiču. Dogodek z naslovom Mojo srčno kri škropite bo v knjižnici Damirja Feigla v Gorici, sodelujejo pa program Ars, Slovensko stalno gledališče v Trstu in Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici.

"Fotografova naloga je narediti stvari lepe, saj globoko verjamem, da jih ne bomo zares cenili, če jih ne bomo ljubili."

11. 4. 2022

Kakovostna fotografija ni nikoli samo zamrznjen dokument nekega časa, prostora, ljudi; ampak sega v drobovje sodobnosti in preteklosti, nagovarja čustva, s katerimi spodbudi ljudi k angažmaju, verjame britanski fotograf Simon Norfolk, ki je prejšnji teden obiskal Ljubljano in ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon. Predstavili bomo razstavo Avgusta Černigoja v Tržiškem muzeju in dokumentarec zamejske režiserke Andrine Mračnikar, ki se ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem. Na festivalu avstrijskega filma Diagonala v Gradcu je prejel nagrado občinstva.

Snov v baletih Edwarda Cluga, Svatbi in Posvetitvi pomladi, "je nekakšna primarna sila, ki poganja mehanizem družbe v ritualu"

8. 4. 2022

Večer na odru Velike dvorane SNG Maribor bo sestavljen iz dveh baletov koreografa in umetniškega vodje mariborskega baleta Edwarda Cluga – Svatbe, ki naslavlja tradicijo vnaprej dogovorjene poroke in predstavlja logični korak naprej pri raziskovanju baletne glasbe Igorja Stravinskega in njene scenske uprizoritve, ter Posvetitve pomladi o žrtvovanju device za rodovitnost zemlje, ki jo avtor postavi v sodobna čas in prostor. Sinoči pa sta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike gostovala dirigentka Catherine Larsen-Maguire in francoski čembalist Jean Rondeau, ki je v Ljubljani nastopil drugič v štirih dneh. Po nekaj letih bolj ali manj vsakdanjih večerov lahko rečemo, da je Kromatika znova zares navdušila, je ocenil Lovrenc Rogelj. Posvetili se bomo še mariborski pesnici in prevajalki Eriki Vouk, ki je prva v slovenščino prevedla obsežen in težek drugi del Goethejevega Fausta, izšel je leta 1999, za katerega je prejela tudi Glazerjevo listino, konec marca pa so ji posvetili zaključni večer tretjega Prevodnega Prangerja. In še v Trst, kjer so predstavili zbornik Most čez Zaliv, ki z enajstimi prispevki in dvema intervjujema osvetljuje vlogo znamenitih tržaških revij. Foto (izrez): Tiberiu Marta, balet Posvetitev pomladi

Monografija o Lambertu Erlichu, knjige Slovenske matice ter zbornik Slovenec sem

7. 4. 2022

V oddaji bomo predstavil več svežih knjižnih izdaj. Teolog, filozof in pedagog Janez Juhant se podpisuje pod knjigo z naslovom Lambert Ehrlich – prerok slovenskega naroda. Slovenska matica je predstavila novosti knjižne zbirke Odstiranja, Kulturno društvo Mohorjan s Prevalj pa je ob 30-letnici samostojne Slovenije izdalo zbornik z naslovom Slovenec sem. Vabimo vas tudi na koncert iz cikla Kromatika.

O razstavi Zgodilo se je čisto blizu nas, 100. obletnici rojstva skladatelja Vladimirja Lovca, festivalu Diagonale v Gradcu in še več!

6. 4. 2022

Poslušali bomo glasbo Vladimirja Lovca, skladatelja, katerega 100-letnico rojstva danes obeležujemo. Spregovorili bomo tudi o filmskem festivalu Diagonale v avstrijskem Gradcu, o 20. Koroških kulturnih dnevih, pa tudi o hrvaški pisateljici Ivani Šojan, ki prihaja na festival Fabula in razstavi Zgodilo se je čisto blizu nas. Vabimo vas k poslušanju! na sliki eno od pričevanj z razstave v Galeriji Vžigalica. foto: arhiv zavoda Divja misel

Začenja se festival Floriana Zellerja

5. 4. 2022

Mednarodno zelo priljubljeni Florian Zeller je bil še do pred kratkim pri nas precej neznan, tudi uradnih prevodov njegovih romanov in dramskih del za zdaj še nismo dobili. Večpredstavni festival, posvečen njegovemu ustvarjanju, je tako dobrodošla izbira, ki bo, vsaj na filmu, pokazala dvoje, predstavila njegov dramski opus, ki so ga režijsko predelali drugi, hkrati pa še dramski opus, ki se ga je odločil režirati sam – so zapisali pri Cankarjevem domu. Odpira ga njegov režijski prvenec, film Oče z Antho-nyjem Hopkinsom v glavni vlogi.

Kako naj danes zvenijo skoraj 700 let stare pesmi in kakšne so bile pravljice, preden so bile namenjene odraslim?

4. 4. 2022

Čeprav poezijo Francesca Petrarce že poznamo v prevodih Alojza Gradnika in Andreja Capudra, smo celotne Canzoniere v slovenščini dobili šele zdaj. V izvirniku in sodobnem prevodu so pesmi namreč nedavno izdali pri založbi Goga, kjer je izšla tudi zbirka pravljic Zgodba zgodb, kot jih je v 17. stoletju zapisal Giambattista Basíle. Predstavljamo tudi romana sodobnih španskih avtorjev Javierja Cercasa in Ivana Repile ter novosti književnosti za mlade in otroke. Foto: založba Goga, izrez fotografije

Laibach na Trubarjevi

1. 4. 2022

V petkovem pregledu kulturnega dogajanja predstavljamo razstavo ''Ausstellung! Laibach Kunst - Apokalipsa in ostale zgodbe'', ki na ogled postavlja serijo izbranih slikarskih del kolektiva Laibach Kunst, nastalih med letoma 1982 in 2009. Oljne slike velikih formatov iz zadnjega obdobja so nekakšni sklici na lastne zgodnje podobe skupine Laibach. Srečamo se z motivi metalca, sejalca, jelena in štirih jezdecev apokalipse. Nekaj besed pa namenjamo tudi sveže izdanemu zborniku ''Narobe – Na robu glasbene prakse'', ki ga je izdal Zavod Sploh, prinaša pa več besedil o improvizirani glasbi enajstih slovenskih ustvarjalcev. Delo v sociološkem, glasbenem in zgodovinskem oziru osvetljuje ustvarjanje znotraj polja svobodne improvizirane glasbe. [''Ausstellung! Laibach Kunst – Apokalipsa in ostale zgodbe'', (c) Sloart]

Velika retrospektiva italijanskega režiserja

31. 3. 2022

5. marca je minilo sto let od rojstva Piera Paola Pasolinija. Italijanski pesnik, pisatelj, dramatik in pozneje v življenju še filmski režiser je od leta 1961 do 1975 posnel 13 celovečercev. Prav vse njegove filme bomo lahko videli na retrospektivi, ki bo potekala v Kinoteki vse do 8. maja. V oddaji se posvečamo tudi 14. Kulturnemu bazarju. Nacionalno strokovno usposabljanje za strokovne delavce v vzgoji, izobraževanju in kulturi s skupnimi močmi pripravljajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo ter Cankarjev dom, med obsežnim in raznolikim programom pa najdemo predstave, filmske projekcije, predavanja, okrogle mize in delavnice. Beseda po tekla tudi o glasbi, v Centru kulture Španski borci se bo v naslednjih dneh odvijal festival improvizirane glasbe Neposlušno.

Mostovi Novega Sada izhodišče za programsko usmeritev evropske prestolnice kulture

30. 3. 2022

Na obali nas pričakuje razstava Mesto in otok – poskus rekonstrukcije razvoja srednjeveškega Kopra. V Malo ložo prinaša predstavitev razvoja mesta in otoka pred najstarejšim mestnim načrtom iz leta 1619. Gre za rezultat poskusa umeščanja Pretorske palače v urbano tkivo srednjeveškega Kopra. Gremo tudi v Novi Sad v Srbijo, ki je kot prvo letošnje mesto proslavilo naziv Evropska prestolnica kulture. Prestolnici kulture sta letos še Kaunas v Litvi in Esch v Luksemburgu. In še med knjige: pri Mladinski knjigi so po skoraj dveh letih predstavili novo prevodno literaturo. Vabljeni v Svet kulture. Na fotografiji Novi Sad, vir: Pixabay

Trigger 2022

29. 3. 2022

Četrta platforma Trigger se je danes začela v Mariboru. Cilji platforme so, med drugim, promocija slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, izboljšanje položaja za slovenske producente ter izobraževanje občinstva. Podali se bomo tudi med knjižne platnice in predstavili novi knjigi Mojce Kumerdej in Dušana Šarotarja.

Mednarodna skupinska razstava Panorama v Obalnih galerijah posredno odpira tudi temo hrambe umetniških del

28. 3. 2022

Hramba umetnin je aktualna tema za galerije, kustose in druge strokovnjake. Vse od načina pridobivanja del in selekcije do restavriranja. Posredno se te teme dotakne tudi velika mednarodna skupinska razstava Panorama v piranskih Obalnih galerijah, na kateri se predstavlja 15 vrhunskih umetnikov, katerih dela Obalne galerije hranijo v svojih zbirkah. Obalne galerije s svojimi bogatimi zbirkami pričajo, da so bile v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ena izmed pomembnih kulturnih ustanov v kulturno-umetniški družini tudi zunaj slovenskih meja. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi podelitvi nagrad, s katero so zaključili festival Dnevi komedije, na katerem je slavila predstava Paloma režiserke Brine Klampfer, ki se ji po mnenju žirije kljub grenki življenjskosti fabule iskreno nasmejemo. In seveda v današnji oddaji ne moremo mimo oskarjev, tudi o njih torej. Vabljeni v našo družbo. Foto: Vesna Potočar Godnič, razstava Panorama, delo Hermana Nitscha

14. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, na temo pripovedovanja in ilustracije, bo segel tudi v Domžale in Sežano

25. 3. 2022

Zaradi tragičnih dogodkov v Ukrajini sta njihova kultura in zgodovina zdaj bolj v središču pozornosti tudi pri nas, in spet bolj odkrivamo stare vezi med ukrajinskim in slovenskim narodom. Slovenska matica je včeraj pripravila Študijsko srečanje o ukrajinski kulturi. 10. Festival frankofonskega filma pa je v Slovenski kinoteki postregel deset epizod serije kratkih animiranih filmov z naslovom Neustrašne režiserk Mai Nguyen in Charlotte Cambon, ki sta jih ustvarili po literarni predlogi istoimenskega grafičnega romana Pénélope Bagieu. Po projekciji je sledil pogovor o vključenosti žensk kot avtoric v filmsko in širšo umetnostno produkcijo. Gremo na 14. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki bo letos segel še v Domžale in Sežano. Osrednja tema se vrti okoli pripovedovanja in ilustracije, začnejo pa jutri s premiero gledališko-pripovedovalske predstave Razcufane zgodbe v Slovenskem mladinskem gledališču. V Svetu kulture tudi o premieri avtorskega projekta Težko je biti Bog Drama Laboratorija. Foto: Festival Bobri bo odprla gledališko-pripovedovalska predstava Razcufane zgodbe v Slovenskem mladinskem gledališču, foto: Jaka Varmuž

Fabianijeva palača vnovič v last Slovencev

24. 3. 2022

Predstavljamo veliko monografijo o gledališkem igralcu Arnoldu Tovorniku, prvaku Slovenskega narodnega gledališča Maribor in oblikovalcu mnogih opaznih vlog v slovenskih filmih. S Štajerske se bomo podali na Dolenjsko, v novomeško galerijo Simulaker. Na razstavi Vsakdanjosti svoja fotografska in video dela predstavljata Anja Šuler in Boštjan Pucelj. Z Dolenjske pa še v Trst, od koder prihaja novica o skorajšnjem podpisu pravnega akta vrnitve Narodnega doma, Fabianijeve palače v slovensko last. Vabimo vas k poslušanju! Narodni dom v Trstu, foto: BoBo

Vas zanimajo novosti s področja vizualne umetnosti?

23. 3. 2022

Oddaja je danes posvečena vizualni umetnosti. Obiskali smo razstavo Onkraj objektiva v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer predstavljajo dela festivala Art stays, ter razstavo Fride Kahlo v Trstu.

Po dveh spletnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji

22. 3. 2022

Po dveh zatišnih letih so se v Bologno znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov, ki jih je v Bologni srečal naš dopisnik Janko Petrovec. Najbolj pričakovani dogodek prvega dne Sejma otroške knjige v Bologni je bila razglasitev dobitnika letošnje Andersenove nagrade: slovenski pisatelj Peter Svetina je bil namreč med šestimi finalisti zanjo. Na koncu malo razočaranja, nagrado, ki jo bodo podelili septembra na kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost v Maleziji, pa je osvojila francoska književnica Marie-Aude Murail, ki zna na humoren, dostopen način odpirati tudi tabu tematike. Direktorica sejma Elena Pasoli pove, da je bilo njihovo "zlato leto" zadnje pred pandemijo, ko je na sejmu sodelovalo 1450 razstavljavcev. Toda tudi z letošnjimi 1070-imi je več kot zadovoljna – pač glede na to, da je Azija še naprej po večini zaprta, za vogalom pa nam divja vojna. Med novostmi omenimo fokus na afriško literaturo in Comics Corner, posvečen stripu – gostja sejma pa je letos arabski emirat Šardža. Direktorica je zadovoljna, saj gostje ne razstavljajo samo najboljšega, kar premoreta njihova ilustracija in književnost – temveč so v letih pred gostovanjem v Bologni s posebnimi projekti formirali nove ilustratorje, avtorje in prevajalce, sad svojim prizadevanj pa prinesli s sabo. Med založniki pisatelji, pesniki in ilustratorji na sejmu so številni Slovenci. Vodja mednarodnega sodelovanja s Slovenske agencije za knjigo, Katja Stergar, je povedala, da imamo prvič precej veliko stojnico, kar nam omogoča tudi dovolj prostora za slovenske založnike s svojimi delovnimi postajami. Slovenija bo čez dve leti na Sejmu otroške knjige v Bologni častna gostja. Organizatorji gojijo glede tega visoka pričakovanja, saj naša mladinska literatura v svetu uživa vse večji ugled.

V Bologni otroške knjige, v Ljubljani pa šolske klopi

22. 3. 2022

Po dveh zatišnih letih so se v Bologno včeraj znova zgrnili založniki, pisatelji in ilustratorji, ki skrbijo za otroško književnost. V tem italijanskem mestu se je namreč začel že devetinpetdeseti sejem otroške knjige, ki velja za enega najpomembnejših na svetu. Tudi letos tam razstavlja vrsta slovenskih založnikov. Predstavljamo tudi novo stalno razstavo v prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja z naslovom "Šola je zakon - o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas". Napovedujemo pa še kulturni večer na temo poezije Franceta Balantiča ob stoti obletnici njegovega rojstva. Foto: Mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni

Brez orožja, brez srda, brez strahu, pogumno in z zaupanjem …

21. 3. 2022

Ljudje gredo na ulice, se primejo za roke in pojejo. Tako pričakajo tanke in oklepnike. Ženske, otroci, starci in starke. Brez orožja, brez srda, brez strahu, pogumno in z zaupanjem, da lahko zmaga mir, da je mir v središču vsega, kar živi, piše v pesmi Za Ukrajino Barbara Korun. Z njeno pesmijo se Društvo slovenskih pisateljev pridružuje današnjemu svetovnemu dnevu poezije, ki ga zaznamujejo po nekaterih slovenskih mestih, v prestolnici pa so pripravili prvi celodnevni ljubljanski pesniški maraton. V oddaji tudi o antologijskih knjigah Svetlane Makarovič in predstavi Morje sten Gorana Vojnoviča. Začeli pa bomo z verzi o vojni ukrajinske pesnice Katerine Kalitko. Vir fotografije: Pixabay.

Na odru Mariborske opere ena najpopularnejših francoskih oper, Carmen Georgesa Bizeta

18. 3. 2022

Opero o svobodomiselni ciganki Carmen enega najvidnejših francoskih skladateljev druge polovice 19. stoletja Georgesa Bizeta bosta nocoj premierno uprizorila Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. V novi postavitvi Juana Guillerma Nove pod taktirko Jona Svinghammarja bodo nastopili v naslovni vlogi Guadalupe Barrientos, kot vročekrvni Don Jose Martin Sušnik, Andreja Zakonjšek Krt bo Micaela in Luka Ortar bikoborec Escamillo. V Slovenski filharmoniji in na programu Ars bomo lahko spremljali Pasijon v letu Gospodovem 2021 Damijana Močnika, oziroma koncert za abonma Vokalno-instrumentalni program. V duhu marčevskih feminističnih gibanj pa se bo na odru Male drame odprl prostor za ženske glasove. Igra #punceinpolpunce, ki jo je po naročilu SNG Drama Ljubljana napisala Jera Ivanc, je režirala Ivana Djilas. V Gledališču Koper pripravljajo nov projekt, ki nadaljuje lani poleti uprizorjeni dramski monolog Stena v morju. Pod naslovom Morje sten se zgodba, ki jo je napisal angleški dramatik Simon Stephens, nadaljuje in konča z zagovorom dodatnega lika, ki ga je prispeval Goran Vojnovič. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi izrednim projekcijam ukrajinskih dokumentarnih filmov, s katerimi zbirajo sredstva za ukrajinske filmske ustvarjalce, ki zdaj v domovini dokumentirajo vojno. Foto: Tiberiu Marta

Faust (in) Ksenogeneza (in) Otroci megle (in) Kromatika (in) Vse mora ven

17. 3. 2022

Opera bo danes v ospredju oddaje o kulturi, ki bo med vsebine s področij vizualne in sodobnoplesne umetnosti vključila tudi zaključek Festivala dokumentarnega filma in najboljši film na temo človekovih pravic ter koncert iz cikla Kromatika. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz filma Otroci megle, vir: IDFA

Poezija v informacijski vojni in razstava v Galeriji Borghese

16. 3. 2022

»Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator,« je povedala ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk, ki bo gostja naše oddaje, v kateri bomo predstavili novosti Cankarjeve založbe in se podali na razstavo v rimsko Galerijo Borghese, kjer so na ogled mojstrovine slikarja Guida Renija.

Predstava Skrito o življenju, preprekah in motivih baletnih plesalk in plesalcev sega do občečloveškega

15. 3. 2022

Mednarodni plesnogledališki projekt Skrito Sanje Neškovič Peršin odstira vmesne prostore baletnega miljeja, ki so gledalcu po navadi nevidni. Občutja, osebne izkušnje, vse, kar baletne plesalce spremlja v vsakdanjem življenju, je preoblikovano v nekakšen vzporedni miselni svet nezavednega. Predstavo bodo premierno uprizorili nocoj v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu in z njo začeli novo sezono pod geslom Vključeni in izključeni. V osebno življenje pisateljice in borke za pravice žensk pa vstopa igrano-dokumentarni film Biti ženska, biti Zofka Kveder režiserke Alme Lapajne in scenaristke Cvetke Bevc, ki si ga bomo lahko ogledali nocoj na prvem programu Televizije Slovenija. V Svetu kulture še o projekcija slovenskega dokumentarca Dolina solz režiserja Boštjana Korbarja, ki se posveti življenju v največjem moškem zaporu v Sloveniji Dob pri Mirni. Spoznamo zgodbe treh obsojencev, njihove refleksije pa režiser prepleta s pesmimi Matjaža Pikala in glasbo skupine Autodafé. Foto: Barbara Čeferin, Plesnogledališka predstava Skrito (nastopajoči in soustvarjalci Polett Kasza, Mateja Železnik, Luka Bokšan)

Jagove umetnine v Palači Bonaparte v Rimu

14. 3. 2022

V Palači Bonaparte v Rimu smo obiskali razstavo sodobnega italijanskega kiparja Jacopa Cardilla - Jaga, ki navdušuje z deli v kamnu, marmorju in keramiki. Med 20 umetninami lahko vidimo 30 keramičnih človeških src, pri ekskaliburju je v skalo namesto meča vklenjen mitraljez, osrčje razstave pa predstavlja kip papeža Benedikta XVI., ki ga je Jago ustvaril pred in po odstopu papeža. Da je prijateljstvo pomembnejše od polnih ust in da je včasih varneje popraviti pesem kot resničnost, pa spoznavajo mravljice, ki jih je ustvarila letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Anja Štefan. Ogledali smo si lutkovno predstavo Pravljice za mravljice, ki je nastala po zbirki njenih kratkih zgodbic.

Sprehod med književnostjo, jazzom, likovno umetnostjo in gledališčem

11. 3. 2022

V družbi zanimivih sogovornic in sogovornikov se bomo sprehodili med knjižnimi novostmi Cankarjeve založbe, pozneje pa tudi po Malem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Tam pripravljajo predstavo z naslovom Farma Orwell. V Novem Mestu pa se bo s koncertom predstavil trobentač in skladatelj elektronske glasbe Igor Matković. Na kratko se bomo posvetili veliki pregledni razstavi Vračanje pogleda v ljubljanski Cukrarni in napovedali začetek sedmega Kavč festivala. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Farma Orwell, foto: Peter Giodani, vir: www.sng-mb.si

V Ljubljano prebežali mladi ukrajinski glasbeniki

10. 3. 2022

Vojna v Ukrajini povzroča največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Pred vojno vihro je zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Tudi Slovenija sprejema ukrajinske begunce, med njimi tudi mlade glasbenike. V Ljubljani se nahaja že dobrih 100 članov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovih spremljevalcev. Njihovo evakuacijo je organiziral Slovenski mladinski orkester – več o tem v oddaji Svet kulture na Prvem, v kateri poročamo tudi o novi predstavi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.

Odpuščanje na 24. festivalu dokumentarnega filma

9. 3. 2022

Dokumentarni film je filmska zvrst, sprva namenjena dokumentiranju resničnosti, tudi izobraževanju in popisovanju zgodovine; pa vendar meja med dokumentaristiko in fikcijo, sploh v zadnjih letih, še zdaleč ni jasno začrtana. S svojimi možnostmi za stapljanje obojega sodobni dokumentarni film privlači številne ustvarjalce in ustvarjalke, ki ustvarjajo edinstvena intimna, družbeno kritična in še raznovrstna druga dela. Na 24. festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani, ki bo potekal tako v živo kot na spletu, bodo predstavili dela največjih svetovnih dokumentaristov, kot so Travis Wilkerson, Sergej Loznica, Jonas Mekas in drugi. Festival pa odpira mednarodno priznani slovenski film Odpuščanje Marije Zidar, ki obravnava patriarhalno družbo v Albaniji, ki je razpeta med preteklostjo in sedanjostjo.

Letos mineva sto let od rojstva nobelovca Saramaga

8. 3. 2022

José Saramago se je rodil v Azinhagi na Portugalskem. Bil je pisatelj, dramatik, novinar in kolumnist. Leta 1998 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Ob 100. obletnici njegovega rojstva sta Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Inštitut Camoes v Ljubljani pripravila dvodnevni simpozij. Končuje se danes v Atriju ZRC z branjem Saramagovih odlomkov literarnih in esejističnih del. Poročamo tudi o novi knjigi mariborskega pisatelja Avgusta Demšarja, obeležujemo pa tudi današnji mednarodni dan žensk.

Nagovori tišine

7. 3. 2022

Manca Košir, novinarka, publicistka in avtorica poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov in knjig, je doslej svoja dopisovanja objavila že v več epistolarnih knjigah. Med njimi so Ženska pisma, Moški: ženska, Pisma s soavtorjem Dušanom Jovanovićem, Moška pisma, Drugačna razmerja, Darovi minevanja in Človeška ljubezen. Zdaj temu nizu dodaja novo zbirko z naslovom Nagovori tišine, za katero si je dopisovala s slikarko Joni Zakonjšek, pesnikom in pisateljem Dušanom Šarotarjem, arhitektom, filozofom in teologom Robertom Dolinarjem, arhitektom in premišljevalcem Iro Zorkom, režiserjem Tomijem Janežičem ter umetnostno zgodovinarko in prevajalko Vesno Velkovrh Bukilico. Njihova pisma je navdihnila ljubezen do tišine, za katero pravi, da je »naše zdravilo«, »naša hrana« in »naše resnično zavetje«.

V času smrti se razgreva jeklo in ljudje se ohlajajo

4. 3. 2022

V znamenje solidarnosti z Ukrajino pripravljajo Slovenski center PEN, Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev branje z naslovom Mir in vojna. Predsednica slovenskega centra PEN Tanja Tuma nam je prebrala pesem mlade ukrajinske pesnice Ljube Jakimčuk z naslovom Razpadanje. Z gostovanjem ruskega pisatelja Sergeja Lebedjeva, ki v svojih delih analizira dediščino sovjetskega taboriščnega sistema, se začenja Festival Literature sveta Fabula. V oddaji tudi o številnih dogodkih, ki jih v Italiji in drugod pripravljajo ob stoti obletnici rojstva enega najpomembnejših filmskih ustvarjalcev šestdesetih in sedemdesetih let – Piera Paola Pasolinija. Foto: Pixabay

Pogovor z ukrajinskim pisateljem Jurijem Andruhovičem

3. 3. 2022

V dneh, ko ves svet gleda proti Ukrajini, v oddaji izpostavljamo pogovor z ukrajinskim pisateljem Jurijem Andruhovičem, nagrajencem Vilenice leta 2017. Karizmatičen družbeni aktivist se že desetletja oglaša ob vseh večjih pretresih v državi in je neprizanesljiv do slabosti lastnega naroda in seveda tudi do drugih. Trenutno je z ženo v domačem mestu Ivano-Frankivsk na zahodu Ukrajine, kjer je po raketnem napadu na letališče na začetku invazije razmeroma mirno, prihajajo pa begunci. V oddaji predstavljamo tudi zbirko esejev Gorana Vojnovića z naslovom Zbiralec strahov, ki je izšla pri založbi Goga ter razstavo, ki jo ob dnevu žena pripravljajo v Galeriji Vodnikove domačije v Šiški, s katero želijo organizatorji spodbuditi podarjanje knjig in ilustracij ter podpreti domače založbe in ženske ustvarjalke.

Ukrajinska režiserka v Kijevu dokumentira vojno

2. 3. 2022

Vojna v Ukrajini je pretresla tudi kulturno-umetniško področje. Po vsem svetu je zaznati pozive k podpori ukrajinskih umetnikov ter bojkotu ruskih. V današnji oddaji boste slišali pogovor z litovskim novinarjem, pisateljem in publicistom Nikodemom Szczyglowskim, poznavalcem ukrajinskih družbeno-političnih razmer. V Kijevu pogumno ostaja ukrajinska režiserka Olga Zhurba, ki se je odločila, da bo za prihodnje generacije dokumentirala vojno dogajanje. V oddaji pa vas vabimo tudi k ogledu trilogije filmov Obzorniki v režiji Nike Autor, ki je nastala za njeno razstavo Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili.

Liški pust v Slovenskem etnografskem muzeju

1. 3. 2022

Na razstavi je predstavljena pustna šega, ki predstavlja svatovski sprevod in je značilna za območje Kanalskega Kolovrata. Skupina Liški pustjé se deli na tri dele: ta lepe, ta grde in bakrene maske. V pustnem času skupina naredi obhod, obišče domačije ter v sprevodu hodi od hiše do hiše. Zgodovina pustnih obhodov na območju Kanalskega Kolovrata med dolinama Soče in idrije sega že v čas pred 1. svetovno vojno. Branko Žnidarčič je v 80. letih 20. stoletja po spominu iz otroštva začel izdelovati pustne maske in tako so se ohranile vse do danes. Posebnost obraznih naličij je njihov material; pred 1. svetovno vojno so bile obrazne maske ta lepih in ta grdih kovane iz bakra, danes jih izdelujejo iz aluminija. V oddaji poročamo tudi o razstavi sodobne umetnosti na temo norosti, ki je na ogled v Rimu.

Italijanski violinist Salvatore Accardo odprl Tartinijevo leto

28. 2. 2022

Občina Piran je v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini in številnimi partnerji odprla Tartinijevo leto s koncertom legendarnega, zdaj že 80-letnega italijanskega violinista Salvatoreja Accarda in Orkestra Ferruccia Busonija pod taktirko Massima Bellija. Ob tem so predstavili tudi obširen program projekta Tartini 330, ki bo ob jubileju našega slavnega piranskega rojaka trajal do 30. decembra, ko ga bodo sklenili z novoletnim koncertom v portoroškem Avditoriju. Poročali bomo tudi o velikem dogodku v Pragi, kjer so odprli novo zasebno galerijo Kunsthalle. Ta ima prostore v obnovljeni stavbi nekdanje elektrarne in transformatorske postaje nedaleč od središča Prage, zajema pa tri nadstropja v skupni površini kar 6.000 kvadratnih metrov. Foto: BoBo

V Muzeju narodne osvoboditve o druženju Mariborčanov nekoč – v gostilnah, v kinu, ob plesih, na promenadi, pa tudi ob proslavah in stavkah

25. 2. 2022

Tisto pravo druženje smo v zadnjih letih skorajda že pozabili, kajne? Če nas danes zasloni povezujejo na daljavo, so se v časih, ko so bili televizijski sprejemniki redkost, okoli njih ljudje fizično zbrali – gledanje televizije je bil torej pravi družabni dogodek. V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve so odprli obsežno razstavo z naslovom Hvala za družbo! – Družabno življenje v Mariboru 1900–1990, na kateri najdemo številne dokumentarne fotografije in tudi do sedaj redko razstavljene predmete, kot so najstarejše ohranjene lutke v Mariboru, glasbila Glasbene matice, plesne obleke in čevlji ter celo gondola. Opisujejo druženje v gostilnah, v kinu in gledališču, na plesih, na promenadi in v parku. Družili pa so se tudi ob proslavah in stavkah. Teh je bilo v Mariboru kot industrijskem mestu z delavskim zaledjem kar nekaj. Kustosinja je dr. Aleksandra Berberih Slana. V ljubljanski Galeriji Škuc pa so odprli razstavo Nove prakse, nova orodja, ki si prizadeva osvetliti način delovanja sodobnih slovenskih arhitekturnih praks. Nastala je v tesnem sodelovanju s Centrom za kreativnost, ki deluje v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kurirala sta jo Mika Cimolini in Matevž Čelik. Povod za projekt, ki se zdaj kaže v obliki razstave, so bili trije javni spletni dogodki, pogovori z različnimi mladimi arhitekti, skupinami in biroji. Predvsem so skušali pokazati, kakšne novosti mlada arhitekturna scena vnaša v svoje delo in s tem spreminja način, kako arhitekturo razumemo danes. Ob razstavi, ki se končuje zadnjega marčevskega dne, bo na kar 280-ih straneh izšel katalog. Foto: Muzej narodne osvoboditve Maribor

Smrtno resno

24. 2. 2022

Mestno gledališče ljubljansko je na odrske deske svojega Studia postavilo dramski monoprojekt Borisa Ostana ''Smrtno resno''. Igralec je za osnovo vzel besedilo švedskega pisatelja in dramatika Niklasa Radströma, ki ga je tudi prevedel v slovenščino. Skozi poetsko in žanrsko bogato monodramsko besedilo naslavlja soočanje s smrtjo. V radijskem studiu 26 se v okviru oddaje Komorni studio odvija koncert slovenskega trobilnega kvinteta SiBrass. Mladinska knjiga pa je obeležila stoletnico rojstva pisateljice Ele Peroci z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. foto: Boris Ostan v monoprojektu ''Smrtno resno'', (c) Anka Simončič/MGL

Ljubezen v pismih in Drobnarije

23. 2. 2022

Vsestranska gledališka ustvarjalka Meta Hočevar je izdala novo knjigo Drobnarije. To je prva leposlovna publikacija avtorice, ki je do zdaj objavila besedili o prostoru, posebej odrskem in njegovem odnosu do besede. Med novostmi na knjižnem trgu je izdaja korespondence med aleksandrinko Felicito Koglot in njenim možem Francem Perico. Knjiga Ljubezen v pismih zajema iz 30. let prejšnjega stoletja in je obogatena s fotografijami, ki so jih delile štiri vnukinje in med njimi je Neda Rusjan Bric. Ob koncu se bomo podali na razstavo Claude Monet in impresionisti v Normandiji v tržaškem muzeju Revoltella.

Dokumentarni film o enigmatičnem podjetju Iskra Delta in pustolovska detektivka za otroke po romanu Simone Semenič

22. 2. 2022

»To je čas, ko staro še ni zamrlo, novo pa se še ni oblikovalo, in v tem obdobju je nastal eden najuspešnejših gospodarskih podvigov.« Tako o osemdesetih letih prejšnega stoletja razmišlja Jurij Gruden, režiser dokumentarnega filma o vrtoglavem vzponu in padcu slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta Iskra Delta. Leta 1976 ustanovljeno podjetje se je predvsem na vzhodnem trgu bliskovito uveljavilo, zgodba o njegovem padcu pa je povezana s svetovnimi političnimi igrami med hladno vojno. Posvečamo pa se tudi skrivnostim, ki jih v predstavi Skrivno društvo KRVZ režiserja Mareta Bulca v Lutkovnem gledališču Ljubljana razkrivajo štirje enajstletniki. Foto: Kinodvor, izrez fotografije

Made in Maribor II – kocka kot izhodišče dobesednega, likovnega in simbolnega razmisleka o prostoru

21. 2. 2022

Več kot 40 mariborskih vizualnih ustvarjalk in ustvarjalcev je tokrat o prostoru razmišljalo ob kocki. To so dobili v dar, kako jih je navdihnila, pa si lahko ogledamo v Studiu mariborske umetnostne galerije na razstavi z naslovom Made in Maribor II. Gre za nova spoznanja o skupnosti, osebni identiteti, omejitvah in svobodi. Posvetili se bomo tudi dvema novostma Cankarjeve založbe v zbirki Moderni klasiki: kaj se dogaja v podzemlju Istanbula, razkriva pisatelj turško-kurdskega rodu Burhan Sönmez. V neznano razsežnost čilske zgodovine pa se potaplja pisateljica Nona Fernandez. In še o radijski igri Suzana in dva starca danes. Gre za sodobno predelavo starozavezne zgodbe o Suzani, ki sta jo med kopanjem opazovala starca, jo nadlegovala in obtožila prešuštva, spodbuda za nastanek besedila avtorja Vinka Möderndorferja pa je bila slika slikarke Ejti Štih. Foto: Studio UGM

V Gallusovi dvorani prestižni orkester Berlinskih filharmonikov

18. 2. 2022

Gallusovo dvorano Cankarjevega doma bo nocoj zvočno oplemenitil prestižni orkester Berlinskih Filharmonikov pod taktirko šefa dirigenta Kirilla Petrenka. V njegovih vrstah bodo nastopili tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. Na sporedu bodo dela Bernda Aloisa Zimmermanna, Witolda Lutoslawskega in Johannesa Brahmsa. V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji pa se bo začel četrti koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla. Spored bo razpet med glasbo skladateljic v prvem delu koncerta in skladateljev v drugem. Zbor Slovenske filharmonije bo tokrat po dveh letih spet vodila Julia Selina Blank. Ostajamo na odrih: v ljubljanskem Mini Teatru bo predstava v režiji Brine Klampfer z naslovom Shopping and fucking odstrla problem današnjega sveta brez velikih zgodb, brez vrednot, svet hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela. Na podlagi avdicije, ki je bila izvedena pred skoraj letom in pol, pa se bo projekt Mlado mladinsko v nedeljo premierno predstavil s predstavo Svoje usode krojači v režiji Ane Duša. Predstava, ki tematizira izginjanje tako politične kot tudi bivanjske prihodnosti, je krik generacije, ki zase zahteva prostor za kritiko in spremembe, predvsem pa izraža željo, da bi mlade v družbi resneje jemali. In še k televiziji – zdi se namreč, da slovenske televizijske kriminalne serije doživljajo neverjeten razmah, v dobrih dveh letih smo videli Jezero, Leninov park, Ekipo Bled, Primere Inšpektorja Vrenka, pravkar pa se je na Televiziji Slovenija iztekla Dolina rož, tridelna kriminalna serija znova po romanu Tadeja Goloba, ki jo bo ta konec tedna nadomestila druga sezona osemdelne nadaljevanke V imenu ljudstva. Berlinski filharmoniki, foto Stefan Hoederath

Romeo in Julija v koreografiji Renata Zanelle

17. 2. 2022

Danes najprej izpostavljamo eno najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, ki bo zaživela na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija, ki jo je uglasbil Sergej Prokofjev, je v baletno govorico prevedel koreograf in umetniški vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella. V SNG Nova Gorica se je režiserka Yulia Roschina ukvarjala z zgodbo moškega, nezmožnega ljubiti. Avtorski projekt Bolezen duše je nastal je po motivih novele Bolezen smrt Marguerite Duras in pravljice Ribič in njegova duša Oscarja Wilda. Med glasbenimi dogodki napovedujemo še koncert cikla Kromatika, na katerem se bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom šefa dirigenta Rossena Milanova in s solistko, pianistko Tatjano Ognjanović, posvetil ruski glasbi.

Nocoj krstna uprizoritev drame Vse OK

16. 2. 2022

Na velikem odru ljubljanske Drame bodo nocoj premierno uprizorili besedilo slovenske dramatičarke Simone Hamer Vse OK. Naslov nakazuje na imperativ sodobne družbe, da je nenehno vse v redu, čeprav je več kot očitno da ni. Avtorica se v besedilu osredotoča na službene odnose, izkušnjo prekarnosti ter odtujenosti med ljudmi. Režiser Matjaž Farič pa je o predstavi dejal, da se izmika žanrskim oznakam ter razkriva, kako telo izreka tudi stvari, ki ne želijo biti izrečene. V oddaji predstavljamo še ustvarjalnost nemškega pesnika Jana Wagnerja ter preverjamo filmski utrip na 72. Berlinalu.

Vrnitev v Reims avtobiografsko pripoved prepleta z lucidnimi premisleki o družbeni neenakosti

15. 2. 2022

Berlinski filmski festival Berlinale od nekdaj izpostavlja politično angažirane filme, v zadnjih letih pa poudarjeno išče tudi filme, ki jih podpisujejo ženske. Dva predstavljamo tudi v naši oddaji, v kateri pozornost namenjamo še dokumentarnemu filmu Vrnitev v Reims, prirejenemu po istoimenski avtobiografski knjigi filozofa in sociologa Didiera Eribona, ob koncu oddaje pa še nekaj vtisov s koncerta Aleksandra Gadžijevega v Novi Gorici. Foto: Kinodvor

Prešerna posprava Marka Breclja

14. 2. 2022

Marko Brecelj, ki je nedavno umrl po hudi bolezni, je od tedaj, ko je izvedel za diagnozo, izvedel vrsto kulturnih dogodkov, ki jih je imenoval "posprava". Kustos v Galeriji Vžigalica, Jani Pirnat, je povedal, da so si zamislili, da bi razstavo Brecljeve osebnosti in umetnosti odprli na slovenski kulturni praznik, a se je Brecelj še pred tem poslovil. Njegovo delo je bilo neločljivo povezano z njegovim življenjem. Na razstavi se tako lahko srečamo z njegovo glasbo, poezijo, umetniškim ustvarjanjem in mehkim terorizmom, ki ga je utemeljil kot zvrst umetniškega aktivizma.

Na slikarski postavitvi Andree Zabric Palmina zima hkrati izstopita materialnost in liričnost

11. 2. 2022

Novomeška galerija Simulaker je tokrat oblečena v filc. V njej ne najdemo slik na platnu, temveč v prostor postavljene tabelne slike na lesu. Umetnica Andrea Zabric v njih raziskuje samo telo slike – na prisotnost pigmenta na primer namigujejo imena kot je Kadmijeva serija. Vendar ob materialnosti ne pozabi na liričnost, tak je tudi naslov Palmina zima. Na odru celjskega gledališča pa bodo drevi krstno uprizorili dramo Gorana Vojnovića 14 dni. Tokrat se je lotil vprašanja, kako epidemija vpliva na medsebojne odnose znotraj družine. Režijsko taktirko igre je prevzela Ajda Valcl. Še nekaj za ljubitelje glasbe: v nedeljo ob enajstih se začenja koncertni cikel Mozartin, ki ga pripravljajo Simfoniki RTV Slovenija. Koncert, ki ga je zasnoval violončelist Gregor Fele, bomo lahko poslušali tudi v neposrednem prenosu na programu Ars. Z umetniško vodjo orkestra Majo Kojc smo se pogovarjali še o celotni sezoni Mozartin 2022. Foto: Podoba za razstavo Palmina Zima A. Zabric v Galeriji Simulaker, oblikovanje Gašper Kunšič

Avtorska predstava Zadnji naj ugasne luč

10. 2. 2022

V Prešernovem gledališču Kranj premierno uprizarjajo predstavo Zadnji naj ugasne luč. Avtorski projekt, pod režijo katerega se podpisuje Dorian Šilec Petek, raziskuje bolečino sodobnega bivanja. Po prvotnih načrtih je bila v repertoarju predvidena drama Kdor skak, tisti hlap po besedilu Rudija Šeliga. Ustvarjalna ekipa je v teku priprav na predstavo spoznala, da jih je izhodišče odpeljalo drugam, kot so načrtovali, zato so se odločili, da spremenijo fokus projekta in uprizorijo avtorsko predstavo. Na programu Ars premierno predstavljamo radijsko igro z naslovom Razglednice. Dramsko besedilo je napisala Simona Hamer in zanj leta 2018 prejela nagrado Slavka Gruma. Režiser radijske igre je Primož Ekart, v glavni vlogi nastopa Barbara Cerar. Pri Društvu oblikovalcev Slovenije so letošnjo bienalno selekcionirano razstavo Design konsum, ki je na ogled v Cankarjevem domu, zasnovali kot dolgo mizo s krožniki, na katerih so predstavljena dela štiridesetih oblikovalcev.

Festival RUTA in premiera predstave Usedline ter Prešernovanje v zamejstvu

9. 2. 2022

Popeljali vas bomo po prešernovanju Slovencev v Italiji in k novi razstavi na posestvu Meranovo nad Mariborom. Zaustavili se bomo še v Mestnem gledališču Ljubljanskem, v katerem se s premiero predstave Usedline, po besedilu Katarine Morano, začenja regionalni festival RUTA. Vabimo vas k poslušanju! Leopold Kupelwieser, Nadvojvoda Janez, 1828, olje na platno, 66 x 52,8 cm. Hrani Neue Galerie Graz, inv. št. I/2184, vir: https://www.mcruk.si/clanek/nadvojvoda-janez

Prešernovi verzi iz radijskega studia v osem slovenskih mest

8. 2. 2022

Na današnji kulturni praznik po vsej Sloveniji potekajo številne prireditve, muzeji in galerije pa so brezplačno odprli svoja vrata. V Prešernovem rojstnem kraju, v Vrbi na Gorenjskem so pripravili tradicionalni Pohod po poti kulturne dediščine Žirovnica. V Kranju se že ves dan odvija Prešernov smenj, točno opoldne pa je na našem 3. programu, programu Ars potekal recital Prešernove poezije. Zaradi epidemioloških ukrepov so se slovenski igralci in igralke s trgov in slovenskih mest preselili v radijski studio. Moč Prešernovih verzov je odzvanjala v osmih slovenskih mestih. V oddaji predstavljamo tudi aktualne razstave.

Anton Nowak prvič v Sloveniji

7. 2. 2022

Anton Nowak, ustanovni član dunajske secesije, ki je v Brnu vodil slikarsko šolo, se je rodil v Mariboru, a je tam – in v Sloveniji nasploh – ostal skoraj povsem neznan. Nowakova slikarska dela iz umetnikove zapuščine je Pokrajinskemu muzeju Maribor leta 1945 podarila umetnikova sestra, ki je do konca druge svetovne vojne z družino živela v Mariboru, so zapisali pri Umetnostni galeriji Maribor, kamor je nato postopoma prešlo v zbirko okrog 70 Nowakovih slik. Uveljavil se je predvsem kot krajinar in portretist, rad je izbiral slikovite prizore, stare mestne vedute in ruševine gradov, ali hribovite, morske in jezerske pokrajine. Njegovo slikarstvo temelji na barvno svetlem naturalizmu z elementi slikanja na prostem.

Koncert Leje Jurišić

4. 2. 2022

Plesalka in koreografinja Leja Jurišić v sodelovanju s scenografko Petro Veber pripravlja plesno predstavo ''Koncert'', prek katere v ospredje postavlja zvrsti umetnosti, ki so v svojem času pretresle to polje, vanj zarezale, ga razburkale in na novo določile. Kot sama večkrat poudarja v intervjujih parola: ''ne morem, ne znam, ne bom'' zanjo ne obstaja in tako se trudi sodelovati z več različnimi umetniki iz različnih področij. Program predstave sestavljajo literarna dela futuristov in dadaistov ter njene avtorske skladbe. V sklopu festivala Fabula pred Fabulo je v Cankarjevem domu gostoval bosanski pisatelj, dramatik in esejist Dževad Karahasan. Ta je v Sloveniji rede gost, prvič smo ga pobliže spoznali že leta 2010, ko je prejel nagrado Vilenice. Njegovo gostovanje v Cankarjevem domu sovpada z izidom njegovega romana ''Vonj po strahu'', ki ga je za Beletrino prevedla Jana Unuk. Gre za tretji del romaneskne trilogije ''O čem pripoveduje pepel'' o srednjeveškem perzijskem matematiku, pesniku in filozofu Omarju Hajamu. [foto: Leja Jurišić, (c) Petra Veber]

Tenorist Joseph Calleja se vrača v Ljubljano

3. 2. 2022

Malteški tenorist Joseph Calleja se znova vrača v Ljubljano. Pred enajstimi leti je gostoval na ljubljanskem festivalu, tokrat pa bo nastopil v njegovi zimski različici. V sklopu letošnje 5. izvedbe Zimskega festivala je organizator pripravil osem koncertov, z nocojšnjim pa bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji operne glasbe. V oddaji tudi o dveh razstavah, v Tržiču, obmorskem mestecu v nekdanji Goriški pokrajini, so odprli razstavo o Kandinskem in evropski avantgardi, v Pilonovi galeriji v Ajdovščini pa je na ogled izbor del iz obsežne ustvarjalnosti akademske slikarke Melite Vovk. Foto: Reanu Keeves (commons.wikimedia.org)

Režiser Jernej Lorenci je skušal v Frančišku Asiškem odkriti predvsem človeka

2. 2. 2022

Režiser Jernej Lorenci je v predstavi Frančišek s tega religioznega, mitološkega in umetniškega lika želel odstraniti nanos zgodovine in ideologije ter tako izpostaviti predvsem njegovo ''čistost''. Priredbo sta pripravila z Maticem Starino po motivih romana Božji ubožec Nikosa Kazantzakisa, premiera bo nocoj ob 19.30 v Mestnem gledališču Ptuj. Med glasbenimi dogodki pa izpostavljamo koncert, ki se bo ob isti uri začel v Uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani v okviru Sakralnega abonmaja. Pod naslovom Čas rojstva bodo nastopili pevci Mladinske vokalne skupine Glasbene matice Ljubljana, skupaj z inštrumentalisti in dirigentko Irmo Močnik. In še v Narodno galerijo, kjer izbor del iz donacije Metke Krašovec predstavljajo v prepletu s poezijo Tomaža Šalamuna, s katerim si je umetnica delila šestintrideset let skupnega življenja in medsebojni navdih. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Mestno gledališče Ptuj, predstava Frančišek

Pogledi na umetnost Draga Jančarja

1. 2. 2022

O enem najpomembnejših in najbolj prevajanih sodobnih slovenskih pisateljev, Dragu Jančarju je včeraj v Cankarjevem domu potekal mednarodni simpozij. Združil je sedem referatov, ki so jih pripravili pisateljevi preučevalci, uredniki in prevajalci. Večer je zaokrožil pogovor pisatelja in njegovega srbskega kolega Aleksandra Gátalice. V oddaji poročamo tudi o novem umetniškem projektu, ki se ga lahko udeležijo meščani in obiskovalci mesta Maribor in sicer lahko s klicem na določeno telefonsko številko razpravljajo o umetnosti.

Nagrada Modra ptica Tini Vrščaj za roman Na klancu

31. 1. 2022

Tina Vrščaj je dobitnica nagrade Mladinske knjige modra ptica 2022 za še neobjavljeno književno delo. Zaslužila si jo je za delo Na klancu. Ob nagrajenki predstavljamo tudi knjigo Plečnikova cerkev za Bežigradom umetnostnega zgodovinarja Francija Lazarinija. Cerkev ima nenavadno zgodbo, saj jo je povojna komunistična oblast sprva porušila, nato pa ponovno zgradila. Iz Trsta poročamo o nizu dogodkov, ki so jih pretekli teden pripravili ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. Foto: Mladinska knjiga.

Smo sposobni misliti prihodnost? Urbane prerokbe: Življenje v Ljubljani leta 2100

28. 1. 2022

Že ko arhitekt snuje nov objekt, razmišlja o tem, kam in kako se bo ta umestil čez več desetletij. Tako bi vsaj bilo prav. Še toliko bolj to velja za urbaniste, ki načrtujejo večje, zapletene celote. Smo sposobni misliti prihodnost? S tem vprašanjem so pospremili razstavo v malem razstavišču Mestnega muzeja z naslovom Urbane prerokbe: Življenje v Ljubljani leta 2100. Ponuja 30 kratkih prerokb, ki razmišljajo, kako bi bilo lahko videti naše življenje ob naslednjem prelomu stoletja. V Svetu kulture napovedujemo še dva glasbena dogodka: danes ob 19.30 se bo v dvorani Union v Mariboru z nastopom slovitega Švedskega komornega orkestra ter solistoma sopranistko Mojco Erdmann in klarinetistom Kevinom Spagnolo, nadomestil bo napovedanega vodjo orkestra Martina Froesta, nadaljevala sezona, ki jo pripravlja Narodni dom Maribor. Jutri ob 19.30 pa bo skladatelj Matej Bonin s sodelavci v Cankarjevem domu predstavil delo Gimnastika ne/smisla II, kompozicijo za šest tolkalcev in vokalistko s teatralnimi elementi in poezijo Karla Hmeljaka. Foto: Andrej Peunik, z razstave Urbane prerokbe

Beg otrok pred nacizmom in fašizmom ter slutnja holokavsta

27. 1. 2022

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar, obletnico osvoboditve taborišča Auschwitz Birkenau leta 1945, kot Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta in temu spominu se poklanjamo tudi v oddaji. O skupini otrok, ki je na dolgem begu pred terorjem nacizma in fašizma leto dni prebila tudi na Lesnem Brdu v okolici Ljubljane, pripoveduje knjiga Leov zapis, katere prevod je nedavno izšel pri ZRC SAZU. Posvečamo se tudi zgodbi, ki je večinoma ne povezujemo z grozotami druge svetovne vojne, a nova izdaja knjige o Bambiju kaže, da to priljubljeno pripoved lahko razumemo tudi kot slutnjo holokavsta. Foto: Radio Koper

Party Sally Potter

26. 1. 2022

Britanska režiserka, plesalka in scenaristka Sally Potter, ki je pred tremi desetletji zaslovela s svojim celovečernim filmom Orlando, se tokrat na velikem odru SNG Drame Ljubljana predstavlja z besedilom Party. The Party je izvirno ime njenega črno-belega filma, ki se je pred štirimi leti slovenskemu občinstvu predstavil na Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu, a je avtorica pozneje filmski scenarij predelala v dramsko besedilo. V tej obliki ga je za gledališki oder prevedla prevajalka Tina Mahkota, besedilo pa je v jezik uprizoritve prenesel režiser Ivica Buljan. Predstavljamo tudi nedavno izšli prvi zvezek doslej še nekatalogiziranih Srednjeveških rokopisov in fragmentov Narodne in univerzitetne knjižnice, ki ga uredila umetnostna zgodovinarka Nataša Golob. Kot je zapisala, gre pri pripravi katalogov za »odpiranje vrat v srednji vek, čas, ki je za nekatere tako daleč in za druge tako blizu.« FOTO: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana

Partizanske smučine v Cerknem leta '45

25. 1. 2022

Te dni na 33. tržaškem filmskem festivalu gostujejo slovenski filmarji: Marija Zidar predstavlja dokumentarec Odpuščánje, Rok Biček kratki film Kazenski strel in Matevž Luzar igrani celovečerec Orkester. Minuli teden je minilo 77 let od edinstvenega športnega dogodka, ko so na osvobojenem ozemlju pripravili partizansko zimsko olimpijado, na kateri so udeleženci tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih. O dogodku so posneli dokumentarni film Partizanske smučine Cerkno '45 režiserja in scenarista Dušana Moravca, ki bo na sporedu danes ob 21. uri na TVSLO 1. Nocoj bo v Narodni galeriji potekal koncert v okviru cikla Sozvočje svetov. Na koncertu Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije z naslovom Izgubljena mladost bo z orkestrom nastopila flavtistka Eva-Nina Kozmus, na sporedu pa bodo dela Maje Čerček, Carla Philippa Emanuela Bacha, Petra Iljiča Čajkovskega in Aleksandra Borodina.

Ste vedeli, da v Rovinju obujajo govorjenje istriotščine?

24. 1. 2022

Beseda bo tekla o dveh knjigah: dr. Klemen Jelinčič Boeta je v monografiji Jeziki in ljudstva Evrope zbral več kot 200 jezikovnih gesel, medtem ko so pri Založbi ZRC SAZU izdali zbornik razprav o duhovniku in zgodovinarju Janezu Ludviku Schönlebnu v luči novih raziskav.

Meja sneženja

21. 1. 2022

Lani umrli tržaški pisatelj Marko Sosič, nekdaj tudi umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča Trst, je že pred leti napisal besedilo Meja sneženja, ki bo zdaj ugledalo luč sveta kot predstava v režiji Gorana Vojnovića. Trpka in pretresljiva drama o zastrupljenih družinskih odnosih ob pomoči izostrenega dialoga govori o molku v družini in potlačitvi dejanj in čustev. Oziramo pa se tudi na razstavno področje v Italiji in napovedujemo nekaj razstav, ki se tam obetajo v prihodnjih mesecih. Foto: SSG Trst, Luca Quaia

Ljubezenski napoj Gaetana Donizettija

20. 1. 2022

V oddaji podrobneje predstavljamo novo uprizoritev komične opere Ljubezenski napoj Gaetana Donizettija, ki bo premiero doživela nocoj na odru ljubljanske Opere, in obsežno monografijo o kulturni dediščini severovzhodne Slovenije Dediči prostora, varuhi pomnikov, ki so jo pripravili sodelavci mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine ob 60-letnici delovanja te ustanove. V ameriški zvezni državi Utah se danes začenja festival neodvisnega filma Sundance, ki bo v celoti potekal na spletu, v Galeriji Photon, centru za sodobno fotografijo v Ljubljani, pa danes odpirajo razstavo dveh ustvarjalcev v okviru tako imenovanega Avtorskega dialoga: Lina Gerkmana in Jakuba Staneka.

Koža in Feniks

19. 1. 2022

Predstavljamo dve razstavi: različnim pogledom na človekovo kožo – od njene površine do družbene umeščenosti – se posveča razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani, medtem ko je v mariborski Kibli na ogled velika skulptura z naslovom Feniks kiparja in nekdanjega ministra za kulturo Zorana Pozniča.

Đejmi Hadrović z večkanalno videoinstalacijo podaja neotipljivi labirint naše psihe

18. 1. 2022

Kako težko je dokumentirati duševno vedenje, nam v večkanalni videoinstalaciji, ki je na ogled v galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu, želi prikazati v Trbovljah rojena umetnica mlajše generacije Đejmi Hadrović. Projekt Under 2021 / Pod 21, ki ga je ustvarila na Dunaju, obravnava sedanjo zdravstveno krizo in posledice duševnih motenj zaradi dolgotrajne izolacije. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi knjigi Od lastnega glasu do lastne sobe, ki jo je literarna znanstvenica in dramaturginja Katja Mihurko Poniž zasnovala kot pregled ženskega literarnega ustvarjanja vse od trenutka, ko je nastalo prvo besedilo s pripisanim ženskim avtorstvom, do modernizma in z njim slovitega eseja Lastna soba Virginie Woolf. In še komentar Marija Čuka o nedeljskem tradicionalnem božičnem koncertu v tržaški stolnici, ki je simbolno napovedal ponoven zagon slovenske kulture v Italiji. Videoinstalacija Under 2021 / Pod 21 Đejmi Hadrović, foto: Andrej Uduč

Milijondevetinpetdeseti rojstni dan umetnosti zaznamuje evroradijska skupina Ars Acustica in nastop Jaka Bergerja

17. 1. 2022

Ste vedeli, da danes obeležujemo milijondevetinpetdeseti rojstni dan umetnosti? 17. januar je datum, na katerega je leta 1963 Robert Filliou, umetnik iz avantgardnega gibanja Fluxus izjavil, da se je umetnost rodila na ta dan pred natanko milijon leti. Praznovanje je zasnovala skupina producentov evropskih radijev in širše v neke vrste radijskem festivalu. Koncerti in drugi dogodki, ki bodo zaplavali na nocojšnje radijske valove, so torej rojstnodnevna darila. V projektu evroradijske skupina Ars Acustica sodeluje tudi naš program Ars. Ja, čas je res lahko zelo relativen. Se spomnite občutka, ko kaj izgubiš in potem v glavi sestavljaš zgodbo za nazaj? Po takih poteh drugih ljudi se je v New Yorku odpravila umetnica Lene Lekše, ki si je zadala nalogo, da bo iskala izgubljene predmete. Na spletni strani Craigslist je med oglasi, s katerimi so ljudje iskali izgubljeno, izbrala še zlasti zanimive in se odpravila po ulicah, kjer so se gibali lastniki teh predmetov. Projekt zdaj predstavlja na razstavi v Centru in galeriji P74. Na fotografiji Jaka Berger med nastopom, foto: Sunčan Stone

Družabni odrski dogodek Triplet

14. 1. 2022

Center kulture Španski borci in plesna skupina EnKnapGroup predstavljajo nov družabni odrski dogodek »Triplet«. Ta sledi trodelni zasnovi, je preplet predstave v živo, moderiranega pogovora in druženja občinstva z ustvarjalci ter izkušnje oglede delov predstave na VR očalih. Dogodek temelji na predstavi »Odvečni«, ki jo je EnKnapGroup predstavil že oktobra 2020, tematizira pa zaprtje kulturnih institucij in preklic dogodkov zaradi covidnih ukrepov. Objavljen je bil program 52. Tedna slovenske drame. V tekmovalnem programu bo na ogled osem predstav: (1) Andrej Inkret: »In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek« v režiji Matjaža Bergerja ter v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in SNG Nova Gorica, (2) Simona Semenič: »jerebika, štrudelj, ples pa še kaj«, režija Jure Novak, SNG Nova Gorica in Slovensko mladinsko gledališče, (3) Srečko Kosovel: »KONS: Novi dobi«, režiser: Žiga Divjak in (4) Simona Semenič: »lepe vide lepo gorijo« v režiji Maše Pelko – oba iz Prešernovega gledališča Kranj, (5) Barbara Zemljič: »Olje črne kumine«, v režiji avtorice – Mestno gledališče ljubljansko, (6) Nina Rajić Kranjac: »Solo« prav tako v režiji avtorice, nastalo v Slovenskem mladinskem gledališču in v koprodukciji z Masko, (7) Drago Jančar in Janez Pipan: »To noč sem jo videl« v režiji Janeza Pipana, SNG Drama Maribor, Burgtheater, Jugoslovensko dramsko pozorište in Cankarjev dom, in še (8) Kolektiv Počemučka: »Under construction«, režija Aljoša Lovrić Krapež, v produkciji Gledališča Glej. V Cankarjevem domu pa se bo odvrtela prva projekcija novega celovečernega filma Vinka Möderndorferja »Zastoj«, idejo za katerega je gojil vse od leta 1998 in tudi izrazil prek različnih medijev. Film tematizira predvsem kronično odsotnost empatije v medčloveških odnosih, kar predstavlja enega najbolj perečih problemov današnjega sveta. Zgodba je podana prek srečanja dveh parov, ki prihajata iz popolnoma različnih socialnih izhodišč in na prvi pogled nimata ničesar skupnega. A tragični dogodek ju v eni noči usodno združi. /foto: Družabni odrski dogodek Triplet, (c) Andrej Lamut/

Novi Sad - Evropska prestolnica kulture 2022 in spektakel Dragana Živadinova

13. 1. 2022

Scenski dogodek Zeniteum, ki se bo nocoj odvil pred zgradbo Banovina je skupaj s 60-imi izvajalci zasnoval Dragan Živadinov. Gre za spoj znanosti in umetnosti, vrhovnih vrednot Evrope in evropskih narodov. V oddaji poročamo tudi o tretji knjigi spominov akademika Kajetana Gantarja Penelopin prt ter novi premieri na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega. Predstava Vse to sem videla, ko sem letela mimo oživlja zgodbo psičke Lajke, ki je kot prvo živo bitje v vesolju obkrožila zemljo. Gre za avtorski projekt Matica Lukšiča in Eve Jagodic.

Biografija Dostojevski, ki jo je napisala Ljudmila Ivanova Saraskina, velja za eno najboljših v svetovnem merilu

12. 1. 2022

Življenje Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega zveni kot klišejev polna pretirana zgodba: mučili so ga napadi božjasti, kmalu po rojstvu sta mu umrla otroka, zasvojen je bil z ruleto, zaradi česar je bil nenehno zadolžen. A ruski literarni zgodovinarki in biografinji Ljudmili Ivanovi Saraskini uspe v monografiji Dostojevski kljub romaneskni kakovosti ohranjati večplastnost ter visoko stopnjo kredibilnosti. Z največjo poznavalko tega slovitega pisatelja se je včeraj pogovarjal prevajalec Borut Kraševec. Nekaj utrinkov večera bomo strnili malce po 16.00, ko se bomo posvetili tudi razstavi mlade umetnice Tine Konec, ki se v mariborskem UGM Studiu predstavlja s senzibilnimi, meditativnimi in abstrahiranimi podobami dreves. Foto: Tina Konec, razstava Evergreen, studio UGM, izrez fotografije; avtorica fotografije: Sara Rezar

Gustav Gnamuš in njegovo barvno valovanje, ki zaživi, ko sliko aktivira gledalčev pogled

11. 1. 2022

Barva kot materija v pravokotnem slikarskem polju je v abstraktnih slikah Gustava Gnamuša le izhodišče. Bistveno je namreč njeno valovanje, sevanje, ki se ''prežarči'' v nas. Gre torej za fenomenološki vstop v barvo. V galeriji Equrna v Ljubljani je na ogled razstava Lambda 1975–2021 njegovih novejših del, med njimi pa najdemo tudi nekaj precej starejših. Na Ptuju pa so postavili medmuzejsko razstavo Ženske zgodbe – mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. V prerezu časa pripoveduje dvanajst zgodb o materi, soprogi, sužnji, kraljici, gospodarici, boginji, delavki, popotnici in mornarki. Ostajamo na Štajerskem, posvetili se bomo še 5. koncertu komornega abonmaja Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, ki ga bo izvedel ansambel za baročno glasbo Bach Consort z Dunaja v dvorani Union v Mariboru. Foto: Žiga Bratoš (razstava Gustava Gnamuša v galeriji Equrna)

Zlati globusi brez leska in brez presenečenj

10. 1. 2022

Devetinsedemdeseta podelitev zlatih globusov, priznanj Združenja tujih novinarjev v Hollywoodu, je na Beverly Hillsu v Kaliforniji potekala brez vsega sijaja, ki ga je imela ob oskarjih in emmyjih še do nedavnega kot del trikotnika najuglednejših ameriških filmskih, televizijskih in s to industrijo povezanih glasbenih nagrad. Kar si je v boljših časih vsako leto ogledalo do 18 milijonov televizijskih gledalcev, je letos potekalo v obliki zasebne prireditve, brez programa, rdeče preproge in gostov, predvsem pa brez kakršnega koli medijskega prenosa. Uradno zaradi četrtega vala pandemije in izjemno nalezljive koronavirusne različice omikron. Dejanski razlogi pa niso tako skriti, da jih ne bi bilo mogoče videti ali o njih vsaj sklepati.

En K te gleda!

7. 1. 2022

Ljubljanska Stara mestna elektrarna v novo leto vstopa s predstavo »En K te gleda«. Ta plesno-cirkuško-igrana predstava, ki se v osnovi nanaša na večno aktualno kratko zgodbo »Preobrazba« Franza Kafke, prek hibridne transformacije med dramskim in plesno-gibalnim gledališčem tematizira absurdnost človeške izgubljenosti in odtujenosti znotraj državnih aparatov. Gledališče Koper prav tako predstavlja novo uprizoritev, in sicer »Indijc hoče u Bronx«, ki jo je Israel Horowitz prvič na oder postavil že leta 1968, leta 1995 pa je bila izvedena tudi v ljubljanski Drami. Predstava, ki obravnava nasilje in njegove mehanizme v Združenih državah Amerike ob koncu 60-ih let prejšnjega stoletja, prav tako sklene z žalostno noto večne aktualnosti. Televizija Slovenija pa na male ekrane pošilja novo sezono kriminalnih serij, ki so nastale po romanih Tadeja Goloba. Prvemu delu »Jezero«, ki je postavljeno v zimski Bohinj, sledita še »Leninov park« in »Dolina rož«, obarvana z vročo poletno Ljubljano. /foto: Predstava »En K te gleda« v ljubljanski Stari mestni elektrarni (c) Drago Videmšek /

Radijska igra o življenju in delu Andreja Gosarja

6. 1. 2022

Danes v oddaji izpostavljamo premiero radijske igre Vinka Möderndorferja o pravniku, politiku, sociologu in pedagogu Andreju Gosarju (1887-1970), ki je bil izjemno pokončen človek visokih moralnih meril, katoličan, ki se je zavzemal za socialno pravično krščansko družbo, za soupravljanje delavcev v delovnih okoljih. V glavni vlogi Antona Gosarja nastopa dramski igralec Ivo Ban, ob njem pa še Matej Puc, Silva Čušin, Gaber Terseglav, Zvone Hribar, Boris Ostan in drugi. Premiera bo danes ob 22.05 na programu Ars. V oddaji predstavljamo tudi razstavo v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor, ki ponuja vpogled v aktualno ustvarjalnost umetnic in umetnikov na temo Umetnost v izjemnih razmerah, ter razstavo ilustracij Pod svobodnim soncem, ki so jo v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravili v sodelovanju z zavodom Škrateljc ob izidu stripa Pod svobodnim soncem z ilustracijami Damijana Stepančiča.

Tretji roman Davorina Lenka: Triger

5. 1. 2022

Slovenski pisatelj mlajše generacije, Davorin Lenko, vsake štiri leta napiše roman. Po vsakem romanu izda zbirko kratkih zgodb. Vsaj tako kaže statistika njegovih dosedanjih literarnih del. Leta 2013 je osupnil slovensko javnost s prvencem Telesa v temi in zanj prejel kresnika. Zdaj je pred nami njegov tretji roman z naslovom Triger, ki ga predstavljamo v tokratni oddaji. Prelistali smo tudi najnovejše knjižne izdaje na področju otroškega in mladinskega leposlovja.

Lesene igrače skozi čas

4. 1. 2022

Vznemirljivi Fernando Pessoa, ki je živel med leti 1888 in 1935, velja za enega največjih portugalskih pesnikov. Objavljal je pod več kot sedemdesetimi imeni, v življenju pa izdal le eno knjigo pesmi v materinščini, in sicer Sporočilo. Izšla je v predzadnjem letu njegovega življenja, prevedel jo je Miklavž Komelj in pripravil tudi obsežno, 60 strani dolgo spremno besedo. Kot pove, v tej pesniški knjigi ne gre za pregled portugalske zgodovine, ampak bolj za poskus njene emblematike preko ezoteričnih simbolov. Kaj se skriva v igračah, predvsem lesenih, pa bo v današnjem Svetu kulture povedal Mohor Demšar, njihov zbiralec, sicer doktor filozofije, ki o njih razmišlja tudi kot pedagog. ''Igra je povezana s svobodo'', poudari. Kaj vse razkriva njegova zbirka lahko odkrijete na Menačenkovi domačiji v Domžalah, kjer te dni gostijo razstavo Lesene igrače skozi čas. Foto: Val 202

Nika Grafenauerja lahko spoznavamo skozi Plasti odzidanih daljav

3. 1. 2022

Nika Grafenauerja lahko po novem spoznavamo skozi Plasti odzidanih daljav, takšen je namreč naslov njegove knjige spominov. Z njimi bo bralca popeljal na ključne postaje svojega življenja, ki je prineslo številne zgodbe, brez katerih bi bilo slovensko literarno in družbeno polje gotovo drugačno. Prave zakladnice zgodb pa so tudi nekatere hiše, še posebej, če se v njih sestajajo pisatelji. Takšna je tudi pisateljska vila v Tomšičevi ulici v Ljubljani, ki ji je založba ZRC SAZU postavila spomenik v novi knjižici iz zbirke Umetnine v žepu.

Poslavljanje od starega in skok v Novo leto sanj

31. 12. 2021

V Kreativnem centru Poligon so izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice, ugotavljajo. Žalostno dejstvo, ki se najbolj pozna na in v telesih ljudi, na kakovosti produkcije pa ne. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetovali, kateri umetniški dogodek obiskati za polnejši skok v Novo leto, ki ga na našem programu zaznamuje začetek nove Odprte knjige, Jurčičevega Desetega brata, ki ga bo prebral Iztok Mlakar. Ob tem pa še utrinek iz življenja filma Stoletje sanj, dokumentarca o izumitelju in svetovljanu Petru Florjančiču, ki je v iztekajočem se letu prejemal nagrade po vsem svetu. Vabimo vas k poslušanju! foto: Peter Florjančič, vir: osebni arhiv

Poseben dotik likovne ustvarjalnosti, tudi tiste spregledane

30. 12. 2021

Bežigrajska galerija obeležuje 45-letnico delovanja in ob tej priložnosti so pripravili razstavo slikarja Marka Šuštaršiča. Več o tem v oddaji, v kateri se bomo posvetili še Mačku Muriju in fotografsko-dokumentarni razstavi, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine. Vabimo vas k poslušanju! Utrinek z razstave Od pokrajine do pokrajine v Bežigrajski galeriji foto: Žiga Bratoš

Skladatelj Andrej Goričar o nemem filmu Erotikon: ''Morda pa me privlači zato, ker najpomembnejše stvari v njem izgovori tišina''

29. 12. 2021

Erotikon – film, ki ima, četudi je nem, svoj zvok, pridušen, jasen ali kričeč, včasih pa je čisto tiho. Tako je to klasiko iz leta 1929, v kateri je zaigrala slovenska filmska zvezda Ita Rina, opisal skladatelj in pianist Andrej Goričar. Prav za Erotikon je napisal partituro, ki jo bo nocoj v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob filmski projekciji premierno izvedel godalni kvartet v spremljavi saksofona, klarineta in klavirja. Med nostalgijo in futurizmom pa se znajdejo uporabni predmeti, ki jim Jana Zornik vdahne svojstveno vsebino. Ko v tem času stopimo v galerijo Velenje, je nekaj drugače kot običajno – postavljen je celo rastlinjak. Hkrati se na razstavi Fantazijsko funkcionalna / Funkcionalno fantazijska skozi različne načine prisotnosti in odsotnosti pojavlja telo – posredno tudi tako, da umetnica vključi obiskovalca. Povabi ga, da se potopi v njeno zavest in prek njenega doživljanja sebe dojame tudi lastno subjektiviteto. Našo pot bomo sklenili čez mejo v prostorih tržaške Rižarne. Rižarna je bila edino nacifašistično taborišče s krematorijsko pečjo na italijanskih tleh. Leta 1965 je dobila status nacionalnega spomenika. Ampak, kdaj in kako je prišlo do njene sedanje podobe? Na to odgovarja razstava o delu njenega ideatorja, arhitekta Romana Boica. Foto: Arhiv slovenske kinoteke

Mladinska opera Deček, ki je prehitro rasel

28. 12. 2021

Je to, da smo drugačni, bodisi po videzu ali obnašanju, prednost ali slabost? Vsaj za otroka je to pogosto vir frustracij, zato si želi biti enak ostalim. Za mladinsko operno enodejanko Deček, ki je prehitro rasel, so skladatelja Gian Carla Menottija navdihnile kar lastne izkušnje. Premierno uprizoritev v režiji in dramaturgiji Eve Hribernik si bomo lahko ogledali nocoj v Cankarjevem domu. Odpravili se bomo tudi v Piran, v Mestno galerijo, na razstavo Iz knjige spokojnosti – novejših platen, akvarelov in risb subtilne slikarke Joni Zakonjšek, ki vabi med svoje skoraj neskončno slojne krajine, travnike, drevesa in vodo. V Svetu kulture še o premieri radijske igre Suzana in dva starca Vinka Möderndorferja, katere motiv izhaja iz Danijelove knjige v Svetem pismu stare zaveze. Mladinska opera Deček, ki je prehitro rasel, foto: Janez Kotar

Mariborski umetnostni sejem in Pojedina pri Trimalhionu

27. 12. 2021

V zadnji decembrski teden vstopamo s pregledom dogajanja na Mariborskem umetnostnem sejmu, ki letos poteka že sedmič in drugo leto zapored v spletni različici. Poleg nakupa umetniških del umetnikom omogoča tudi promocijo in podporo. Slovensko mladinsko gledališče pa nocoj vabi na premiero predstave Pojedina pri Trimalhionu, ki je nastala na podlagi istoimenskega dela antičnega Petronijevega romana Satirikon. Besedilo vedno aktualne zgodbe o tem kako bogastvo hitro spridi človeka ter o zatiskanju oči najbogatejših pred bedo in revščino na drugi strani, je deloma nastalo po igralskih improvizacijah; predstava pa je na oder postavljena kot satira našega tukaj in zdaj. [foto: Renata Šalehar in Ivan Godnič v »Pojedini pri Trimalhionu«, (c) Ivian Kan Mujezinović]

Božični Vojnik ter novosti v otroški in mladinski književnosti

24. 12. 2021

Leto se počasi bliža koncu, zato še zadnjič letos predstavljamo novosti otroške in mladinske literature na naših knjižnih policah. Mlade bralke in bralci se prihajajočih dni lahko torej veselijo ne le zaradi praznikov in počitnic, ampak tudi zato, ker bo med njimi več časa za prostočasne dejavnosti, med katerimi je tudi branje zanimivih knjig. V duhu božičnega večera smo obiskali božični Vojnik in ob tem osvetlili tradicijo jasličarstva v Sloveniji, ki traja že vse od 17. stoletja naprej.

Jacques in njegov gospodar v SNG Drama Ljubljana o oblastnih razmerjih, ki se pritihotapijo med ljubezenske odnose

23. 12. 2021

Na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana bo zadnjo premiero v letošnjem letu končala filozofsko obarvana tema. Jacques in njegov gospodar, roman češkega misleca in pisatelja Milana Kundere, se je prelevil v dramsko besedilo in svoje mesto našel v odrski uprizoritvi. Predstava tematizira oblastna razmerja, ki se pritihotapijo med ljubezenske odnose. Primer, kako se gledališka predstava prelevi v radijsko igro, pa bomo lahko slišali nocoj ob 22. uri in pet minut. Na programu Ars bo premiera Helverjeve noči poljskega dramatika Ingmarja Vilquista. V tej psihološko pretanjeni in aktualni zgodbi o dogajanju med razcvetom nacizma skozi prizmo preprostega fanta in njegove skrbnice so v ospredju gosto tkano besedilo in zvoki, ki iz vedno bolj podivjane ulice udirajo v majhen in na videz varen prostor stanovanja. Helverjevo noč je za radio dramaturško priredil in režiral Alen Jelen, ki se je pred petimi leti podpisal že pod režijo gledališke izvedbe tega besedila. Foto: Peter Uhan, predstava Jacques in njegov gospodar, SNG Drama Ljubljana

Kafkovo pismo očetu, ki ga slednji ni prebral

22. 12. 2021

Napovedujemo premiero predstave v novomeškem Anton Podbevšek teatru, ki je nastala na podlagi pisma Franza Kafke svojemu očetu, in predstavljamo arheološka odkritja v Fizinah med Rtom Bernardin in portoroškimi skladišči, ki so na ogled v piranskem Pomorskem muzeju. Znane so tudi finalistke za besedo leta: dolgi kovid, komunikacija, kronometer, odlok, PCT, poživitven, proticepilec, samotestiranje, sledilnik, stroka in voda.

Predstava Zasedanje

21. 12. 2021

Oddaja tokrat prinaša vpogled v najnovejšo predstavo priznanega slovenskega plesalca in koreografa Branka Potočana, ki jo je ustvaril s skupino Fourklor. Predstava Zasedanje se ukvarja s fenomenom »zasedanja«; zasedanja prostorov, položaja, drug drugega in samega sebe. Poročamo tudi o novi monografiji, ki obeležuje 50 let podeljevanja Severjevih nagrad najboljšim gledališkim ustvarjalcem.

Severjevi nagradi Marjuti Slamič in Blažu Setnikarju

20. 12. 2021

Decembrska podelitev nagrad sklada Staneta Severja že 50. leto zapored zaznamuje smrt enega na-ših največjih gledaliških in filmskih igralcev in se njegovemu spominu poklanja tako s simboličnim prižigom sveče kot priznanjem igralskih dosežkov profesionalnih in ljubiteljskih igralcev ter štu-dentov dramske igre. Letošnja nagrajenca v kategoriji igralskih stvaritev v slovenskih poklicnih gle-dališčih sta Marjuta Slamič, članica ansambla Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici, in Blaž Setnikar, član ansambla Prešernovega gledališča Kranj. Skupinsko nagrado za študentsko stva-ritev so si prislužili Diana Kolenc, Maks Dakskobler in Nejc Jezernik, nagrado za najboljšo stvari-tev v ljubiteljskem gledališču pa je prejel Bojan Trampuš.

Svet kulture 17.12.2021

17. 12. 2021

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. V njej skrbimo za odzive na minule kulturne dogodke (z ocenami predstav, razstav ali knjig), predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko kot tako. Namenjena je tudi javnim kulturnim razpisom in nagrajencem številnih festivalov, tako pri nas kot v tujini. Na sporedu od ponedeljka do petka ob 16.10.

Predstava Olje črne kumine

16. 12. 2021

V Mestnem gledališču ljubljanskem nocoj pripravljajo novo premiero. Barbara Zemljič, ki je sicer bolj znana kot filmska režiserka, se tokrat na Mali sceni MGL-ja predstavlja kot avtorica in režiserka dramskega besedila Olje črne kumine. Po naročilu nastala drama je zgodba o razpadli družini, prepredeni z osebnostnimi motnjami in psihičnimi diagnozami. Čeprav je besedilo študija medčloveških odnosov, ne gre za igro o psihiatriji, temveč za igro o življenju. V oddaji tudi o ciklu gledaliških esejev z naslovom Takorekoč, ki ga nadaljujeta Nova pošta pri Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani in mariborski Moment ter o prazničnem festivalu in knjižnem sejmu Knjige pod jelkami v Novi Gorici.

Stati inu obstati v 21. stoletju

15. 12. 2021

Tokrat o dveh gledaliških predstavah z naših odrov. Prva, Zgodbe grde deklice francoskega avtorja Juliena Daillerja, govori o ranljivi samopodobi najstnikov, druga z naslovom Klinc angleškega dramatika Mikea Bartletta pa raziskuje vprašanje identitete in nezmožnosti odločitve. Predstavljamo tudi novo bibliofilsko izdajo Stati inu obstati o dosežkih Primoža Trubarja in drugih slovenskih protestantov, pod katero se podpisuje jezikoslovec Kozma Ahačič.

Pogovori o vizualni umetnosti

14. 12. 2021

Maja Megla se je v svoji dolgoletni karieri posebej posvečala temam kulture in sodobne vizualne umetnosti. Tokrat je v 320 strani dolgi knjigi zbrala svoje Pogovore o vizualni umetnosti z mednarodno uveljavljenimi ustvarjalci, umetniki in kuratorji iz obdobja med letoma 1990 in 2015, ki smo jih lahko brali v Mladini, Sobotni prilogi, Delovi kulturi in drugih publikacijah. V oddaji vas vabimo tudi k ogledu predstave Snežinka, ki se obeta v SNG Maribor. Božično igro o oddaljenosti in bližini izpod peresa Mika Bartletta je režiral Jure Novak.

Ivan Skubin: "Ustvarjanje mi izpolnjuje željo po preseganju sebe, lastne omejenosti, po preseganju določenega."

13. 12. 2021

V Mestni galeriji Nova Gorica letošnjo razstavno sezono zaključujejo z razstavo skulptur Ivana Skubina. Umetnik, rojen leta 1946 v Goriških brdih, ustvarja v glini, ki mu je omogočila vstop v svetove, v katerih se je ustvarjalni naboj, ki ga je začutil že v mladih letih in ga je sprva gnal v pisateljevanje, lahko izrazil. Zgodovina podobe je tako dolga kot zgodovina človeštva in brez človeka ne obstaja, nedvomno pa tudi človek ne obstaja brez nje, pa je misel kuratorja razstave Tehnometrija odtisa. Igor Loinjak v besedilu ob razstavi v MGLC razmišlja o spremembah, ki jih je svet slikovne reprezentacije doživel z razvojem tehnologije, zlasti digitalne. Foto: arhiv Mestne galerije Nova Gorica

Izredne razmere v Mestnem gledališču ljubljanskem

10. 12. 2021

Konec tedna prinaša več premier na odrskih deskah. Nocoj ob 18-ih bo v Mali drami SNG Drama Ljubljana krstna uprizoritev »zmešnjavne pravljice« Zrcalce, zrcalce, požrla te bom. Predstava za otroke in odrasle nas popelje na dinamično potovanje skozi labirint pravljičnih ugank in vprašanj. Prav tako drevi, ob 20-ih pa se v ljubljanski Stari mestni elektrarni pričenja predstava Vibracija posamezne strune, ki impulze Lemovega Solarisa prevaja v gibalno-scenskem okviru skozi jezik telesa. Jutri pa Mestno gledališče ljubljansko vabi na premiero Izrednih razmer nemškega dramatika in režiserja Falka Richterja. Napet psihološki triler, sicer napisan leta 2007, je še vedno aktualen, saj nas popelje v naše notranje dvorišče – čas okoljskih katastrof, finančnih zlomov in epidemije. /foto: Branko Jordan, Gašper Lovrenc in Iva Krajnc Bagola v predstavi »Izredne razmere« v MGL, (c) Peter Diogani/

O nebeškem življenju z Mahlerjem

9. 12. 2021

O nebeškem življenju je naslov koncerta, na katerem bosta nocoj Orkester in Zbor Slovenske filharmonije nastopila skupaj z zboroma Glasbene matice Ljubljana. Pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja bodo glasbeniki izvedli monumentalno delo, Tretjo simfonijo Gustava Mahlerja. Glasbeni dogodek pripravljajo tudi v Mariboru. V ciklu komornih koncertov Carpe Artem bo v Kazinski dvorani koncert z naslovom Poezija navdiha, na katerem bo nastopila sopranistka Bernarda Bobro. V oddaji več tudi o 8. mednarodnem kritiškem simpoziju Umetnost kritike, razstavi, ki jo odpirajo v ljubljanski Mestni galeriji in prinaša vpogled v trideset let slikarskega opusa Žarka Vrezca ter o premieri pravljice Svetlane Makarovič Balada o Sneguročki.

Novi izdaji knjižne zbirke S poti

7. 12. 2021

Cankarjeva založba se z zbirko S poti že petindvajset let osredotoča predvsem na izdajanje potopisov in s tem bralkam in bralcem približuje znane in neznane pokrajine. Letos sta izšli dve deli: zbirka potopisnih zapisov Fado poljskega pesnika in dramatika Andrzeja Stasiuka in Zadnji dnevi v stari Evropi Richarda Basseta. Izdajo novih del je uredil Andrej Blatnik, prevedli sta jih Jana Unuk in Staša Grahek. V oddaji predstavljamo tudi skupinsko razstavo dolenjskih likovnih umetnikov z naslovom Spectrum, ki so jo včeraj odprli v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.

Dvajset let zbirke Moderni klasiki

6. 12. 2021

37. slovenski knjižni sejem, ki je letos potekal virtualno je včeraj zaprl svoja vrata. Ob zaključku sejma so podelili Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva. Nagrajenec je postal dolgoletni likovni urednik za otroški in mladinski program pri Mladinski knjigi Pavle Učakar. Pogovor z njim boste slišali v naši redni popoldanski oddaji o kulturi, v kateri bomo prelistali tudi zadnje tri izdane knjige zbirke Moderni klasiki. Gre za roman Veliki spanec, ameriškega pisatelja Raymonda Chandlerja, roman Delno ženska indijskega romanopisca Perumala Murugana in esej Med svetom in mano sodobnega ameriškega pisatelja Ta-Nehisija Coatesa.

Prejemnika Prešernove nagrade sta dr. Kajetan Gantar in dr. Mirko Cuderman

3. 12. 2021

Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2020. Prešernovo nagrado sta prejela klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 pa so prejeli pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Verjup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Ameline v Verdijevem Simonu Buccangri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse. V oddaji pa tudi o drevišnji premieri drame Klinc, ki jo je Peter Petkovšek režiral za Slovensko ljudsko gledališče Celje, dramatik Mike Barlett pa je zanjo prejel nagrado Laurence Olivier. Z našo dopisnico smo se odpravili tudi v Bruselj na retrospektivo slovenskega filma, ki jo je pripravila Slovenska kinoteka; z rimskim dopisnikom pa smo pregledali sinočnje dogajanje na sedežu tržaške založbe Mladika ob predstavitvi dveh knjižnih delih v italijanskem jeziku. Ob koncu pa predstavjamo še rezultate natečaja za izvirno slovensko pravljico za oddajo Lahko noč, otroci!. /foto: Kajetan Gantar in Mirko Cuderman, prejemnika Prešernove nagrade 2022, (c) STA/

Drago Jančar in Stefan Hertmans sta se v Bruslju pogovarjala o moči preteklosti

2. 12. 2021

V bruseljskem kulturnem središču Bozar sta sinoči nastopila dva ugledna evropska pisatelja, ki v svojih delih vsak iz svojega vidika raziskujeta vlogo posameznika v specifičnih zgodovinskih okoliščinah. V oddaji boste izvedeli tudi več o filmu Danisa Tanovića z naslovom Deset v pol. Komedija z Brankom Đurićem v glavni vlogi skuša s humorjem pregnati težke epidemične čase. Posvečamo se tudi glasbi in vas vabimo na koncert simfonikov RTV Slovenija.

Tridesetletnice - tragikomična slika spopadanja z družbenimi zahtevami, predsodki in neulovljivimi sanjami

1. 12. 2021

Danes se potapljamo v raznolik svet podob, takih, ki kot ilustracije pospremijo kakšno besedilo, in pa tistih, ki razgibajo filmsko platno. Začenja se namreč 7. decembrski sejem ilustracije, poteka pa tudi mednarodni festival animiranega filma. Sprašujemo se tudi, kako se tridesetletnice spopadajo z idejo sodobne ženske, ki so jo izoblikovale med študijem. To je namreč eno izmed vprašanj predstave prav s tem naslovom – Tridesetletnice, ki bo nocoj doživela krstno uprizoritev v SNG Nova Gorica. Režijo podpisuje Tijana Zijanić, besedilo pa Eva Mahkovic in Tereza Gregorič. Oziramo se tudi v Rim, kjer je na ogled razstava umetnikov iz 16. in 17. stoletja, ki so se ukvarjali s temami nasilja in zmage kreposti. Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan, izrez fotografije

Jasna Kozar s slikarsko kritiko družbe v času epidemije, Luka Popič pa s slikarsko gesto v črno, belo in nato barvno abstrakcijo

30. 11. 2021

Dela, nastala v zadnjih štirih letih, ki so zdaj na ogled v galeriji Ravne, je domači slikar in likovni pedagog Luka Popič ustvaril z različnimi orodji, kot so valj, omelo, lopatica, kdaj celo dlan. S tem je vzpostavil neposreden stik s podlago. Bela in črna sta skupni imenovalec njegovih abstrakcij, na najnovejših pa je dovolil barvi, da vstopi v sliko in tako nakaže nadaljnjo pot. Odpravili se bomo tudi v galerijo Društva likovnih umetnikov Maribor, kjer slikarka Jasna Kozar razstavlja dela, nastala med epidemijo, s katerimi se kritično odziva na družbeno dogajanje v tem spremenjenem času. V današnji oddaji se posebej posvečamo vizualnemu sporočanju – povejmo, da so v Cankarjevem domu v Ljubljani kot del spremljevalnega programa 14. slovenskega bienala ilustracije pripravili prvi nacionalni strokovni posvet Vizualna pismenost. Jasna Kozar: Začetek – konec, 2020, akril na platno, 90×70 cm (izrez)

Na Animateki tudi animirani film o resnični izkušnji življenja zahodnjakinje v Afganistanu

29. 11. 2021

Mednarodni festival animiranega filma Animateka bo potekal v Kinodvoru in v Slovenski kinoteki v Ljubljani, del filmov pa bo dostopen tudi na spletu. Osrednji tekmovalni program, Animirani dokumentarci, Svetovni jagodni izbor, Mladi talenti Evrope je le nekaj letošnjih poudarkov. Otroška žirija bo izbirala v tekmovalnem Slonu, za mlade so posebej pripravili tudi ekološko in naravovarstveno kategorijo. Ker Animateka praznuje 18. rojstni dan, bodo na ogled filmi za polnoletne. S programom Njena zgodba se obračajo v zgodovino ženske ustvarjalnosti s temami patriarhalnosti, feminizma in vsakdanjega boja žensk za svoje pravice. Prikazali bodo film Maad, moje sonce, ki prinaša resnično izpoved zahodnjakinje, ki se preseli v Afganistan, da bi tam zaživela s svojim možem, Afganistancem. Celovečerni animirani film prikazuje prizadevanja afganistanskih žensk za emancipacijo v posttalibskem obdobju. V oddaji tudi o lutkovni predstavi za otroke Hrestač, ki so jo uprizorili v Mini teatru, koncertu flavtistke Eve Nine Kozmus, ki bo v kulturnem domu Nova Gorica nastopila z godalnim kvartetom van Kujik, tridesetletnici delovanja Muzine, društva za vzpodbujanje in napredek nove glasbe. Začeli pa smo s pesnikom Francetom Balantičem, ki se je rodil na današnji dan pred stotimi leti.

Umetnost v času koronakrize na Goriškem

26. 11. 2021

Kako se umetnost odziva na aktualno družbeno stanje in kako jo je zaznamovala koronske krize prikaže skupinska razstava v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Na razpis se je odzvalo 23 umetnic in umetnikov, izbrali so jih 14 z deli v sliki, ilustraciji, fotografiji, kipu, instalaciji in digitalnem performansu. Narodni muzej Slovenije pa je v prvi polovici tedna presenetil z novico, da bodo njihovi muzejski prostori na Metelkovi v Ljubljani zaprti za obiske do vključno 3. januarja. Direktorju dr. Pavlu Carju smo zastavili vprašanje: zakaj? Napovedali bomo sobotno proslavo v Gorici – Goriški Kulturni dom, ki se je uveljavil kot povezovalni element med Slovenci, Italijani in Furlani, slavi štiridesetletnico delovanja. V Mariborski operi pa bodo nocoj pripravili premiero slovite opere Aida Giuseppeja Verdija. Vabljeni v Svet kulture. Salvatore Cali, Border Action 1, 2020, digitalni performans, foto: arhiv avtorja

Zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić sta 150. obletnico rojstva velikega arhitekta napovedala s stripom Plečnik in pika

25. 11. 2021

Zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanić, ki sta svoje ustvarjalne moči že združevala, sta se tokrat osredotočila na življenje arhitekta Jožeta Plečnika. Njegovo bližajočo se 150-letnico rojstva sta napovedala z novim stripom Plečnik in pika, v katerem ta na svojo preteklost pogleda s prvoosebne perspektive. V zgodovino se ozira tudi nova radijska igra, ki jo bomo premierno slišali nocoj na programu Ars. ''Kot se za škotsko igro Macbeth Williama Shakespearea spodobi, smo ustvarili mračno zvočno pokrajino, ki poslušalcu omogoča intimen spopad z dramsko materijo. Še kako aktualna je ta zgodba o brutalnem boju za oblast, ki ne izbira sredstev'' o njej pove režiser Klemen Markovčič. V Svetu kulture tudi o koncertu v Komornem studiu, ki ga bo izvedla uveljavljena slovenska flavtistka na kljunastih flavtah Mateja Bajt – tega bomo prav tako lahko slišali na valovih Arsa. In še o začetku mednarodnega festivala sodobnega plesa – CoFestivalu danes. Foto: izrez naslovnice stripa Plečnik in pika avtorjev Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića, MGML

SOS 3: Surovo in kuhano

24. 11. 2021

Kulturni dogodki v teh dneh potekajo tako v živo, kot na spletu – medtem, ko koncertne, gledališke in kinodvorane ostajajo odprte, se je izvedba nekaterih dogodkov v živo ob trenutni epidemiološki situaciji izkazala za prezapleteno. Na splet se je tako že drugo leto zapored preselil Slovenski knjižni sejem, mi pa smo se še posebej potrudili, da poslušalcem in poslušalkam z neposrednimi avdio in video prenosi približamo njegove nagrajence, književnost in vrhunce. Danes se tam med drugim odvija spletna predstavitev knjige Pravljična in literarna Ljubljana. Uveljavljena knjižna zbirka Littera Slovenica je v letu 2021 bogatejša za štiri nove knjige in novo celostno podobo, ogledate pa si lahko tudi pogovor o tem, zakaj je delo Pod svobodnim soncem največji slovenski ep v stripu. V Gallusovi dvorani je na sporedu še zadnji koncert letošnjega abonmaja sodobne orkestrske skladbe Slovenske filharmonije, tokrat s podnaslovom Surovo in kuhano. Orkester bo z dirigentom Marcom Angiusom in solisti predstavil skladbe Luciana Beria, Hansa Wernerja Henzeja ter Nine Šenk.

Zagrebški fotograf v galeriji Božidar Jakac

23. 11. 2021

Darije Petković poskuša v svoj fotografski objektiv ujeti zgodovino, hkrati pa jo z načinom, kako fotografijo posname, s podrobnostmi, ki jih na fotografiji izpostavi, preizprašuje. Na razstavi raziskuje svoj lastni pogled na kulturno krajino, ki so jo zaznamovali številni zgodovinski dogodki. Predstavljamo tudi knjižne novosti Mohorjeve družbe, ki letos praznuje 170. obletnico ustanovitve.

37. slovenski knjižni sejem bo v spletni obliki predstavil najboljše poudarke pripravljenega programa

22. 11. 2021

Začenja se 37. slovenski knjižni sejem, letos ponovno v spletni obliki. Navzoča bo večina založnikov, ki so se prijavili na sejem v Cankarjevem domu, zvrstilo pa se bo okrog 60 dogodkov. Nikoli ni prepozno pa je naslov zbirke kratkih zgodb Tadeje Krečič Scholten, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladinska knjiga. Tudi naslovi zgodb so podobni, pogosto gre za kakšen pregovor ali reklo, ki pa ga pripoved razume po svoje, iz zgodbe se izcimi nekaj drugega, kot bi morda pričakovali. Več o prvencu kulturne novinarke, dolgoletne sodelavke 3. radijskega programa, pa v oddaji, v kateri predstavljamo še mariborski festival Drugajanje. Foto: Slovenski knjižni sejem

Mariborska karavana Kulturnega bazarja

19. 11. 2021

Kulturni bazar v Mariboru v ospredje postavlja načrtovanje razvoja kulturno-umetnostne vzgoje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kulturnih ustanovah in lokalnih skupnostih podravske, pomurske in koroške regije. Predstavili bomo jutrišnjo premiero kratke radijske igre Karl, ki jo je po besedilni predlogi Kaje Novosel režirala Brina Klampfer; in drevišnji koncert sopranistke Nike Gorič za abonma Pretežno vokalni cikel v Slovenski filharmoniji. Prav tako pa ob častitljivem 100. rojstnem dnevu voščimo pisatelju in akademiku Zorku Simčiču! foto: Kulturni bazar v Mariboru, (c) Saša Huzjak

Predstava Lepe Vide lepo gorijo

18. 11. 2021

V kranjskem Prešernovem gledališču bodo drevi premierno uprizorili dramo Simone Semenič Lepe Vide lepo gorijo, ki v središče postavlja tematiko zlorab in ženske neenakopravnosti, režirala jo je Maša Pelko. Razstava Picasso: Črka v risbo, ki so jo septembra načrtovali v Moderni galeriji v Ljubljani, bo od danes naprej pa do 20. februarja prihodnje leto na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Ljubljanski mednarodni filmski festival je v polnem zagonu in se počasi bliža sklepnemu sobotnemu večeru, ko bodo na Liffu podelili nagrade. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, vabljeni k poslušanju.

Filmski režiser in pisatelj Goran Marković v pustolovskem romanu Beograjski trio zgodovino umešča med dokumentarnost in fikcijo

17. 11. 2021

V današnji kroniki Liffa se posvečamo strokovnemu programu. Sicer pa filmski festivalski duh te dni v Ljubljani dopolnjuje obisk srbskega režiserja in pisatelja Gorana Markovića, izhajajočega iz praške filmske šole, ki se tokrat predstavlja s pustolovskim romanom Beograjski trio. Z elementi dokumentarno realnega in fikcije nas popelje v čas, ko začne jugoslovanska oblast na Goli otok zapirati vse politične nasprotnike. V Svetu kulture še o 40. slovenističnem simpoziju Obdobja, katerega tema je slovenska poezija in o dogodkih, s katerimi se bodo v Mariboru poklonili literatu, novinarju in uredniku Josipu Jurčiču ob 140. obletnici smrti. Foto: Beograd (Pixabay)

Sto let slepote in Požri se, Robi

16. 11. 2021

Prvoosebni pripovedovalec romana Sto let slepote, slepi Matija, nas popelje skozi rodbinsko sago družine Knap, ki jo zaznamuje življenje v rudarskih revirjih. Bralec tako spremlja čas od vzpona rudnikov na Slovenskem do njihovega tragičnega konca sto let kasneje. Goran Gluvić je roman Požri se, Robi začel pisati že leta 2003 in skoraj preroško napovedal kulturno in politično dogajanje zadnjega časa. Glavni junak romana, novinar Robi je večni upornik, ki se tekom življenja loteva različnih podvigov, v mladosti ustanovi punk band, v zrelih letih pa politično stranko in postane celo minister. V oddaji tudi več o 32. ljubljanskem filmskem festivalu, ki je te dni v polnem zamahu.

Škofjeloški pasijon slavil v Kranju

15. 11. 2021

V Kranju se je pretekli konec tedna s podelitvijo nagrad sklenil 51. Teden slovenske drame. Veliki zmagovalec je Škofjeloški pasijon, prvo slovensko dramsko besedilo patra Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija. Predstava Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj je prejela kar 4 od 8 nagrad. Posebna nagrada pa je pripadla uprizoritvi Gejm režiserja Žige Divjáka. V oddaji pa tudi nekaj vtisov z 32. ljubljanskega filmskega festivala Liffe. Foto: Prešernovo gledališče Kranj

Imaginacija, kontemplacija, morski pes

12. 11. 2021

K poslušanju naj vas privabijo zanimive téme, med njimi: narava kot navdih in 250-letnica rojstva Ludwiga van Beethovna na letošnjih klavirskih dnevih v Portorožu, razstava Neže Knez z naslovom "Predlogi in poskusi št.1: imaginacija, kontemplacija, morski pes" ter odmevi tradicionalnega Martinovanja na Proseku in milanski knjižni sejem. foto: iz projekta Neže Knez, vir: https://www.galerija-miklovahisa.si/

Literarni večer, posvečen Dostojevskemu in režiserju Jožetu Valentiču

11. 11. 2021

Na današnji dan pred dvesto leti se je v Moskvi rodil ruski pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski, avtor devetih romanov in številnih novel, črtic in neleposlovnih besedil. Ob okrogli obletnici bo nocoj na Vrhniki potekal poseben literarni večer, posvečen tako Dostojevskemu kot Jožetu Valentiču, dolgoletnemu režiserju radijskih iger in drugih oddaj na Radiu Slovenija, ki se je poslovil lani. Za svoje diplomsko delo je leta 1985 Jože Valentič režiral radijsko priredbo romana Bratje Karamazovi Dostojevskega, ki še ni bila javno predvajana. V vrhniškem domu Ivana Cankarja bo nocoj premiera. V oddaji predstavljamo tudi sveže dogajanje na Ljubljanskem filmskem festivalu, ki se je začel sinoči in dva dogodka. V ljubljanski Operi bodo premierno uprizorili baletno predstavo Strune, v Cankarjevem domu v Ljubljani pa bo Orkester Slovenske filharmonije izvedel koncert z naslovom Globina teme.

32. Liffe odpira Pravi moški

10. 11. 2021

Pogosto turoben mesec november že tradicionalno popestri ljubljanski filmski festival. V prihodnjih desetih dneh bo vsem ljubiteljem filma postregel s kar 79 filmi. Nocojšnja otvoritvena projekcija bo znanstveno-fantastični film nemške režiserke Marie Schrader Pravi moški, ki govori o tem, ali lahko človek razvije razmerje z androidom. V oddaji poročamo še o gledališki predstavi celjskega gledališča Kozlovska sodba v Višnji Gori, s katero so se poklonili 140. obletnici smrti pisatelja Josipa Jurčiča.

Rok Predin na razstavi Prestopno leto upodablja življenjski utrip z blokovskega dvorišča

9. 11. 2021

Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, ki pa se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Napovedujemo tudi 2. koncert cikla Sozvočje svetov Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije. Foto: Rok Predin, Prestopno leto, vir: artKIT Kibla

Temno uro, ki nas tare, je predvidel tudi Dostojevski

8. 11. 2021

Civilizacijska vprašanja, ki nas tarejo v času pandemije, so predvideli veliki misleci. Med njimi izstopa Fjodor Mihajlovič Dostojevski, saj jih je s pomočjo različnih likov in oseb izrazil z neverjetno pretanjenostjo. Tako nam lahko pomaga doumeti, kam lahko vodijo današnji miselni nastavki, pravi filozof, pesnik in prevajalec Gorazd Kocijančič, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani drevi odprl cikel predavanj Dostojevski in jaz. Predavanja so pripravili ob 200-letnici od pisateljevega rojstva. V oddaji boste slišali tudi oceno predstave Tista o bolhah, ki so jo uprizorili v SLG Celje. Predstavili bomo še razstavo erotičnih ilustracij Velvet 2, ki je prav tako na ogled v knežjem mestu, in sicer v Galeriji Račka.

Uroš Fürst in »Vse sijajne stvari«

5. 11. 2021

Danes o predstavi Vse sijajne stvari, ki bo drevi zaživela na odru Male Drame SNG Drama Ljubljana. Dramsko besedilo britanskega avtorja Duncana Macmillana, ki ga je v slovenščino prevedel Uroš Fürst, sicer tudi nosilec glavne vloge v predstavi, obravnava pogosto spregledano tematiko – življenje s samomorilno osebo. Poleg monodrame Vse sijajne stvari, ki je nastala pod režijsko taktirko Nataše Barbare Gračner, pa vam bomo ponudili še druge novice iz sveta kulture. Med drugim smo obiskali Plečnikovo hišo, kjer so danes odprli razstavo Prostorski koncepti Plečnikovih prenov, ki v ospredje postavlja Plečnikove prenove sakralne arhitekture in nekaj javnih prostorov. foto: Uroš Fürst v »Vse sijajne stvari« (c) Peter Uhan

Zaplet v drami Avgust v okrožju Osage motivirajo nefunkcionalni družinski odnosi

4. 11. 2021

Gledanje Avgusta v okrožju Osage Tracyja Lettsa je podobno gledanju tega, kako se nekdo smešno zvrne po stopnicah. Verjetno se ne bi smeli smejati, verjetno se je groteskno smejati, ampak včasih je nemogoče, da se ne bi. Tako je Jason Blake razmišljal o besedilu, ki ga bodo nocoj premierno uprizorili v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Dogajanje je postavljeno v dom starejšega para - Beverlyja in Violet Weston- na podeželju v Oklahomi, in se odvije v nekaj avgustovskih tednih. V hiši se po izginotju očeta zbere celotna disfunkcionalna družina, ki jo poleg bolne mame sestavljajo še tri odrasle hčere s svojimi družinami. V oddaji pa tudi o posebni knjižni novosti – v strip prelitem zgodovinskem romanu Pod svobodnim soncem, ki ga podpisujeta Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Foto: Tomo Tomšič, Jana Zupančič, Gregor Gruden, vir: Peter Giodani, MGL

51. Teden slovenske drame prinaša kar nekaj svežih dogodkov

3. 11. 2021

51. Teden slovenske drame, ki so bo slavnostno začel danes v Prešernovem gledališču Kranj, med drugim prinaša tri nove nagrade za najboljšo igralko, najboljšega igralca in posebna nagrada Tedna slovenske drame po izboru žirije. Drevi bo na ogled prva tekmovalna predstava Škofjeloški pasijon patra Romualda v režiji Jerneja Lorencija. O ustvarjalni moči pa te dni priča tudi projekt Share zavoda Exodos, ki vzpostavlja sodelovanje sodobnih scenskih umetnikov iz Afrike, Azije in Evrope. Program se bo zvrstil v Ljubljani v Dijaškem domu Ivana Cankarja in v Cukrarni. Nocoj bo kamerunski plesalec in koreograf Tchinatadi Ndjidda uprizoril solo, ki ga je navdahnila pot migrantov. O tem v Svetu kulture in še o sinočnjem gostovanju slovenskega filma iz 80-ih Nasvidenje v naslednji vojni v renomiranem berlinskem kinu Arsenal ter o fotografski razstavi Romana Bezjaka v galeriji Photon, na kateri predstavlja dela iz kontinuirane serije vtisov arhitekturne dediščine socialističnih režimov z naslovom Arheologija nekega obdobja. Na fotografiji predstava Škofjeloški pasijon, vir: Prešernovo gledališče Kranj

Josip Ipavec, slovenski Mozart

2. 11. 2021

Tokrat se bomo sprehodili po rimski razstavi del Gustava Klimta in njegovih sodobnikov ter napovedali nocojšnjo premiero glasbeno-dokumentarnega filma. Dokumentarec z naslovom Josip Ipavec, slovenski Mozart, so kolegi na TV Slovenija posneli ob letošnji stoletnici smrti skladatelja, ki se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal kot avtor prvega slovenskega baleta Možiček in opere Princesa Vrtoglavka, pisal pa je tudi samospeve in zborovske skladbe. Premiera filma o Josipu Ipavcu bo nocoj ob 21. uri na prvem programu Televizije Slovenija. Sledi še pregled izbranih knjižnih novosti za otroke in mladostnike.

»Kdo se boji roza barve?« v Mariboru, v Kopru »Laponska«

29. 10. 2021

V današnji zadnji oktobrski oddaji smo obiskali razstavo Ksenije Čerče Kdo se boji roza barve? v Mariboru, zadnjo iz niza vélikih razstav ob 700-letnici smrti Danteja Alighierija, ki v ospredje postavlja dantejevski pekel ter videmsko razstavo Oblika neskončnosti, ki na ogled ponuja 50 umetnin znamenitih evropskih mojstrov. Ustavili smo se tudi v Kopru, kjer bo nocoj premiera predstave Laponska in v Mariboru, kjer bo prav tako nocoj potekalo odprtje Tednov belega baleta. foto: Ksenija Čerče, Kdo se boji roza barve?, 2021, (c) Ksenija Čerče

Plesni polet Ikarus družbe MN Dance Company na velikem odru SNG Nova Gorica

28. 10. 2021

Je bistven Ikarjev polet ali padec? Razum ali srce? Dedal je sina opozoril, naj leti nizko nad morjem in ne preblizu sonca, Ikar pa se je dvignil previsoko in ker se je vosek zaradi vročine stalil, je strmoglavil v morje. A prevzeti tveganje in poleteti proti svobodi je pogosto hrepenenje umetnikov. Da smo vsi lahko Ikarus, nam sporoča plesna predstava družbe MN Dance Company, ki jo bodo nocoj premierno uprizorili na velikem odru SNG Nova Gorica. V sodelovanju z novogoriškim gledališčem jo je pripravila plesna družba MN Dance Company. V Svet kulture vas vabita tudi dva glasbena dogodka: v Cankarjevem domu bo na sporedu 2. koncert iz abonmajskega cikla Filharmonični klasični koncerti z naslovom Commedia dell’arte, iz studia 13 Radia Slovenija boste lahko ob 20. uri poslušali 21. koncert v Komornem studiu v znamenju sodobnih skladb za marimbo in kitaro, ki nam jih bosta predstavila člana dua Xylocorda. In še v Maribor, kjer so v sklopu platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS zasnovali začasni projekt Uroš, s katerim so raziskovali, kako v svetu, vse bolj obdanem s sodobno tehnologijo, ljudem na poljuden način približati programe in opremo in jim posredovati potrebno znanje. Foto predstave Ikarus: Aljoša Kravanja

Hinko Smrekar, mojster družbenopolitične satire in karikature

27. 10. 2021

Vsestranski likovnik Hinko Smrekar je bil mojster družbenopolitične satire in karikature, v otroštvu pa se je rad potapljal v pravljične svetove in tudi pozneje je oboževal svet bajk, legend, pravljic in fantastičnih prizorov, ki so ga navdihovali pri delu. V Narodni galeriji v Ljubljani so danes odprli drugi del razstave o Hinku Smrekarju, s katerim so se osredotočili na obdobje po prvi svetovni vojni do njegove usmrtitve leta 1942. V Novi pošti Slovenskega mladinskega gledališča bodo danes uprizorili interaktivno predstavo z naslovom Zelda. Gre za avtorsko delo dramaturginje in scenaristke Varje Hrvatin, ki tematizira svet videoiger ter preizprašuje princip igranja vlog znotraj tovrstnih iger. V Centru kulture Španski borci v Ljubljani pa bo nocoj ob 20h na ogled predstava Nedoločena frekvenca, ki so jo premierno uprizorili letos septembra v Zagrebškem plesnem centru in je nastala v produkciji Društva Slovenski tolkalni projekt in Kulturno umetniškega društva Cortesia. Predstava je dinamičen plesni koncert, ki ga izvajajo trije plesalci in štirje tolkalci.

Sled tisočletij – Dediščina Deželnega muzeja v Ljubljani

26. 10. 2021

Muzej naj shrani vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev. Tako je leta 1823 razmišljal baron Jožef Kamilo Schmidburg o današnjem Narodnem muzeju Slovenije, najstarejši nepretrgano delujoči muzejski ustanovi na Slovenskem, ki se je sčasoma razdelila na več institucij, v 200 letih pa je shranila za 100.000 let zgodovine. Pestro življenje muzeja spremlja dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića Sled tisočletij – Dediščina Deželnega muzeja v Ljubljani, o katerem več v današnji oddaji, v kateri se oziramo tudi v Pariz, kjer se je v nedeljo 24. oktobra sklenil pesniški sejem Marché de la Poésie, ki že skoraj štiri desetletja poteka v osrčju Pariza. Na njem se predstavljajo tako avtorji in avtorice kot tudi založbe, vsi pa so povezani s poezijo. Letošnja izvedba tega festivala je bila v znamenju desete obletnice gostovanj slovenskih pesnic in pesnikov, z organizacijo pa se trudi v Franciji živeča prevajalka in pesnica Mateja Bizjak Petit. Fotografija: Amir Muratović

Predstava ob jubileju Slovenskega ljudskega gledališča Celje

25. 10. 2021

Ocenjujemo predstavo ljubljanskega Lutkovnega gledališča po motivih slikanice nemške avtorice in ilustratorke Antje Damm in v režiji Ivane Djilas. Predstavljamo novega uršljana in prvenec lanske uršljanke ter glasbeno predstavo oziroma režiran koncert, s katerim bodo ustvarjalci Slovenskega ljudskega gledališča Celja obeležili jubilej svoje ustanove.

"Živa veriga" - književnosti, glasbe, gledališča

22. 10. 2021

V poslušanje vam ponujamo reportažo z včerajšnje "žive verige", v kateri so meščani Maribora selili knjige iz Mariborske knjižnice v začasne prostore. Napovedali bomo koncert Slovenske filharmonije z naslovom Vera v življenje, ki bo v neposrednem prenosu zazvenel tudi na našem programu in premiero predstave Dišeče skrivnosti v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu ter se posvetili še strokovnemu srečanju založnikov otroške in mladinske književnosti B2B, ki ga je na frankfurtskem knjižnem sejmu organizirala slovenska Javna agencija za knjigo. foto: "živa veriga" v Mariboru, foto: facebook - z dovoljenjem Lutkovnega gledališča Maribor

Capuleti in Montegi v Operi in novice s Frankfurtskega knjižnega sejma

21. 10. 2021

Nocoj se obeta premiera opere Kapuleti in Montegi Vincenza Bellinija, ki bo v ljubljanski Operi uprizorjena prvič v njeni zgodovini. Prav tako v Ljubljani, v Cukrarni, bo drevi potekal pogovor Slavoja Žižka z Yanisom Varoufakisom; vstopnice za težko pričakovan pogovor so hitro pošle, tudi za ogled na spletu vlada veliko zanimanje. Preverili pa smo tudi utrip na včeraj odprtem Frankfurtskem knjižnem sejmu. [foto: SNG Opera in balet Ljubljana, Capuleti in Montegi, (c) Darja Štravs Tisu]

73. mednarodni knjižni sejem v Frankfurtu spet v živo, a z manj predstavitev, sprejemov in dogodkov

20. 10. 2021

Na 73. frankfurtskem knjižnem sejmu je povsod prisotna misel Nazaj v poslu, a še ne nazaj v normalnosti. Poslovni del, ki je skrit pred javnostjo, verjetno ne bo dosti okrnjen, precej manj pa bo predstavitev, sprejemov in živih dogodkov. Častna gostja je Kanada, Slovenija pa se intenzivno pripravlja na častno gostovanje čez dve leti in kljub programsko in fizično manjšemu gostovanju v primerjavi s prej, je dela precej. V Svetu kulture še o monodrami Le en smaragd po motivih romana Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Jaka Smerkolj Simoneti jo je napisal za Jožico Avbelj, igralko Mestnega gledališča ljubljanskega. Foto: Častna gostja 73. frankfurtskega knjižnega sejma je Kanada, vir: EPA

Sovretova nagrada prevajalki mojstra apokalipse Marjanci Mihelič

19. 10. 2021

Kljub domišljavosti človeka in njegovi nesposobnosti, da bi rešil najbolj zapletene izzive svojega časa, gre svet naprej. S temi besedami bi lahko povabili k branju romana Svet gre naprej Lászla Krasznahorkaia, za katerega bo Marjanca Mihelič dobila letošnjo Sovretovo nagrado za vrhunske prevode leposlovja iz tujih jezikov v slovenščino. Z njo smo se pogovarjali o prevajanju tega mojstra apokalipse. V Varšavi na Poljskem že od 2. oktobra poteka osemnajsto svetovno Chopinovo tekmovanje, ki velja za najpomembnejše na svetu. Med kandidati za najvišjo nagrado je tudi goriški pianist Aleksander Gadžijev, saj se je uvrstil med 12 finalistov. V oddaji tudi o VIII. izvedbi Bienala slovenske neodvisne ilustracije – Bienala neodvisnih, ki se začenja drevi, in Odprti knjigi, ki jo na programu Ars začenjamo z biografijo Radka Poliča - Raca. Napovedali bomo tudi premiero kratke radijske igre Vitomil Zupan: Mercado st. Paulo.

Prejemniki vesen na 24. festivalu slovenskega filma

18. 10. 2021

S podelitvijo vesen, najpomembnejših slovenskih filmskih nagrad, se je sklenil 24. festival slovenskega filma Portorož. Predstavljamo zmagovalni celovečerni film režiserke Tijane Zinajić z naslovom Prasica, slabšalni izraz za žensko in prejemnika vesne za najboljšo žirijo, Darka Sinka. Napovedujemo predstavo Sylvia, ki jo v sodelovanju z Mestom žensk na spored postavlja ljubljanski Cankarjev dom. In predstavljamo nove izdaje kakovostne otroške in mladinske literature. (Foto: SFC/Saša Huzjak)

Štiri nove knjige in razstava

15. 10. 2021

Cankarjeva založba je ta teden predstavila nov sveženj knjižnih novosti slovenskih avtorjev. Pisateljica Manka Kremenšek Križman je 21 kratkih zgodb o odtujenih odnosih med starši in otroki, med zakonci, prijatelji in sodelavci, pa tudi o priseljencih in beguncih zbrala v knjigo z naslovom Tujci. Neli K. Filipič v mladinskem romanu Fronta prek petih skoraj že odraslih prijateljev iz različnih socialnih okolij prikazuje odnose v širši družbi. O odrinjenosti, ki preide v nasilje, pa pripoveduje protagonist romana Feuer Frei, katerega avtor je skrit za psevdonimom Gorazd Garvas. Četrta knjiga z naslovom Beseda je konj ne sodi na področje fikcije, še najbližje je esejistiki; njenega avtorja Branka Gradišnika smo tudi povabili pred mikrofon. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor pa se na samostojni razstavi predstavljajo tri članice – Nataša Grandovec, Natalija Juhart in Blažka Križan. Na skupinski razstavi članov društva, posvečeni 100-letnici organiziranega likovnega delovanja v Mariboru in širše, ki je bila na ogled od konca lanskega decembra do konca februarja letos, so umetnice prejele društveno nagrado za leto 2020. (Foto: Blažka Križan, Brez naslova, 2017)

O dveh dokumentarnih filmih na Festivalu slovenskega filma

14. 10. 2021

Danes predstavljamo sveže dogajanje na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, na katerem se za nagrade potegujejo tudi dokumentarni filmi. Včeraj smo si ogledali dokumentarna filma Iskre v času - svetovni računalniški podvig režiserja Jurija Grudna in Filmski obzornik 80 - Metka Meki režiserke Nike Autor. V ljubljanskem Kinodvoru se začenja mednarodni festival Kinotrip, v Mariboru pa že poteka Mednarodni festival računalniških umetnosti, na katerem se predstavlja zvočna umetnica Petra Kapš. Med glasbenimi dogodki opozarjamo na koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki bo na koncertu za abonma Kromatika nastopil z odličnim nemškim violončelistom Julianom Stecklom in koncert avtorske glasbe skladatelja in kitarista Žarka Živkovića. V ljubljanski Galeriji Photon pa odpirajo razstavo fotografij Romana Bezjaka z naslovom Arheologija nekega obdobja.

Množična hipnoza na festivalu Indigo

13. 10. 2021

“Masovna hipnoza je stanje, v katero smo padli, in kar ne najdemo orodij, da bi mu ubežali,” so prepričani organizatorji šestega festivala Indigo. “Ne da bi se zavedali, drvimo v masovno hipnozo stanja otopelosti – ne da bi vedeli, kdo jo sproža,” opozarjajo Indigovci in obljubljajo iskanje novih rešitev. Dogodki se bodo vrstili vse do petka zvečer, na festivalu pa bosta med drugimi nastopila slovenski filozof Slavoj Žižek in grški ekonomist Yanis Varoufakis. Na odru Male drame bo nocoj zaživelo eno izmed klasičnih poljskih del – enodejanka Emigranta, ki jo je napisal poljski dramatik in satirik Slawomir Mrožek. Gre za zgodbo, ki prikazuje dan v življenju dveh zelo različnih emigrantov, igrata ju Marko Mandič in Nejc Cijan Garlatti. V oddaji tudi o 67. Tribuni Rostrum, ki se je včeraj začela v Beogradu. Gre za največji svetovni radijski forum, namenjen poslušanju, izmenjavi in presoji aktualnih posnetkov sodobne umetnostne glasbe.

Nocoj slavnostno odprtje 24. Festivala slovenskega filma

12. 10. 2021

Slovenski filmski festival se po lanski prirejeni različici, ki se je zaradi epidemije odvila v Ljubljani, vrača na obalo. Slavnostno odprtje bo v znamenju podelitve Badjurove nagrade za življenjsko delo Emiliji Soklič, inovatorki na področju filmskega zvoka, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi film Inventura režiserja Darka Sinka. V oddaji poročamo tudi o festivalu Prix Europa v Potsdamu, kamor je z nominiranima radijskima igrama Medeja ... bom postala in Glas šakala odpotovalo tudi Uredništvo igranega programa Radia Slovenija.

Danilo Milovanović v projektu Razsrediščenje na obrobje Ljubljane prestavlja elemente iz njenega središča

11. 10. 2021

Ko hodimo po vsakodnevnih opravkih, večinoma nismo prav zelo pozorni na ulično pohištvo okoli nas, kot so svetilke, klopce ali koši za smeti. A če bi na obrobju Ljubljane zagledali element, značilen za središče, bi se večina med nami zdrznila. Kaj počne štukaturna obroba okna starejše hiše iz centra Ljubljane na fasadi socialističnega bloka v Dravljah? Verjetno gre za projekt Danila Milovanovića, umetnika mlajše generacije, ki se trenutno predstavlja v Kulturnem centru Tobačna 001. Več o njegovem delu pa v oddaji, v kateri predstavljamo tudi dokumentarno-poetično zvočno študijo Glas Šakala, ki bo premierno na sporedu na Programu Ars, uvrstila pa se je tudi na prestižni festival Prix Europa v Berlinu. Vir fotografije: Danilo Milovanović

Danilo Milovanović v projektu Razsrediščenje na obrobje Ljubljane prestavlja elemente iz njenega središča

11. 10. 2021

Ko hodimo po vsakodnevnih opravkih, večinoma nismo prav zelo pozorni na ulično pohištvo okoli nas, kot so svetilke, klopce ali koši za smeti. A če bi na obrobju Ljubljane zagledali element, značilen za središče, bi se večina med nami zdrznila. Kaj počne štukaturna obroba okna starejše hiše iz centra Ljubljane na fasadi socialističnega bloka v Dravljah? Verjetno gre za projekt Danila Milovanovića, umetnika mlajše generacije, ki se trenutno predstavlja v Kulturnem centru Tobačna 001. Več o njegovem delu pa v oddaji, v kateri predstavljamo tudi dokumentarno-poetično zvočno študijo Glas Šakala, ki bo premierno na sporedu na Programu Ars, uvrstila pa se je tudi na prestižni festival Prix Europa v Berlinu. Foto: Danilo Milovanović

V Anton Podbevšek Teatru premiera predstave Pisma iz ječe po besedilih filozofa in politika Antonia Gramscija

8. 10. 2021

Misli filozofa in politika Antonia Gramscija, ki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja močno zaznamovale italijansko intelektualno življenje, imajo še danes aktualno sporočilnost. Na primer o veščini, kako se otresti obračunavanja z nasprotnimi ideologijami in si raje prizadevati, da na intelektualnih temeljih gradimo vizijo boljšega sveta. Mlada avtorska ekipa pod vodstvom režiserja Juša Zidarja se je lotila Gramscijevih Pisem iz ječe in izbranih del. Ustvarili so predstavo, katere premiera bo v koprodukciji z gledališčem Glej nocoj v Anton Podbevšek Teatru v Novem mestu. Jutri zvečer pa bo v dvorani Union v Mariboru prvi koncert komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor. Ta bo hkrati uvedel krajšo turnejo po Sloveniji, ki je nastala v sodelovanju s Celjskim domom iz Celja, Kulturnim domom Nova Gorica in Cankarjevim domom iz Ljubljane. Foto predstave Pisma iz ječe: Barbara Čeferin

Nobelov nagrajenec za književnost je Abdulrazak Gurnah

7. 10. 2021

Teden podeljevanja Nobelovih nagrad, ki se v petih kategorijah enkrat letno podeljuje za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi, je danes v znamenju nagrade za literaturo. Prejel jo je tanzanijsko-britanski pisatelj, znan predvsem po svojih novelah in kratkih zgodbah, kjer se ukvarja s posledicami kolonializma in begunstva. Profesor na Univerzi v Kentu je nagrado prejel "za njegovo brezkompromisno in sočutno obravnavo posledic kolonializma in usode beguncev v prepadu med kulturami in celinami", kot so zapisali v obrazložitvi. Slišite pa lahko tudi o nagradah Tantadruj in pestrem dogajanju na odrskih deskah. Foto: Abdulrazak Gurnah, letošnji Nobelov nagrajenec za književnost (C) Profimedia / Awakening Photo Agency

Po Ljubljani se razliva Tinta, mednarodni festival stripa

6. 10. 2021

Kino Šiška, Zavod Stripolis in Forum Ljubljana – revija Stripburger bodo prestolnico preplavili s še eno izdajo mednarodnega festivala stripa Tinta. Z razstavami in dogodki predstavljajo domače in tuje stripovske dosežke in novosti, pa tudi projekte, ki to zvrst potiskajo že na mejo z drugimi umetniškimi praksami. V Muzeju novejše zgodovine Celje pa bodo predstavili knjigo Jožeta Volfanda »Odkrito in zakrito v času osamosvajanja Slovenije, Celjski večeri 1989–1993«. Gre za intervjuje, ki jih je avtor knjige v omenjenem obdobju opravil z najpomembnejšimi odločevalci v republikah, pozneje državah, na območju nekdanje Jugoslavije. Foto: Emmanuel Guibert, Peter Kuper, kolaž njunih del, vir: spletna stran festivala Tinta

Anette Krauss na razstavi Prikriti kurikulum razmišlja o nenamernih dejavnikih v vzgoji

5. 10. 2021

Učenci se v šoli ne učijo le v času učnih ur, temveč nanje pomembno vpliva tudi tako imenovani prikriti kurikulum, ki opisuje vse nenamerne dejavnike v vzgoji. Ti segajo od ustaljenih nenapisanih pravil in navad, do organizacije prostora in arhitekture. Kdaj, kako in koga izobraževanje emancipira in kdaj, kako in koga zatira, se sprašuje nizozemska umetnica, pedagoginja in piska Anette Krauss, ki bo v okviru festivala Mesto žensk razstavljala v ljubljanski galeriji Škuc. V Cankarjevem domu pa bo zvečer prikazan film Sanremo režiserja Miroslava Mandića o dveh starostnikih, ki se občasno srečujeta in skupaj preživljata čas, a vedno sproti pozabljata, da se poznata. Foto: Pesmi izgovorov sodelujočih pri Prikritem kurikulumu, 2013, 2021 (c) Mesto žensk

Veno Pilon. Grafika.

4. 10. 2021

Eden najpomembnejših slovenskih ekspresionističnih slikarjev, fotograf, grafik in risar je svoj opus ustvarjal polnih šestdeset let. Čeprav je širše znan predvsem po svojih slikah, pa je bil tudi izjemen grafik. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini je na ogled več kot 50 originalnih grafičnih listov, grafične plošče in škatlica, v kateri je Pilon shranjeval grafične pripomočke. Pilonova grafika je bila nazadnje bolj celostno predstavljena pred skoraj dvajsetimi leti, leta 2002 na umetnikovi prvi retrospektivni razstavi v Moderni galeriji. V oddaji se posvečamo tudi glasbi - včeraj se je v mariborski Minoritski cerkvi začel glasbeni festival Minoriti.

Neizogibnost sprememb določa predstavo Češnjev vrt v MGL

1. 10. 2021

Dramsko besedilo enega najslavnejših ruskih pisateljev, Antona Pavloviča Čehova, bo zaživelo na odrskih deskah Mestnega gledališča ljubljanskega v režiji Janusa Kice, zgodba pa se plete okrog čudovitega naslovnega nasada, ki ga bo treba zaradi težkih gmotnih razmer družine prodati na dražbi. Češnjev vrt dramski liki razumejo različno in se s težavami tudi spopadajo drugače ali pa se sploh ne, kot to velja za plemkinjo Ranevsko, ki jo Nataša Tič Ralijan. Predstava je nastajala že pred časom, pozimi v času epidemije, ko niso vedeli, kdaj jo bodo lahko odigrali pred gledaci, in to je vplivalo tudi na razmišljanje ekipe – vrt se je tako izoblikoval tudi v metaforo gledališča. V Prešernovem gledališču Kranj pa bodo dnevi uprizorili črno farso Floriana Zellerja, Mama, ki govori o bolečini in osamljenosti Mame. Opozarjamo pa tudi na festival Prevodni pranger, ki v ospredje postavlja delo in status prevajalcev in prevodoslovcev. Vir fotografije: MGL, Peter Giodani

Kljub izjemnemu sinočnjemu nalivu nocoj v ljubljanski Operi Apollon musagete in operatorij Kralj Ojdip

30. 9. 2021

Sinočnje poplave in močni nalivi so prizadeli več kulturnih institucij, v Ljubljani je med drugim zalilo depo Moderne galerije, ljubljansko Dramo in Slovensko mladinsko gledališče, vdori vode so poškodovali studie Radia Slovenija; ljubljanski gasilci število posredovanj primerjajo s stoletnim žledom leta 2014. Dogajanje spremljamo v naših informativnih oddajah, v oddaji Svet kulture pa napovedujemo premiero baleta Apollon musagete in operatorija Kralj Ojdip v ljubljanski Operi ter nastop Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič v sklopu koncertnega cikla Plečnik & a cappella.

Dora in Minotaver, razstava o kulinariki in festival StopTrik

29. 9. 2021

V današnji oddaji vas torej najprej vabimo v Cankarjev dom, kjer bo svoj novi roman Dora in Minotaver predstavila priznana hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić. Gre za veličasten portret ženske, ki je po skupnem življenju s slikarskim genijem Picassom doživela zlom. Predstavljamo tudi kulinarično razstavo z naslovom Ljubezen gre skozi želodec - kulinarika v arhivskih virih, ki je na ogled v Semiču. Na razstavi boste našli stare, na roko napisane recepte, kuharske knjige in napisne table pekov, spremlja pa jo tudi zgodba v stripu. Ljubitelji animiranega filma pa se lahko v naslednjih dneh na mariborskem festivalu StopTrik poučite o tehniki stop animacije.

Nekoč se bova temu smejala

28. 9. 2021

V današnjem popoldanskem pregledu aktualnih kulturnih dogodkov se bomo najprej podali na odrske deske in predstavili najnovejšo predstavo Mestnega gledališča ljubljanskega. Dramo Nekoč se bova temu smejala je po svoji knjižni uspešnici Ljubezenski roman prav za MGL napisala hrvaška pisateljica Ívana Sajko. Kot so zapisali v gledališču je avtorica v drami subtilno orisala eksistenčno stisko mladih izobražencev v sodobni posttranzicijski družbi. Povabili vas bomo tudi na razstavo kiparja in večmedijskega umetnika Tomaža Furlána, ki je na ogled v nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki. Furlan v svoji umetniški praksi pogosto naslavlja kompleksen odnos človeka do lastnega okolja in do njegovih vsakodnevnih banalnosti.

Mednarodna literarna nagrada Pont

27. 9. 2021

Znanstveno-raziskovalno središče Koper in Beletrina že od leta 2018 podeljujeta mednarodno literarno nagrado ob podpori Mestne občine Koper. Prvi jo je prejel Josip Osti, tokratni nagrajenec po izboru petčlanske komisije pa je nemški pesnik Jan Wagner. Minuli konec tedna je kolektiv Beton Limited izvedel 29-urni dogodek, ki so ga poimenovali predstavnina. Ta je sestavljena iz prostorske instalacije, ki je hkrati intervencija in sled umetniškega ustvarjanja, vztrajanja, mišljenja in delovanja kolektiva. Vokalna skupina Gallina nocoj v atriju ljubljanskega Mestnega muzeja s celovečernim koncertom praznuje svoj deseti rojstni dan: s prepletom ustvarjalnega in poustvarjalnega ter s programom za širok krog poslušalcev. To so poudarki današnje oddaje Svet kulture, vabljeni k poslušanju.

Predstava To noč sem jo videl je ''neke vrste dokumentarno gledališče, čeprav gre za čisto fikcijo''

24. 9. 2021

Ta zgodba ne želi biti učna ura zgodovine, temveč govori o medčloveških odnosih in ljudeh, ujetih v kolesje družbenopolitičnega dogajanja, je pisatelj Drago Jančar povedal pred prvo vajo za predstavo To noč sem jo videl, ki je nastala po njegovem istoimenskem romanu. Uprizoritev, katere premiera bo nocoj V Slovenskem narodnem gledališču Maribor, je neke vrste dokumentarno gledališče, čeprav gre za čisto fikcijo, doda režiser Janez Pipan. Scenska balada v treh slikah z elementi slovenske tragedije je velika mednarodna produkcija, pri kateri sodelujejo dunajski Burgtheater, Jugoslovensko dramsko pozorište iz Beograda in Cankarjev dom Ljubljana. Na festivalu steirischer herbst (štajerska jesen) v Gradcu pa bo nocoj premiera predstave Vročina. V Slovenskem mladinskem gledališču so ob njej med drugim zapisali, da ''tema podnebne krize v živo zadeva vse nas, še zlasti pa je blizu mladim, ki jim bomo planet zapustili in ki se boleče zavedajo, da moramo ukrepati zdaj.'' Pogovarjali smo se z Žigo Divjakom. Nova sezona se jutri začne v ljubljanski Drami, ob dvajsetih bo na velikem odru premiera drame Požigalci. Prav tako jutri bo Beton Ltd. z 29-urnim dogodkom v trajanju sklenil svoj ''nemški cikel''. V Svetu kulture pa še o jutrišnjem zadnjem koncertu 14. Festivala Maribor v dvorani Union. Gostoval bo mednarodni orkester No Borders (Brez meja), ki ga vodi dirigent Premil Petrović. Foto: Peter Giodani, predstava To noč sem jo videl

Norišnica d.o.o. v SMG

23. 9. 2021

V oddaji bomo predstavili najnovejšo predstavo Slovenskega mladinskega gledališča Norišnica d.o.o. Nastala je po besedilu britanskega dramatika Joe-a Ortona What the Butler saw, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja dodobra razburkalo javnost. Ustvarjalci, z režiserjem Vitom Tauferjem na čelu, so predstavo postavili v kontekst trenutnih družbenih razmer ter zanjo izbrali tudi nov, pomenljiv naslov. Nekaj besed bomo namenili še jutrišnjemu odprtju Cukrarne, festivalu novomedijske kulture Speculum Artium v Trbovljah ter 53. Linhartovemu srečanju v Postojni. Vabljeni k poslušanju.

Palestinci in njihova zemlja

22. 9. 2021

Letošnje časopise so spet polnile novice o spopadih med Izraelci in Palestinci, ki se borijo za svojo zemljo. Zato so prav zemljo izbrali tudi za osrednjo temo letošnje Kulturne ambasade Palestine. Tridnevni niz dogodkov v Ljubljani z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori z gosti in kulinariko že desetič daje glas palestinski zgodbi. Iz puščavske pa še v našo gozdnato pokrajino: Akademski kipar Stane Jarm, ki je motorno žago vihtel, kot da bi slikal s čopičem, je v zgodnjih delih velik pomen namenjal obrazu kot izrazu notranjosti človeka. Zato tudi tak naslov razstave, ki jo bodo v Likovnem salonu Kočevje nocoj odprli ob 90. obletnici umetnikovega rojstva in 10. obletnici njegove smrti. Razstava je dopolnjena s portreti kiparja, ki jih je v fotografski objektiv ujel fotograf Tihomir Pinter. Foto: razstava v galeriji Janeza Boljke, 10. Kulturna ambasada Palestine

Naj bo kvir!

21. 9. 2021

Naj bo kvir! je naslov razstave v Mestni galeriji Ljubljana, kjer se predstavlja deset ustvarjalk in ustvarjalcev, ki s prepoznavnim likovnim jezikom opredeljujejo slovensko in širšo vizualno umetnost. Do sedaj verjetno v slovenskem prostoru tako velike in raznolike razstave, povezane z LGBTIQ+ vprašanji še ni bilo in pozornost ji bomo namenili tudi v današnji oddaji, v kateri predstavljamo še Hišo Fernanda Pessoe, institucijo na obrobju mestnega središča Lizbone, ki je ime dobila po znamenitem literatu. Foto: Aprilija Lužar, Masturbacija. Risbe na pisemskih ovojnicah aktivističnega dopisovanja; vir fotografije: Mestna galerija Ljubljana, izrez fotografije

Predmetenje in Jata izkušenih ptic

20. 9. 2021

S podelitvijo nagrad se je v Ljubljani sklenil 10. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica 2021. Strokovna žirija je kot najboljšo ocenila predstavo Jana Rozmana Predmetenje, občinstvo pa je za najboljšo izbralo predstavo Ajde Tomazin Jata izkušenih ptic. Predstavi se osredotočata na dve ključni temi naše družbe, ekologijo in tretje življenjsko obdobje. V oddaji tudi o literarni antologiji Srca v igri, ki prinaša Izbor leposlovnih del mladih slovenskih avtoric in avtorjev LGBTIQ+. Z njo obeležujejo dve desetletji mladinskega dela na področju tega gibanja v Mariboru.

Kaj vse lahko vpliva na našo identiteto, se bo spraševal festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri

17. 9. 2021

V Ljubljani bo od jutri že trinajstič zapored potekal festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki bo rdečo nit tokrat gradil okrog teme identitete – spraševali se bodo, kako se identiteta gradi, kaj vse lahko vpliva nanjo in ali smo lahko vse, kar bi želeli biti. V oddaji bomo pozornost namenili tudi danes podeljenim Valvasorjevim odličjem. Nagrado za življenjsko delo je prejela muzejska svetnica Milena Koren Božiček, ki je usmerjena predvsem v strokovno delo z mladimi umetniki. Ob tem je sistematično izpopolnjevala program in gradila prepoznavnost Galerije Velenje, ki se je v štiridesetih letih delovanja razvila v eno od pomembnih kulturnih središč v državi. Foto: Festival Bobri

Nagrajenca Davorin Lenko in Miklavž Komelj

16. 9. 2021

Violina in žiletke je najboljša kratka zgodba jubilejnega 30. natečaja programa Ars Radia Slovenija. Davorinu Lenku je prinesla lastovko, nagrado, ki so jo ob jubilejnem natečaju podelili prvič. Miklavž Komelj pa je dobitnik velenjice – čaše nesmrtnosti, osrednje nagrade Lirikonfesta, ki je bil letos posvečen temi (ne)posvečenost in (ne)svetost poezije v 21. stoletju – njene nove poti, razhajanja in medkulturne razpetosti. Nagrado je prejel za vrhunski desetletni pesniški opus.

Arsova lastovka in festival Gibanica

15. 9. 2021

Tri desetletja minevajo od prvega natečaja Radia Slovenija in programa Ars za najboljšo kratko zgodbo in, kot se za počastitev jubileja spodobi, bo nocoj podelitev nagrade Arsova lastovka na slavnostnem dogodku na ljubljanskem Gradu. Nocoj se začenja tudi bienalni festival slovenske sodobnoplesne umetnosti Gibanica. Tudi ta praznuje okrogli jubilej, v naslednjih dneh se bo namreč odvila 10. Gibanica. Več o teh in drugih vsebinah v tokratni oddaji Svet kulture, vljudno vas vabimo k poslušanju! Arsova lastovka, foto: program Ars

Kako spremeniti urok zgodovine?

14. 9. 2021

Preteklega toka zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa morda vplivamo na njegove današnje posledice in učinke. Kako spremeniti urok zgodovine, se v svojih projektih sprašuje japonski umetnik Yoshinori Niwa. V galeriji Vžigalica bodo nocoj odprli razstavo, ki je tematski pregled njegovih projektov v vsebinskem trikotniku ekologija – denar – politika z naslovom O rehabilitaciji prevlade in posesti. V celjskem gledališču smo si ogledali krstno uprizoritev komedije Roka Vilčnika Pravi heroji, ki orisuje kritične točke slovenske družbe. Ob koncu oddaje pa še o Čudežni klopi, izboru pravljic in zvočnih kolažev za otroke, ki jih je pripravila RTV Slovenija, program Ars. Čudežno klop najdete na vrtu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani in je del festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Foto: Yoshinori Niwa

Dante Alighieri in pater Romuald: trpljenje in odrešenje

13. 9. 2021

V današnji informativni oddaji o kulturi vas vabimo v Štandrež. V tamkajšnji cerkvi sv. Andreja Apostola bo namreč potekal dogodek, namenjen predvsem ljubiteljem književnosti, glasbe in radia. Literarno-glasbeni večer iz cikla Ars Teatralis, z naslovom Odrešenje in onkraj je posvečen 700. obletnici smrti Danteja Alighierija ter 300. obletnici prve uprizoritve Škofjeloškega pasijona štandreškega rojaka patra Romualda. Tudi 3. program Radia Slovenija – program Ars bo tam; s pričetkom ob 20.-ih lahko dogodek spremljate v neposrednem prenosu! Pregledali pa bomo tudi novice iz nedavno sklenjene beneške Mostre, predstavili festival umetnosti, tehnologije in družbe Ars Electronica ter pogledali dokumentarni film Plečnikov skriti biser.

Komedija Čudovita o lepoti posameznika, ki se ne ozira na družbene standarde in pričakovanja drugih

10. 9. 2021

V Slovenskem stalnem gledališču Trst je nocoj na vrsti premiera glasbene komedije Čudovita po besedilu Jureta Karasa in v režiji Tijane Zinajić. Predstava bo na odru predstavljena kot prva od dveh, ki sta še dolg lanske sezone. V okviru 3. Festivala Dnevi mariborske alternativne gledališke produkcije ZIZ pa je bila sinoči v Narodnem domu Maribor premiera alter muzikala Pandorina skrinjica. Znani mit govori, da so iz skrinjice ušle različne tegobe človeštva, v predstavi KUD-a Transformator in Društva ZIZ pa je na dnu ostal up. Ustvarjalci so prepričani, da se, ''ko ljudem ne ostane nič drugega kot up, začne upor!'' In še na 36. mednarodni literarni festival Vilenica, ki poteka v teh dneh – domači gostje se dogodkov po Sloveniji udeležujejo, avtorji iz oddaljenih držav pa se festivalu pridružijo v virtualni obliki. Da bi bili vsi celovito predstavljeni, so se odločili, da posnamejo kratke portretne filme o njih in branja v izvirnih jezikih. Vabljeni v Svet kulture. Foto predstave Čudovita: Agnese Divo

Slovenski umetniki odprli sezono v Centru lepih umetnosti Bozar v Bruslju

9. 9. 2021

V Centru lepih umetnosti Bozar v Bruslju je sinoči pod naslovom Samospevi brez meja potekal gala koncert v čast predsedovanju Republike Slovenije Svetu Evropske unije. Nastopili so ugledni slovenski umetniki mezzosopranistka Bernarda Fink, basbaritonist Marcos Fink in pianist Vladimir Mlinarić. V Zagrebu se je v nedeljo začel 9. festival svetovne književnosti. V njegovem fokusu je Slovenija, med uglednimi gosti pa je beloruska nobelovka Svetlana Aleksijević.Prvo premiero letošnje sezone nocoj pripravljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem. V Sloveniji bo prvič uprizorjena črna komedija Zimska poroka izraelskega dramatika Hanoha Levina.

Najboljše lutkarske predstave zadnjih dveh let

8. 9. 2021

V Mariboru se začenja 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije Danes je mednarodni dan pismenosti, pri nas pa se začenja tudi nacionalni mesec skupnega branja. Branje bo tudi eden od poudarkov današnje oddaje, v kateri bomo pozornost namenili Milanu Deklevi, slovenskemu avtorju v fokusu letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Obiskali pa bomo tudi Maribor, kjer se začenja 11. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki bo v štirih dneh predstavil 12 najboljših uprizoritev slovenskih lutkarjev zadnjih dveh let. Foto: Jaka Varmuž, iz predstave Nebo nad menoj, vir: Slovensko mladinsko gledališče https://mladinsko.com/sl/program/113/nebo-nad-menoj/

Zagon portala Kritika, začel se je tudi 36. festival Vilenica

7. 9. 2021

V poplavi opisovanja, komentiranja in nenazadnje tržnega komuniciranja, ki obdaja vse bolj tudi umetnost, še toliko bolj rase potreba po strokovni in kakovostni kritiški besedi. S poslanstvom, da se ji na področju scenskih umetnostni vrne veljavo, ki jo je imela nekoč, je pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta na spletnih straneh SiGledal zaživel nov portal Kritika. Kot pisci in piske bodo sodelovali kritiki vseh generacij, od najbolj uveljavljenih na svojem področju, kritičarke in kritiki srednje in mlajše generacije, do študentov, katerim bo namenjena tudi Mala šola kritike. Danes se začenja 36. mednarodni literarni festival Vilenica. Letošnje geslo je Strah in pogum. Do nedelje bo nanizal več kot dvajset dogodkov s trinajstimi avtorji iz desetih držav – v ospredju je nagrajenec, avstrijski pisatelj Josef Winkler. Gre za preplet živih prireditev, te se bodo odvile v Hrastniku, Kopru, Ljubljani in Sežani, in pa digitalnih vsebin. Oddajo nadaljujemo še v Benetkah, kjer se na najstarejšem filmskem festivalu na svetu za zlatega leva in druge nagrade manj prestižnega leska poteguje 21 filmov. V teh dneh, ko se je 78. mednarodna razstava kinematografske umetnosti, kot se uradno imenuje beneška filmska Mostra, prevesila v drugo polovico, mediji že izpostavljamo favorite in pričakujemo sobotno odločitev glavne festivalske žirije. Foto: Pixabay

V Benetkah tudi film Deklica je poletela

6. 9. 2021

V Benetkah še do sobote, ko bodo podelili zlatega leva in druge nagrade, poteka 78. filmski festival. Beneška filmska Mostra se preveša v drugo polovico, kar pomeni, da so se že odvile prestižnejše svetovne premiere v glavnem tekmovalnem programu festivala. Danes se bomo posvetili slovensko-italijanski koprodukciji Deklica je poletela, ki so jo na beneškem otoku Lido predvajali v sekciji Horizonti ekstra. V oddaji pa predstavljamo tudi nekaj knjižnih novosti za najmlajše. Foto: Iz filmov Dogodek in Deklica je poletela. Vir: www.labiennale.org

Na odru Male Drame predstava Učinek o klinični študiji za zdravilo, ki naj bi lajšalo simptome depresije

3. 9. 2021

V SNG Drama Ljubljana se obeta irsko-angleški konec tedna. Repertoarno gre za izsek lanske sezone, ki se bo zdaj uresničil pred živim občinstvom. Jutri zvečer na Veliki oder prihaja absurdistično-distopična enodejanka Samuela Becketta Konec igre, že drevi ob 20-ih pa bodo v Mali Drami premierno uprizorili predstavo Učinek o klinični študiji zdravila za depresijo. Z dramatizacijo romana In podgana se je smejala izraelske avtorice Nave Semel v režiji Yonatana Esterkina pa bodo nocoj odprli gledališko sezono v celjskem gledališču. Gre za krstno uprizoritev drame, ki odpira vprašanja o vzrokih in posledicah holokavsta. V Mariboru se odvija 15. festival sodobnega plesa Platforma, ki v ospredje postavlja razmislek o sobivanju in odnosih, in to z devetimi plesnimi in glasbeno-gibalnimi predstavami priznanih domačih in tujih ustvarjalcev in tudi pogovori z njimi. Ob pol osmih zvečer pa v ljubljanski stolnici pričakujemo veličasten koncert Palestrinove in Brucknerjeve glasbe. Uzvočil jo bo Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom enega izmed najbolj iskanih dirigentov na svetu, Stephena Laytona. Ta je porok za to, da se nam obeta res poseben koncert, ki ga bomo prenašali tudi na programu Ars. Foto: Peter Uhan, predstava Učinek v SNG Drama Ljubljana

Wir sind das Volk, predstava skupine Laibach po besedilu nemškega dramatika Heinerja Müllerja

2. 9. 2021

Stalnica, ki vedno znova preseneča – Skupina Laibach bo nocoj v Centru urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani odigrala muzikal z naslovom Wir sind das Volk (Mi smo ljudje – Mi smo narod). Glasbeno-gledališka predstava je nastala po besedilih nemškega dramatika in pesnika Heinerja Müllerja in v sodelovanju z nemško režiserko Anjo Quickert, po besedah katere projekt končno združuje tisto, kar bi se že davno moralo zgoditi. Na beneškem arhitekturnem bienalu z naslovom Kako bomo živeli skupaj pa so nedavno razglasili letošnje prejemnike nagrad zlati lev. Za najboljši prispevek posamezne države so razglasili paviljon Arabskih Emiratov z naslovom Wet land (Mokrišče). Žirija je v njem videla poskus, ki nas vodi k razmisleku o krhki povezavi med gradnjo in odpadki tako na lokalni kot na globalni ravni. Foto: LAIBACH: WIR SIND DAS VOLK – izrez promocijskega videa

V Novi Gorici izraelska predstava »5 kil sladkorja«

1. 9. 2021

V današnji informativni oddaji o kulturi o novi predstavi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ki je nastala v koprodukciji z ljubljanskim Mini teatrom. Dokumentarno črno komedijo Pet kil sladkorja je izraelski pisatelj Gur Kóren zastavil kot dialog s svojim pokojnim dedkom; slovenska izvedba, z režiserjem Yónatanom Esterkinom na čelu pa je dogajanje iz Tel Aviva prestavila v Ljubljano. Dedek se metafizično pojavlja v različnih osebah, ki jih glavni junak srečuje v svojem vsakdanu. Svojega vnuka tako pošlje na nenavadno popotovanje po ljubljanskih ulicah. Foto: "5 kil sladkorja", SNG Nova Gorica/Peter Uhan

Festival Mittelfest praznuje jubilejnih 30 let, končale pa so se tudi že 101. Salzburške slavnostne igre

31. 8. 2021

Danes bomo skočili v severnoitalijanski Čedad na festival gledališča, glasba in plesa Mittelfest. Njegovo 30. obletnico tokrat obeležujejo z novo temo in usmeritvijo, kot si jo je za naslednja tri leta zamislil novi umetniški vodja festivala Giacomo Pedini. Izbral je naslov Eredi, ki bi ga iz italijanščine prevedli Dediči in dedinje. V sklopu programa se bo do 5. septembra zvrstilo 31. umetniških projektov iz 13. držav, med njimi se bo s predstavo Moj mož danes predstavila tudi SNG Drama Ljubljana. Še v Avstrijo gremo na zaključek 101. Salzburških slavnostnih iger, ki so eden najstarejših festivalov na svetu, oddajo pa bomo sklenili v Mariboru, kjer s plesno-lutkovno predstavo Po zabavi končujejo Poletni lutkovni pristan in predajajo oder festivalu sodobnega plesa Platforma. Foto: Luca D'Agostino / Phocus Agency ( Festival Mittelfest)

Zmagovalci filmskega festivala v Karlovih Varih

30. 8. 2021

Migrantska drama Strahinja Banović o zakonskem paru iz Gane, ki ju deportirajo v Srbijo, je zmagovalka 55. mednarodnega filmskega festivala v Karlovih Varih. Pogovarjali se bomo s prejemnikoma in prejemnicama glavnih nagrad. Naš novinar Urban Tarman je pred mikrofon povabil Stefana Arsenijevića, režiserja te drame, ki je prejela kristalni globus za najboljši film, in glavnega igralca Ibrahima Komo. Slišali boste tudi izjavo češke režiserke Erike Hnikove, ki je za dokumentarec Prav vsaka minuta prejela posebno nagrado mednarodne žirije, in razmišljanje hrvaške režiserke Sonje Tarokić, ki je za film Zbornica prejela posebni omembi glavne in ekumenske žirije karlovarskega filmskega festivala. V oddaji tudi o knjigah: romanu Milana Dekleve Pet za kvartet, pesniški zbirki Janeza Ramoveša Skupinska slika in drugi knjigi novinarke in publicistke Irene Štaudohar Kaj hoče ženska? Vir fotografije: filmski festival v Karlovih Varih.