Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Studio ob 17.00

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zadnje dodano

Studio ob 17.00

Bo Slovenija spet uvedla obvezno služenje vojske

27. 2. 2024

Zaradi negotovih varnostnih razmer številne države spet uvajajo obvezno služenje vojaškega roka. Po izjavah odgovornih v Sloveniji še nismo tako daleč, je pa obrambni minister Marjan Šarec z izjavo, da mora biti »slovensko prebivalstvo znova usposobljeno za obrambo države«, sprožil različna ugibanja, prav tako je ta možnost zapisana tudi v novi obrambni strategiji. Bo šla Slovenija po poti drugih držav in uvedla obvezno služenje vojske ali gre zgolj za testiranje javnega mnenja? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Robertom Škrjancem in gosti: Marjan Šarec, minister za obrambo Jelena Juvan, katedra za obramboslovje na FDV Marjan Balant, upokojeni brigadir Dan Podjed, antropolog

52 min

Zaradi negotovih varnostnih razmer številne države spet uvajajo obvezno služenje vojaškega roka. Po izjavah odgovornih v Sloveniji še nismo tako daleč, je pa obrambni minister Marjan Šarec z izjavo, da mora biti »slovensko prebivalstvo znova usposobljeno za obrambo države«, sprožil različna ugibanja, prav tako je ta možnost zapisana tudi v novi obrambni strategiji. Bo šla Slovenija po poti drugih držav in uvedla obvezno služenje vojske ali gre zgolj za testiranje javnega mnenja? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Robertom Škrjancem in gosti: Marjan Šarec, minister za obrambo Jelena Juvan, katedra za obramboslovje na FDV Marjan Balant, upokojeni brigadir Dan Podjed, antropolog

Studio ob 17.00

Predlog preoblikovanja nujne medicinske pomoči marsikje naletel na neodobravanje in zaskrbljenost

26. 2. 2024

Ministrstvo za zdravje bo preoblikovalo sistem nujne medicinske pomoči. Za to so se odločili zaradi hitrejše in bolj enakomerno dostopne nujne medicinske pomoči po vsej državi. Uredba postopno uvaja več novosti: vozilo dežurnega zdravnika, ki po novem ne bo več v reševalnem vozilu, do leta 2027 naj bi vzpostavili petnajst satelitskih urgentnih centrov, potem pa bo sledilo zmanjševanje dežurnih mest. Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so pripravili strokovna merila, s katerimi pa ponekod na terenu niso zadovoljni in so zaskrbljeni za prihodnost delovanja spremenjenega sistema. V ambulantah nujne medicinske pomoči, kjer se bo spremenilo delo dežurnega zdravnika, pa opozarjajo tudi na kadrovske in prostorske nedorečenosti. O tem v Studiu ob 17-ih z Aljano Jocif in gosti: Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje Renata Rajapakse, direktorica Zdravstvenega doma Domžale Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik

55 min

Ministrstvo za zdravje bo preoblikovalo sistem nujne medicinske pomoči. Za to so se odločili zaradi hitrejše in bolj enakomerno dostopne nujne medicinske pomoči po vsej državi. Uredba postopno uvaja več novosti: vozilo dežurnega zdravnika, ki po novem ne bo več v reševalnem vozilu, do leta 2027 naj bi vzpostavili petnajst satelitskih urgentnih centrov, potem pa bo sledilo zmanjševanje dežurnih mest. Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da so pripravili strokovna merila, s katerimi pa ponekod na terenu niso zadovoljni in so zaskrbljeni za prihodnost delovanja spremenjenega sistema. V ambulantah nujne medicinske pomoči, kjer se bo spremenilo delo dežurnega zdravnika, pa opozarjajo tudi na kadrovske in prostorske nedorečenosti. O tem v Studiu ob 17-ih z Aljano Jocif in gosti: Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje Renata Rajapakse, direktorica Zdravstvenega doma Domžale Sašo Rebolj, direktor Zdravstvenega doma Kamnik

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik z Urško Valjavec

23. 2. 2024

Kaj bo po prvem marcu, ko se bo rekordno dolga stavka zdravnikov še zaostrila? Morebitnega dogovora z vlado ni na vidiku, javnost pa sta medtem dodatno pretresla dva primera zamenjave rakavih vzorcev in posledično operacije zdravih pacientov. Zakaj še vedno nimamo zakonsko urejenega sistema o kakovosti in varnosti? Odgovore iščemo v pregledu tedna, v katerem tudi o zahtevah kmetov, ki stopnjujejo proteste po vsej Evropi, med drugim zaradi preplavljenih trgov s cenejšimi ukrajinskimi pridelki. Jutri mineva že dve leti od začetka invazije Rusije na Ukrajino. Kje sta danes obe državi in kakšne so sploh možnosti za končanje spopadov? Pri nas se zaradi nasilja na nogometni tekmi v Murski Soboti obeta več zakonskih sprememb glede varovanja javnega redu in pooblastil policije.

47 min

Kaj bo po prvem marcu, ko se bo rekordno dolga stavka zdravnikov še zaostrila? Morebitnega dogovora z vlado ni na vidiku, javnost pa sta medtem dodatno pretresla dva primera zamenjave rakavih vzorcev in posledično operacije zdravih pacientov. Zakaj še vedno nimamo zakonsko urejenega sistema o kakovosti in varnosti? Odgovore iščemo v pregledu tedna, v katerem tudi o zahtevah kmetov, ki stopnjujejo proteste po vsej Evropi, med drugim zaradi preplavljenih trgov s cenejšimi ukrajinskimi pridelki. Jutri mineva že dve leti od začetka invazije Rusije na Ukrajino. Kje sta danes obe državi in kakšne so sploh možnosti za končanje spopadov? Pri nas se zaradi nasilja na nogometni tekmi v Murski Soboti obeta več zakonskih sprememb glede varovanja javnega redu in pooblastil policije.

Studio ob 17.00

Kje sta Rusija in Ukrajina dve leti po začetku invazije?

22. 2. 2024

Skoraj petina ukrajinskega ozemlja tudi po dveh letih od začetka invazije ostaja v primežu sosede. Neuspešna protiofenziva je razmerje moči obrnila v rusko korist, to pa je prineslo tudi notranje boje znotraj ukrajinskega vodstva in sprožilo dvome pri zaveznicah Ukrajine. Vladimir Putin je medtem povsem utišal vse kritične glasove in Rusijo preobrazil v diktaturo, v kateri tretjino proračuna namenjajo za vojaško industrijo. O aktualnih vprašanjih rusko-ukrajinske vojne in razmerah v obeh vpletenih državah tokrat v Studiu ob 17.00.

55 min

Skoraj petina ukrajinskega ozemlja tudi po dveh letih od začetka invazije ostaja v primežu sosede. Neuspešna protiofenziva je razmerje moči obrnila v rusko korist, to pa je prineslo tudi notranje boje znotraj ukrajinskega vodstva in sprožilo dvome pri zaveznicah Ukrajine. Vladimir Putin je medtem povsem utišal vse kritične glasove in Rusijo preobrazil v diktaturo, v kateri tretjino proračuna namenjajo za vojaško industrijo. O aktualnih vprašanjih rusko-ukrajinske vojne in razmerah v obeh vpletenih državah tokrat v Studiu ob 17.00.

Studio ob 17.00

Rahljanje pogojev za tujo delovno silo

21. 2. 2024

Država skuša z različnimi ukrepi olajšati dostop tujih delavcev na slovenski trg dela. Konzulat na Filipinih že deluje; tik pred podpisom je memorandum med Slovenijo in Filipini. Za določena dela ni več treba urejati dokumentov na upravnih enotah; končana je tudi javna razprava zakona, ki ureja delo tujih delavcev. Ta prinaša novo vrsto sezonskega dela in novosti na področju modre karte. Kdaj je pričakovati prihod prvih delavcev s Filipinov? V katerih panogah se bodo zaposlovali? Kako se bodo vključili v našo družbo? Bomo znova priča zgodbam o izkoriščanju tujcev? V oddaji, ki jo pripravlja Urška Valjavec, bodo sodelovali: - državni sekretar z ministrstva za delo Igor Feketija - generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc - soustanovitelj in direktor podjetja Cosylab Mark Pleško - izvršni sekretar zveze svobodnih sindikatov za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko.

56 min

Država skuša z različnimi ukrepi olajšati dostop tujih delavcev na slovenski trg dela. Konzulat na Filipinih že deluje; tik pred podpisom je memorandum med Slovenijo in Filipini. Za določena dela ni več treba urejati dokumentov na upravnih enotah; končana je tudi javna razprava zakona, ki ureja delo tujih delavcev. Ta prinaša novo vrsto sezonskega dela in novosti na področju modre karte. Kdaj je pričakovati prihod prvih delavcev s Filipinov? V katerih panogah se bodo zaposlovali? Kako se bodo vključili v našo družbo? Bomo znova priča zgodbam o izkoriščanju tujcev? V oddaji, ki jo pripravlja Urška Valjavec, bodo sodelovali: - državni sekretar z ministrstva za delo Igor Feketija - generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc - soustanovitelj in direktor podjetja Cosylab Mark Pleško - izvršni sekretar zveze svobodnih sindikatov za sistemska vprašanja in socialni dialog Andrej Zorko.

Studio ob 17.00

Argentinski anarho-kapitalizem ali kako iti z motorko nad državo

20. 2. 2024

Človek z motorno žago, ki se dere, da bo posekal državne inštitucije in prepovedal splav; človek, ki rohni proti levičarjem, ki so zanj kar vsi po vrsti komunisti; človek, ki se označuje za anarho-kapitalista in zagovarja radikalno džunglo prostega trga, državo pa bi skrčil samo na vojsko, policijo in sodstvo; človek, ki hoče ukiniti centralno banko in lokalno valuto druge največje države južne Amerike ter v njej uvesti dolar, svojim sodržavljanom pa popolnoma odkrito in grobo napoveduje šok terapijo - to ni izmišljeni lik ekscentričnega norega profesorja, ampak legitimno izvoljeni novi argentinski predsednik Javier Milei, ki je decembra nastopil svoj štiriletni mandat. Kaj torej pričakovati od tega ekstravagantnega voditelja? Kako resno jemlje svoje ideje in kako uspešen je lahko pri dejanski uresničitvi politik, ki naj bi po njegovem rešile več kot 200-odstotno letno inflacijo ter hudo zadolženost Argentine? Kaj bodo uvedbe teh politik pomenile za tamkajšnje prebivalstvo, med katerim že tako in tako več kot 40 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine? Kakšne bodo zunanjepolitične posledice predsedovanja Mileia, ki javno prisega zvestobo Izraelu in Združenim državam, Kitajsko in Brazilijo, ki sta daleč največja argentinska trgovinska partnerja, pa označuje za sovražnika? Ter, nenazadnje - kaj vse je šlo v Argentini narobe v preteklih desetletjih, da ima nekdaj ena najbogatejših držav na svetu danes tako velike težave in se je pripravljena prepustiti revolucionarni retoriki samooklicanega anarho-kapitalista? Ta vprašanja, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, so nas v preteklem tednu zaposlovala v pogovoru za oddajo Intelekta, ki vam ga v ponovno poslušanje ponujamo v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostje pred mikrofonom so: dr. Štefan Bogdan Barenboim Šalej, nekdanji novinar, poslovnež in politik, ki že 60 let živi v Braziliji, novinar ter dolgoletni dopisnik iz Latinske Amerike Tone Hočevar ter še en novinarski kolega, ki redno potuje v Južno Ameriko in je bil ravno pred jesenskim volitvami tudi v Argentini, zunanjepolitični komentator Branko Soban. Oddajo je pripravila Alja Zore.

47 min

Človek z motorno žago, ki se dere, da bo posekal državne inštitucije in prepovedal splav; človek, ki rohni proti levičarjem, ki so zanj kar vsi po vrsti komunisti; človek, ki se označuje za anarho-kapitalista in zagovarja radikalno džunglo prostega trga, državo pa bi skrčil samo na vojsko, policijo in sodstvo; človek, ki hoče ukiniti centralno banko in lokalno valuto druge največje države južne Amerike ter v njej uvesti dolar, svojim sodržavljanom pa popolnoma odkrito in grobo napoveduje šok terapijo - to ni izmišljeni lik ekscentričnega norega profesorja, ampak legitimno izvoljeni novi argentinski predsednik Javier Milei, ki je decembra nastopil svoj štiriletni mandat. Kaj torej pričakovati od tega ekstravagantnega voditelja? Kako resno jemlje svoje ideje in kako uspešen je lahko pri dejanski uresničitvi politik, ki naj bi po njegovem rešile več kot 200-odstotno letno inflacijo ter hudo zadolženost Argentine? Kaj bodo uvedbe teh politik pomenile za tamkajšnje prebivalstvo, med katerim že tako in tako več kot 40 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine? Kakšne bodo zunanjepolitične posledice predsedovanja Mileia, ki javno prisega zvestobo Izraelu in Združenim državam, Kitajsko in Brazilijo, ki sta daleč največja argentinska trgovinska partnerja, pa označuje za sovražnika? Ter, nenazadnje - kaj vse je šlo v Argentini narobe v preteklih desetletjih, da ima nekdaj ena najbogatejših držav na svetu danes tako velike težave in se je pripravljena prepustiti revolucionarni retoriki samooklicanega anarho-kapitalista? Ta vprašanja, spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci, so nas v preteklem tednu zaposlovala v pogovoru za oddajo Intelekta, ki vam ga v ponovno poslušanje ponujamo v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostje pred mikrofonom so: dr. Štefan Bogdan Barenboim Šalej, nekdanji novinar, poslovnež in politik, ki že 60 let živi v Braziliji, novinar ter dolgoletni dopisnik iz Latinske Amerike Tone Hočevar ter še en novinarski kolega, ki redno potuje v Južno Ameriko in je bil ravno pred jesenskim volitvami tudi v Argentini, zunanjepolitični komentator Branko Soban. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Studio ob 17.00

Nepremičninski trg v Ljubljani in stanovanjska reforma

19. 2. 2024

Stanovanje, vsaj v prestolnici, ni več pravica, ampak privilegij. Cene nepremičnin od leta 2014 vztrajno rastejo, marsikdo je prisiljen odplačevati kredite vse življenje. Vzrok je šepajoča stanovanjska politika zadnjih desetletij. Najemniški trg je neurejen, veliko je oddajanja na črno. Nepremičnine se kopičijo v rokah najpremožnejših, manj kot 10 odstotkov novogradenj je namenjenih najemu. Stanovanjski trg pri nas je izrazito lastniški, nadzora nad uporabo nepremičnin in njihovimi cenami ni. Prav tako ni davka na prazna stanovanja, pomemben delež stanovanj se oddaja za kratkoročni najem, v turistične namene. O stanovanjski politiki in težavah z nepremičninami, zlasti v Ljubljani, v tokratnem studiu ob 17-ih. Gosti: Maša Hawlina, sociologinja z inštituta za študije stanovanj in prostora Sašo Rink, JSS MOL dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Matej Zwitter, medij Oštro

54 min

Stanovanje, vsaj v prestolnici, ni več pravica, ampak privilegij. Cene nepremičnin od leta 2014 vztrajno rastejo, marsikdo je prisiljen odplačevati kredite vse življenje. Vzrok je šepajoča stanovanjska politika zadnjih desetletij. Najemniški trg je neurejen, veliko je oddajanja na črno. Nepremičnine se kopičijo v rokah najpremožnejših, manj kot 10 odstotkov novogradenj je namenjenih najemu. Stanovanjski trg pri nas je izrazito lastniški, nadzora nad uporabo nepremičnin in njihovimi cenami ni. Prav tako ni davka na prazna stanovanja, pomemben delež stanovanj se oddaja za kratkoročni najem, v turistične namene. O stanovanjski politiki in težavah z nepremičninami, zlasti v Ljubljani, v tokratnem studiu ob 17-ih. Gosti: Maša Hawlina, sociologinja z inštituta za študije stanovanj in prostora Sašo Rink, JSS MOL dr. Klemen Ploštajner, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Matej Zwitter, medij Oštro

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik s Simeono Rogelj

16. 2. 2024

Več kot mesec dni trajajoča saga v politiki zaradi afere o nakupu sodne stavbe vendarle dobiva epilog, a vprašanje, kako bodo vsi odstopi, razčiščevanja in volilni kongres sanirali nastalo škodo. Kakšne so možnosti za čimprejšnje končanje rekordno dolge zdravniške stavke in kaj konkretno prinaša nova zdravstvena uredba, ki se med drugim loteva tudi čakalnih vrst in vse slabše dostopnosti do zdravstvenih storitev. Kaj zahtevajo kmetje in kaj pričakovati od varnostne konference v Munchnu? Negotovosti znižujejo gospodarske napovedi. O vsem tem v kritičnem pregledu s Simeono Rogelj.

54 min

Več kot mesec dni trajajoča saga v politiki zaradi afere o nakupu sodne stavbe vendarle dobiva epilog, a vprašanje, kako bodo vsi odstopi, razčiščevanja in volilni kongres sanirali nastalo škodo. Kakšne so možnosti za čimprejšnje končanje rekordno dolge zdravniške stavke in kaj konkretno prinaša nova zdravstvena uredba, ki se med drugim loteva tudi čakalnih vrst in vse slabše dostopnosti do zdravstvenih storitev. Kaj zahtevajo kmetje in kaj pričakovati od varnostne konference v Munchnu? Negotovosti znižujejo gospodarske napovedi. O vsem tem v kritičnem pregledu s Simeono Rogelj.

Studio ob 17.00

Je izbira poklica težka in negotova?

15. 2. 2024

Jutri in v soboto bodo za mlade, ki končujemo osnovno in srednjo šolo potekali informativni dnevi. Tudi na podlagi vtisov in informacij, ki jih bodo dobili na šolah in fakultetah, se bodo odločali, kako in kam naprej. Izbire je veliko, odločitev pa kljub temu ni lahka. Ne le, da imajo tradicionalno nekatere šole in študijski programi omejitev vpisa, veliko je mladih, ki so neodločeni ali jih zanima več stvari. Prav tako mladi in starši razmišljajo tudi o perspektivnosti poklica in izobrazbe, o zaslužku, možnostih za dobre delovne pogoje. Po drugi strani smo priča velikemu pomanjkanju kadrov v določenih panogah, delovne sile na splošno, pa tudi zanimanja za določene poklice, kamor se mladi ne vpisujejo več. Kako se torej odločiti, kaj narediti, da bodo nekateri poklici ponovno zanimivi za mlade, kje bo v prihodnosti največ možnosti za zaposlitev, je to sploh mogoče napovedati? Koliko danes velja izobrazba, koliko bo čez nekaj let? In katere veščine, znanja in kompetence bodo čez nekaj let iskali zaposlovalci? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnem Studiu ob 17h.

53 min

Jutri in v soboto bodo za mlade, ki končujemo osnovno in srednjo šolo potekali informativni dnevi. Tudi na podlagi vtisov in informacij, ki jih bodo dobili na šolah in fakultetah, se bodo odločali, kako in kam naprej. Izbire je veliko, odločitev pa kljub temu ni lahka. Ne le, da imajo tradicionalno nekatere šole in študijski programi omejitev vpisa, veliko je mladih, ki so neodločeni ali jih zanima več stvari. Prav tako mladi in starši razmišljajo tudi o perspektivnosti poklica in izobrazbe, o zaslužku, možnostih za dobre delovne pogoje. Po drugi strani smo priča velikemu pomanjkanju kadrov v določenih panogah, delovne sile na splošno, pa tudi zanimanja za določene poklice, kamor se mladi ne vpisujejo več. Kako se torej odločiti, kaj narediti, da bodo nekateri poklici ponovno zanimivi za mlade, kje bo v prihodnosti največ možnosti za zaposlitev, je to sploh mogoče napovedati? Koliko danes velja izobrazba, koliko bo čez nekaj let? In katere veščine, znanja in kompetence bodo čez nekaj let iskali zaposlovalci? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnem Studiu ob 17h.

Studio ob 17.00

Nujno potrebne spremembe v vrtcih in šolah

14. 2. 2024

Sistem vzgoje in izobraževanja je na pragu velikih sprememb; osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja obsega več kot 280 ukrepov za vse ravni izobraževanja, od vrtcev do višjih šol, spreminja se tudi zakon o osnovni šoli. Kakšne spremembe se torej obetajo, so predlogi prilagojeni izzivom sodobne družbe, so predlagane rešitve dovolj premišljene in nenazadnje, kakšni so prvi odzivi stroke? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Juretom Čepinom in gosti: - Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje - profesor Janez Vogrinc, vodja delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja - profesor Damijan Štefanc, oddelek za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti

56 min

Sistem vzgoje in izobraževanja je na pragu velikih sprememb; osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja obsega več kot 280 ukrepov za vse ravni izobraževanja, od vrtcev do višjih šol, spreminja se tudi zakon o osnovni šoli. Kakšne spremembe se torej obetajo, so predlogi prilagojeni izzivom sodobne družbe, so predlagane rešitve dovolj premišljene in nenazadnje, kakšni so prvi odzivi stroke? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Juretom Čepinom in gosti: - Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje - profesor Janez Vogrinc, vodja delovne skupine za pripravo Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja - profesor Damijan Štefanc, oddelek za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski Filozofski fakulteti

Studio ob 17.00

Okoljske dileme na tnalu

13. 2. 2024

Ali je v obdobju, ko se soočamo z dvema velikima vojnama, možen velik preskok, ki bi omogočal dolgoročno ohranjanje planeta Zemlja, in kaj moramo narediti za to? Zakaj je pri soočanju z okoljskimi krizami nujno narediti veliko več za odpravo revščine in zmanjšanje neenakosti v svetu? Ali zeleni prehod res pomeni odpovedovanje udobju ali pa ustvarjanje pogojev za boljše življenje? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak in gosti.

56 min

Ali je v obdobju, ko se soočamo z dvema velikima vojnama, možen velik preskok, ki bi omogočal dolgoročno ohranjanje planeta Zemlja, in kaj moramo narediti za to? Zakaj je pri soočanju z okoljskimi krizami nujno narediti veliko več za odpravo revščine in zmanjšanje neenakosti v svetu? Ali zeleni prehod res pomeni odpovedovanje udobju ali pa ustvarjanje pogojev za boljše življenje? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Špelo Novak in gosti.

Studio ob 17.00

Zahodni Balkan v iskanju svoje geopolitične opredelitve

12. 2. 2024

Decembrske volitve v Srbiji so pokazale, kako šibki so demokratični procesi v regiji. Evropska perspektiva je le ena od možnosti, proti katerim se države Zahodnega Balkana obračajo v iskanju svoje geopolitične opredelitve. Kam jih vleče, kaj jih odvrača, kako privlačne so evroatlantske integracije in kako mikavne vpetosti v rusko ali kitajsko interesno sfero? O tem voditelj Marjan Vešligaj v Studiu ob 17-ih z evropskim poslancem Klemnom Grošljem, analitikom Farisom Kočanom ter beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom.

56 min

Decembrske volitve v Srbiji so pokazale, kako šibki so demokratični procesi v regiji. Evropska perspektiva je le ena od možnosti, proti katerim se države Zahodnega Balkana obračajo v iskanju svoje geopolitične opredelitve. Kam jih vleče, kaj jih odvrača, kako privlačne so evroatlantske integracije in kako mikavne vpetosti v rusko ali kitajsko interesno sfero? O tem voditelj Marjan Vešligaj v Studiu ob 17-ih z evropskim poslancem Klemnom Grošljem, analitikom Farisom Kočanom ter beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom.

Studio ob 17.00

Studio ob 17.00

9. 2. 2024

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

41 min

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Studio ob 17.00

40 let od olimpijskih iger v Sarajevu

7. 2. 2024

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

53 min

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.

Studio ob 17.00

Otroci in varna raba interneta

6. 2. 2024

V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Kar 6 % otrok se je s spletno pornografijo srečalo pred šestim letom. Najbolj razširjeno kaznivo dejanje v povezavi s spletom je sicer izdelava in razširjanje pornografskega gradiva, v letu 2022 je policija zabeležila 163 takih primerov, lani 192. Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O tem je ob dnevu varne rabe interneta voditeljica Eva Lipovšek govorila s sogovorniki, ki so bili: • Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica; • Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si; • Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; • Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.

54 min

V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Kar 6 % otrok se je s spletno pornografijo srečalo pred šestim letom. Najbolj razširjeno kaznivo dejanje v povezavi s spletom je sicer izdelava in razširjanje pornografskega gradiva, v letu 2022 je policija zabeležila 163 takih primerov, lani 192. Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O tem je ob dnevu varne rabe interneta voditeljica Eva Lipovšek govorila s sogovorniki, ki so bili: • Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica; • Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si; • Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; • Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.

Studio ob 17.00

Kakšna je realizacija mariborske trajnostne strategije?

5. 2. 2024

Mariborska občina dokončuje največji investicijski cikel, pri katerem je veliko projektov evropsko sofinanciranih iz trajnostne urbane strategije. Mestni svetniki pa so decembra sprejeli novo trajnostno urbano strategijo. Kako je z realizacijo dosedanje in kaj prinaša nova strategija, v Studiu ob 17.00 z Bratkom Zavrnikom. Gosta: - Dr. Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor - Boris Keuc, Regionalna razvojna agencija Podravje - Maribor

45 min

Mariborska občina dokončuje največji investicijski cikel, pri katerem je veliko projektov evropsko sofinanciranih iz trajnostne urbane strategije. Mestni svetniki pa so decembra sprejeli novo trajnostno urbano strategijo. Kako je z realizacijo dosedanje in kaj prinaša nova strategija, v Studiu ob 17.00 z Bratkom Zavrnikom. Gosta: - Dr. Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor - Boris Keuc, Regionalna razvojna agencija Podravje - Maribor

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik

2. 2. 2024

Zaradi usode pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan je vznemirjenje čutiti tudi v koaliciji. Vlada in zdravniki so tudi po številnih sestankih za pogajalsko mizo še vedno na različnih bregovih, kratko pa vse bolj potegnejo bolniki. Višje plače so s stavko zahtevali tudi na upravnih enotah. Politika je poenotena glede referenduma o JEK2, del opozicije glede energetskega zakona predlaga posvetovalni referendum. Vrh Evropske unije je dosegel dogovor o finančni pomoči Ukrajini, kar je doslej blokirala Madžarska. Številne ceste in poslopja s traktorji blokirajo evropski kmetje. Sporu na Bližnjem vzhodu ni videti konca. Zakaj? Kaj sledi? Razčlenjujemo, analiziramo in odgovore iščemo v Tedenskem aktualnem mozaiku.

45 min

Zaradi usode pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan je vznemirjenje čutiti tudi v koaliciji. Vlada in zdravniki so tudi po številnih sestankih za pogajalsko mizo še vedno na različnih bregovih, kratko pa vse bolj potegnejo bolniki. Višje plače so s stavko zahtevali tudi na upravnih enotah. Politika je poenotena glede referenduma o JEK2, del opozicije glede energetskega zakona predlaga posvetovalni referendum. Vrh Evropske unije je dosegel dogovor o finančni pomoči Ukrajini, kar je doslej blokirala Madžarska. Številne ceste in poslopja s traktorji blokirajo evropski kmetje. Sporu na Bližnjem vzhodu ni videti konca. Zakaj? Kaj sledi? Razčlenjujemo, analiziramo in odgovore iščemo v Tedenskem aktualnem mozaiku.

Studio ob 17.00

Kako ranljiva je Evropa v kontekstu dveh vojn v njeni neposredni soseščini?

1. 2. 2024

Voditelji Evropske unije skušajo v Bruslju odpraviti težave, povezane z dogovorom o nadaljnji finančni pomoči Ukrajini. Kako ranljiva je Evropa v kontekstu dveh vojn v njeni neposredni soseščini, naraščajočih trenj med Rusijo in Natom ter vzpona Kitajske, od katere je močno odvisno njeno gospodarstvo? Kako lahko poveča svoj vpliv in svojo moč? In koliko je njena ranljivost tudi posledica notranjih nesoglasij? Gostje: • profesorica mednarodne ekonomije z Ekonomske fakultete v Ljubljani Katja Zajc Kejžar • publicist in nekdanji diplomat Mirko Cigler • profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Zlatko Šabič

54 min

Voditelji Evropske unije skušajo v Bruslju odpraviti težave, povezane z dogovorom o nadaljnji finančni pomoči Ukrajini. Kako ranljiva je Evropa v kontekstu dveh vojn v njeni neposredni soseščini, naraščajočih trenj med Rusijo in Natom ter vzpona Kitajske, od katere je močno odvisno njeno gospodarstvo? Kako lahko poveča svoj vpliv in svojo moč? In koliko je njena ranljivost tudi posledica notranjih nesoglasij? Gostje: • profesorica mednarodne ekonomije z Ekonomske fakultete v Ljubljani Katja Zajc Kejžar • publicist in nekdanji diplomat Mirko Cigler • profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Zlatko Šabič

Studio ob 17.00

Štiri leta po odhodu Združenega kraljestva iz Evropske unije

31. 1. 2024

Nobena ločitev ni lahka, odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije po skoraj 50 let trajajoči zvezi pa je bil vse prej kot hiter in neboleč. Štiri leta po njem bomo pogledali, kaj je brexit prinesel obema stranema in kaj odnesel. Katere težave imajo Britanci in Severni Irci, še posebno drugi, ki v novih razmerah pomenijo posebno izjemo? Javno mnenje brexit vse bolj vidi kot napako, priložnosti, o katerih se je v kampanji veliko govorilo, pa ostajajo neizkoriščene. Pogovor bo povezoval Matej Hrastar. Gosti: • dr. Andreja Pegan, fakulteta za management Univerze na Primorskem • dr. Jan Grobovšek, docent za ekonomijo na Univerzi v Edinburghu • dr. Jure Požgan, fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

55 min

Nobena ločitev ni lahka, odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije po skoraj 50 let trajajoči zvezi pa je bil vse prej kot hiter in neboleč. Štiri leta po njem bomo pogledali, kaj je brexit prinesel obema stranema in kaj odnesel. Katere težave imajo Britanci in Severni Irci, še posebno drugi, ki v novih razmerah pomenijo posebno izjemo? Javno mnenje brexit vse bolj vidi kot napako, priložnosti, o katerih se je v kampanji veliko govorilo, pa ostajajo neizkoriščene. Pogovor bo povezoval Matej Hrastar. Gosti: • dr. Andreja Pegan, fakulteta za management Univerze na Primorskem • dr. Jan Grobovšek, docent za ekonomijo na Univerzi v Edinburghu • dr. Jure Požgan, fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Studio ob 17.00

Kako privlačne so ljudske obveznice

30. 1. 2024

Država bo v kratkem izdala prve ljudske obveznice. So donos, ročnost in tveganost ustrezni, da bodo slovenske varčevalce prepričali v nakup? Kolikšni so stroški povezani z nakupom obveznic, sploh za tiste, ki v bankah ali v borznih hišah še nimajo trgovalnega računa? Kakšna je prednost omenjenih obveznic pred bančnimi depoziti, če sploh je? Pa tudi, zakaj obveznic ne bo mogoče vpisati digitalno in ali lahko še letos pričakujemo kakšno podobno izdajo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Urško Jereb. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; dr. Aljoša Valentinčič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Primož Cencelj, član uprave Modre zavarovalnice; Igor Štemberger, predsednik uprave borznoposredniške družbe Ilirika.

50 min

Država bo v kratkem izdala prve ljudske obveznice. So donos, ročnost in tveganost ustrezni, da bodo slovenske varčevalce prepričali v nakup? Kolikšni so stroški povezani z nakupom obveznic, sploh za tiste, ki v bankah ali v borznih hišah še nimajo trgovalnega računa? Kakšna je prednost omenjenih obveznic pred bančnimi depoziti, če sploh je? Pa tudi, zakaj obveznic ne bo mogoče vpisati digitalno in ali lahko še letos pričakujemo kakšno podobno izdajo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Urško Jereb. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; dr. Aljoša Valentinčič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Primož Cencelj, član uprave Modre zavarovalnice; Igor Štemberger, predsednik uprave borznoposredniške družbe Ilirika.

Studio ob 17.00

Stavkovni plaz – zdaj tudi na upravnih enotah

29. 1. 2024

Zaposlenim na upravnih enotah je dokončno prekipelo. Približno 2 tisoč uradnikov na 40-ih upravnih enotah bo s stavko zahtevalo višje plače. Prav plače so razlog, da zaposleni zapuščajo uradniška delovna mesta, novi pa se na razpise ne prijavljajo. Upravnih storitev pa je vse več. V oddaji bomo predstavili stališča sindikalne in vladne strani, skušali bomo tudi razjasniti razmere na upravnih enotah, ki so že več let vse prej kot idealne in stimulativne. Studio ob 17.00 s Katjo Arhar.

52 min

Zaposlenim na upravnih enotah je dokončno prekipelo. Približno 2 tisoč uradnikov na 40-ih upravnih enotah bo s stavko zahtevalo višje plače. Prav plače so razlog, da zaposleni zapuščajo uradniška delovna mesta, novi pa se na razpise ne prijavljajo. Upravnih storitev pa je vse več. V oddaji bomo predstavili stališča sindikalne in vladne strani, skušali bomo tudi razjasniti razmere na upravnih enotah, ki so že več let vse prej kot idealne in stimulativne. Studio ob 17.00 s Katjo Arhar.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik z Blažem Ermencem

26. 1. 2024

Po slabih dveh tednih stavke zdravnikov se bolj kot njen konec na obzorju riše zaostrovanje stavke. Tudi preostanek javnega sektorja od vlade pričakuje intenzivnejša pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v njem. V kritičnem pregledu tedna tudi o razplamtevanju bližnjevzhodnega kriznega žarišča, o katerem je v palači Združenih narodov govorila slovenska zunanja ministrica, medtem ko so nedaleč proč ameriške strankarske volitve Donaldu Trumpu tlakovale začetek poti proti Beli hiši.

44 min

Po slabih dveh tednih stavke zdravnikov se bolj kot njen konec na obzorju riše zaostrovanje stavke. Tudi preostanek javnega sektorja od vlade pričakuje intenzivnejša pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v njem. V kritičnem pregledu tedna tudi o razplamtevanju bližnjevzhodnega kriznega žarišča, o katerem je v palači Združenih narodov govorila slovenska zunanja ministrica, medtem ko so nedaleč proč ameriške strankarske volitve Donaldu Trumpu tlakovale začetek poti proti Beli hiši.

Studio ob 17.00

Napadi v Rdečem morju izziv za pomorski promet

25. 1. 2024

Oborožene sile Združenih držav Amerike in Velike Britanije so v zadnjem času večkrat napadle položaje hutijevcev, ki z napadi ogrožajo mednarodni ladijski promet v Rdečem morju. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo s strokovnjaki za pomorski promet pogovarjali o posledicah teh napadov ter o spremembah in stroških zaradi drugih pomorskih poti. Z gosti oddaje bomo med drugim govorili o tem, ali je ogrožena tudi konkurenčna prednost pristanišč na severu Jadranskega morja. Voditeljica oddaje je Tjaša Škamperle. Gostje: Urška Starman v Cargo partner zadolžena za »pomorske tovore« Gregor Belič, član uprave Luke Koper Valter Suban, Fakulteta za pomorstvo in promet UL Gracijan Necmeskal, Zveza pomorskih agentov

51 min

Oborožene sile Združenih držav Amerike in Velike Britanije so v zadnjem času večkrat napadle položaje hutijevcev, ki z napadi ogrožajo mednarodni ladijski promet v Rdečem morju. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo s strokovnjaki za pomorski promet pogovarjali o posledicah teh napadov ter o spremembah in stroških zaradi drugih pomorskih poti. Z gosti oddaje bomo med drugim govorili o tem, ali je ogrožena tudi konkurenčna prednost pristanišč na severu Jadranskega morja. Voditeljica oddaje je Tjaša Škamperle. Gostje: Urška Starman v Cargo partner zadolžena za »pomorske tovore« Gregor Belič, član uprave Luke Koper Valter Suban, Fakulteta za pomorstvo in promet UL Gracijan Necmeskal, Zveza pomorskih agentov

Studio ob 17.00

Preselitve in obnova skoraj pol leta po poplavah, "najhujša je negotovost"

24. 1. 2024

»Še vedno ponoči razmišljam o svojem domu in ga sanjam. Morali pa se bomo navaditi, če na isti lokaciji ne bomo mogli več živeti,« pripoveduje Renato Vastl s Poljane na Koroškem, ki se bo moral izseliti. Trenutno je na seznamu 348 objektov po Sloveniji, daleč največ v Zgornji Savinjski dolini. Prav zdaj se predstavniki vladne službe za obnovo po poplavah individualno pogovarjajo z lastniki objektov na ogroženih območjih. Težko pričakovane so cenitve objektov. Kako bodo določili razlivna območja, kdo lahko ostane in kdo ne, kakšno je stanje na treh najbolj znanih slovenskih plazovih, ki ogrožajo vasi in ključne cestne prometnice ter še vedno kažejo zobe. Kako bomo dolgoročno bivali v teh okoljih? Gostje Studia ob 17.00 so bili: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po poplavah; Rok Fazarinc, gradbeni inženir, hidrotehnik, ki sodeluje pri številnih projektih protipoplavne varnosti na slovenskih vodotokih; Miloš Bavec, direktor Geodetskega zavoda Slovenije; Majda Potočnik, županja Rečice ob Savinji.

56 min

»Še vedno ponoči razmišljam o svojem domu in ga sanjam. Morali pa se bomo navaditi, če na isti lokaciji ne bomo mogli več živeti,« pripoveduje Renato Vastl s Poljane na Koroškem, ki se bo moral izseliti. Trenutno je na seznamu 348 objektov po Sloveniji, daleč največ v Zgornji Savinjski dolini. Prav zdaj se predstavniki vladne službe za obnovo po poplavah individualno pogovarjajo z lastniki objektov na ogroženih območjih. Težko pričakovane so cenitve objektov. Kako bodo določili razlivna območja, kdo lahko ostane in kdo ne, kakšno je stanje na treh najbolj znanih slovenskih plazovih, ki ogrožajo vasi in ključne cestne prometnice ter še vedno kažejo zobe. Kako bomo dolgoročno bivali v teh okoljih? Gostje Studia ob 17.00 so bili: Boštjan Šefic, vodja vladne službe za obnovo po poplavah; Rok Fazarinc, gradbeni inženir, hidrotehnik, ki sodeluje pri številnih projektih protipoplavne varnosti na slovenskih vodotokih; Miloš Bavec, direktor Geodetskega zavoda Slovenije; Majda Potočnik, županja Rečice ob Savinji.

Studio ob 17.00

Zdravniška stavka - je pacient kralj ali talec?

23. 1. 2024

Zdravniki, nezadovoljni s pristopom vlade glede njihovih stavkovnih zahtev, so drugi stavkovni teden začeli z zaostrovanjem aktivnosti. Kaj stavka pomeni za paciente, kaj je v ozadju pogajanj med vlado in zdravniškim sindikatom Fides ter kje so možne rešitve? O tem voditeljici Katja Arhar in Helena Lovinčič s kolegi in dopisniki.

50 min

Zdravniki, nezadovoljni s pristopom vlade glede njihovih stavkovnih zahtev, so drugi stavkovni teden začeli z zaostrovanjem aktivnosti. Kaj stavka pomeni za paciente, kaj je v ozadju pogajanj med vlado in zdravniškim sindikatom Fides ter kje so možne rešitve? O tem voditeljici Katja Arhar in Helena Lovinčič s kolegi in dopisniki.

Studio ob 17.00

Zakaj se je popis košarice živil izrodil?

22. 1. 2024

Hrana in pijača sta se po statističnih podatkih lani podražili. Popis cen osnovnih živil vladne košarice pri šestih trgovcih pa v povprečju kaže na več kot polovično znižanje popisanih cen. Pri tem gre za zavajanje, ugotavljajo kupci, saj tako poceni izdelkov v trgovinah takoj zmanjka. Tako imenovana košarica se je sprevrgla v manipulacijo, napačen in škodljiv ukrep. Prinesel je neželene dampinške cene uvoženih živil in pritisk na cene pridelkov domačih kmetov in dobaviteljev. Do kdaj ga bo kmetijsko ministrstvo še zagovarjalo? Odgovore je iskala Jernejka Drolec z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: – predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič; – predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah; – generalna sekretarka Zveze potrošnikov Slovenije Jasmina Bevc Bahar. Predstavljamo tudi stališča agrarnega ekonomista dr. Emila Erjavca in predsednika uprave Celjskih mesnin Izidorja Krivca ter razmere v Avstriji in na Hrvaškem.

57 min

Hrana in pijača sta se po statističnih podatkih lani podražili. Popis cen osnovnih živil vladne košarice pri šestih trgovcih pa v povprečju kaže na več kot polovično znižanje popisanih cen. Pri tem gre za zavajanje, ugotavljajo kupci, saj tako poceni izdelkov v trgovinah takoj zmanjka. Tako imenovana košarica se je sprevrgla v manipulacijo, napačen in škodljiv ukrep. Prinesel je neželene dampinške cene uvoženih živil in pritisk na cene pridelkov domačih kmetov in dobaviteljev. Do kdaj ga bo kmetijsko ministrstvo še zagovarjalo? Odgovore je iskala Jernejka Drolec z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: – predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič; – predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah; – generalna sekretarka Zveze potrošnikov Slovenije Jasmina Bevc Bahar. Predstavljamo tudi stališča agrarnega ekonomista dr. Emila Erjavca in predsednika uprave Celjskih mesnin Izidorja Krivca ter razmere v Avstriji in na Hrvaškem.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik z Jernejko Drolec

19. 1. 2024

Teden je zaznamovala zdravniška stavka, ki jo pacienti sprva niso močno občutili, zdaj pa se stopnjuje in s tem se krepi strah pred dodatnim povečevanjem čakalnih dob. Sprašujemo se, ali bodo nanovo imenovani vladni pogajalci za celotni javni sektor in posamezne stebre lahko premaknili pogajanja z mrtve točke. Protest nadaljujejo tudi sodniki, tožilci so še uradno napovedali stavko za konec meseca, ministrica za pravosodje pa se namesto z iskanjem rešitev ukvarja z afero sodna stavba. Komentiramo domači kompromis glede sežiga oziroma sosežiga odpadkov. O moči kapitala razmišljamo tudi ob tradicionalnem srečanju globalnih elit v Davosu, ki sta ga zaznamovali vojni v Ukrajini in na Bližnjem Vzhodu. Poročamo tudi o spopadu za republikansko predsedniško nominacijo v ZDA. Kritični pregled tedna ta petek z Jernejko Drolec.

41 min

Teden je zaznamovala zdravniška stavka, ki jo pacienti sprva niso močno občutili, zdaj pa se stopnjuje in s tem se krepi strah pred dodatnim povečevanjem čakalnih dob. Sprašujemo se, ali bodo nanovo imenovani vladni pogajalci za celotni javni sektor in posamezne stebre lahko premaknili pogajanja z mrtve točke. Protest nadaljujejo tudi sodniki, tožilci so še uradno napovedali stavko za konec meseca, ministrica za pravosodje pa se namesto z iskanjem rešitev ukvarja z afero sodna stavba. Komentiramo domači kompromis glede sežiga oziroma sosežiga odpadkov. O moči kapitala razmišljamo tudi ob tradicionalnem srečanju globalnih elit v Davosu, ki sta ga zaznamovali vojni v Ukrajini in na Bližnjem Vzhodu. Poročamo tudi o spopadu za republikansko predsedniško nominacijo v ZDA. Kritični pregled tedna ta petek z Jernejko Drolec.

Studio ob 17.00

Vse fronte vlade Roberta Goloba

18. 1. 2024

Pred volitvami je premier Robert Golob samozavestno napovedoval dva mandata, na polovici prvega je očitno, da bo izziv zdržati do konca. Poleg tega, da se afere kar lepijo tako na vlado kot na ministrskega predsednika, so ob neuresničenih napovedih petih reform tukaj še odprte fronte z različnimi interesnimi skupinami, ki jih ministrska posadka nikakor ne uspe zapirati. Kaj lahko ogrozi stabilnost vladne koalicije v državnem zboru? Ali lahko vladne stranke še obrnejo javnomnenjske trende? O teh in drugih političnih vprašanjih voditellj Aleš Kocjan s sogovorniki Gostje: politolog Marinko Banjac, gospodarski analitik Goran Novkovič, komunikacijski strateg in strokovnjak Dejan Verčič.

51 min

Pred volitvami je premier Robert Golob samozavestno napovedoval dva mandata, na polovici prvega je očitno, da bo izziv zdržati do konca. Poleg tega, da se afere kar lepijo tako na vlado kot na ministrskega predsednika, so ob neuresničenih napovedih petih reform tukaj še odprte fronte z različnimi interesnimi skupinami, ki jih ministrska posadka nikakor ne uspe zapirati. Kaj lahko ogrozi stabilnost vladne koalicije v državnem zboru? Ali lahko vladne stranke še obrnejo javnomnenjske trende? O teh in drugih političnih vprašanjih voditellj Aleš Kocjan s sogovorniki Gostje: politolog Marinko Banjac, gospodarski analitik Goran Novkovič, komunikacijski strateg in strokovnjak Dejan Verčič.

Studio ob 17.00

Urejanje prometne infrastrukture - je res smotrno in učinkovito?

17. 1. 2024

V Ljubljani se je s podiranjem nadvoza nad Dunajsko začela gradnja novega Prometnega centra, ki bo povsem spremenila podobo mesta, kaj pa bomo pridobili potniki? Tovorni promet bo kljub prvotno drugačnim načrtom še vedno v celotni speljan skozi središče mesta. Se bo z izgradnjo drugega tira Divača Koper res samo še povečal? Kako bo sama gradnja v prihodnjih letih zmanjšala pretočnost prometa v mestu in okolici in ne nazadnje kdaj do modernejših železnic, ki bodo konkurirale vožnji z avtomobilom? V današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in z gosti: Alenka Bratušek, Ministrica za infrastrukturo Dušan Mes, Generalni direktor Slovenskih železnic Robert Rijavec, Prometno-tehnični inštitut na Fakulteti za Gradbeništvo in geodezijo UL

56 min

V Ljubljani se je s podiranjem nadvoza nad Dunajsko začela gradnja novega Prometnega centra, ki bo povsem spremenila podobo mesta, kaj pa bomo pridobili potniki? Tovorni promet bo kljub prvotno drugačnim načrtom še vedno v celotni speljan skozi središče mesta. Se bo z izgradnjo drugega tira Divača Koper res samo še povečal? Kako bo sama gradnja v prihodnjih letih zmanjšala pretočnost prometa v mestu in okolici in ne nazadnje kdaj do modernejših železnic, ki bodo konkurirale vožnji z avtomobilom? V današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in z gosti: Alenka Bratušek, Ministrica za infrastrukturo Dušan Mes, Generalni direktor Slovenskih železnic Robert Rijavec, Prometno-tehnični inštitut na Fakulteti za Gradbeništvo in geodezijo UL

Studio ob 17.00

Ogrevanje na drva in plin - bo prepovedano ali ne?

16. 1. 2024

Vlada s predlogom energetskega zakona, ki ga pošilja v državni zbor, opredeljuje prednostno rabo energentov za ogrevanje. Prepoved plinskih kotlov v novogradnjah, omejitve pri koncesijah za distributerje zemeljskega plina in omejitev rabe lesne biomase v strnjenih naseljih razburjajo javnost in opozicijo, ki grozi z referendumom. O tem, kaj natanko piše v zakonu glede uporabe plina in lesne biomase za ogrevanje, kaj rešitve pomenijo v praksi, kakšne alternative so predvidene, pa tudi o tem, kateri viri so najbolj ustrezni z vidika razogljičenja in zdravja in kako bo država poskrbela za postopen prehod na trajnostno energijo, v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Hinko Šolinc, direktor direktorata za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Griša Močnik, dekan Fakultete za znanosti o okolju, Univerza v Novi Gorici Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije Urban Odar, direktor GIZ distributerjev zemeljskega plina Inja Anzi Molan, direktorica Ine Slovenija in predsednica GIZ za utekočinjen naftni plin

56 min

Vlada s predlogom energetskega zakona, ki ga pošilja v državni zbor, opredeljuje prednostno rabo energentov za ogrevanje. Prepoved plinskih kotlov v novogradnjah, omejitve pri koncesijah za distributerje zemeljskega plina in omejitev rabe lesne biomase v strnjenih naseljih razburjajo javnost in opozicijo, ki grozi z referendumom. O tem, kaj natanko piše v zakonu glede uporabe plina in lesne biomase za ogrevanje, kaj rešitve pomenijo v praksi, kakšne alternative so predvidene, pa tudi o tem, kateri viri so najbolj ustrezni z vidika razogljičenja in zdravja in kako bo država poskrbela za postopen prehod na trajnostno energijo, v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Hinko Šolinc, direktor direktorata za energijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Griša Močnik, dekan Fakultete za znanosti o okolju, Univerza v Novi Gorici Nike Krajnc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije Urban Odar, direktor GIZ distributerjev zemeljskega plina Inja Anzi Molan, direktorica Ine Slovenija in predsednica GIZ za utekočinjen naftni plin

Studio ob 17.00

Letošnje predsedniške volitve v ZDA bodo največji preizkus ameriške demokracije

15. 1. 2024

V Združenih državah Amerike se predvolilna tekma začenja zares. Vse kaže na ponovitev spopada med Bidnom in Trumpom, čeprav večina Američanov nobenega izmed njiju ne želi za voditelja države. Letošnje predsedniške volitve bodo največji preizkus ameriške demokracije. Ob vse večji negotovosti, ki jo povzročajo vojna v Ukrajini in Gazi ter množične migracije, grožnja recesije in podnebne spremembe, so tudi volivci vse bolj razcepljeni glede tega, kdo bi lahko ponudil prave odgovore. Več v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj.

57 min

V Združenih državah Amerike se predvolilna tekma začenja zares. Vse kaže na ponovitev spopada med Bidnom in Trumpom, čeprav večina Američanov nobenega izmed njiju ne želi za voditelja države. Letošnje predsedniške volitve bodo največji preizkus ameriške demokracije. Ob vse večji negotovosti, ki jo povzročajo vojna v Ukrajini in Gazi ter množične migracije, grožnja recesije in podnebne spremembe, so tudi volivci vse bolj razcepljeni glede tega, kdo bi lahko ponudil prave odgovore. Več v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik z Zdenko Bakalar

12. 1. 2024

S potrditvijo nove kmetijske ministrice bo vlada po več mesecih spet v celoti popolnjena, a vprašanje, kako dolgo. Zapletov in izzivov je vedno več. Bodo v ponedeljek zdravniki začeli splošno stavko ali bodo pogajanja, izzvana z opozorilno stavko v začetku tedna, vendarle uspešna? Na tihem protestu so že sodniki, ker vlada ne upošteva odločbe ustavnega sodišča glede ureditve plačnih nesorazmerij. Zaradi napovedanih dodatnih obremenitev je na nogah tudi gospodarstvo, ki med drugim zaskrbljeno spremlja tudi negotove razmere v svetu. Umiritve kriznih žarišč ni na vidiku, naša država pa krepi opozorila proti Izraelu. O teh in drugih dogodkih tega tedna v kritičnem pregledu z Zdenko Bakalar.

42 min

S potrditvijo nove kmetijske ministrice bo vlada po več mesecih spet v celoti popolnjena, a vprašanje, kako dolgo. Zapletov in izzivov je vedno več. Bodo v ponedeljek zdravniki začeli splošno stavko ali bodo pogajanja, izzvana z opozorilno stavko v začetku tedna, vendarle uspešna? Na tihem protestu so že sodniki, ker vlada ne upošteva odločbe ustavnega sodišča glede ureditve plačnih nesorazmerij. Zaradi napovedanih dodatnih obremenitev je na nogah tudi gospodarstvo, ki med drugim zaskrbljeno spremlja tudi negotove razmere v svetu. Umiritve kriznih žarišč ni na vidiku, naša država pa krepi opozorila proti Izraelu. O teh in drugih dogodkih tega tedna v kritičnem pregledu z Zdenko Bakalar.

Studio ob 17.00

Kaj prinaša predlog novega zakona o medijih

11. 1. 2024

Mediji v Sloveniji se spopadajo s številnimi težavami, tako finančnimi kot tudi z izgubo zaupanja javnosti. Zdaj veljavna medijska zakonodaja je zastarela in ne ponuja ustreznih rešitev. Na ministrstvu za kulturo so pripravili povsem nov predlog zakona o medijih, ki med drugim predvideva spremembe pri podeljevanju državnih pomoči ter tudi prenovo razvida medijev, ki bo postal nekakšen erar. Eden od ciljev je namreč preglednost in tudi omejevanje koncentracije medijskega lastništva. Kako bo torej po novem urejeno podeljevanje državnih pomoči? Katere podatke bodo morali razkriti lastniki medijev? Kako bo s pravico do popravka? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti: Lenart J. Kučić - svetovalec ministrice za kulturo za medije Mojca Zorko – članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije Suzana Žilič Fišer – redna profesorica medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Gal Krizmanič - odgovorni urednik Radia Študent.

54 min

Mediji v Sloveniji se spopadajo s številnimi težavami, tako finančnimi kot tudi z izgubo zaupanja javnosti. Zdaj veljavna medijska zakonodaja je zastarela in ne ponuja ustreznih rešitev. Na ministrstvu za kulturo so pripravili povsem nov predlog zakona o medijih, ki med drugim predvideva spremembe pri podeljevanju državnih pomoči ter tudi prenovo razvida medijev, ki bo postal nekakšen erar. Eden od ciljev je namreč preglednost in tudi omejevanje koncentracije medijskega lastništva. Kako bo torej po novem urejeno podeljevanje državnih pomoči? Katere podatke bodo morali razkriti lastniki medijev? Kako bo s pravico do popravka? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti: Lenart J. Kučić - svetovalec ministrice za kulturo za medije Mojca Zorko – članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije Suzana Žilič Fišer – redna profesorica medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Gal Krizmanič - odgovorni urednik Radia Študent.

Studio ob 17.00

Sodniki začeli dvotedenski opozorilni protest, na stavko se pripravljajo tožilci

10. 1. 2024

Natančno eno leto po neuresničeni obljubi predsednika vlade Roberta Goloba o 600 evrih začasnega dodatka k sodniškim plačam in pol leta po odločbi ustavnega sodišča sodniki začenjajo tako imenovano belo stavko, tožilci se pripravljajo na stavko. Vztrajajo, da morata vlada in parlament poskrbeti za uskladitev njihovih plač s poslanskimi, tako kot je to naložilo ustavno sodišče. Vlada, na drugi strani, vztraja, da bo to storila, ko bo končan dialog z vsemi preostalimi sindikati v javnem sektorju. Sodniki in tožilci zahtevajo odstop predsednika vlade in ministrice za pravosodje. Zadeva je tik pod vreliščem. Očitno se tudi pogovarjati ne zmorejo več. Za skupno mizo bodo sedli v današnjem Studiu ob 17.00: – ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, – predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat, – podpredsednica Slovenskega sodniškega društva Helena Miklavčič, – predsednik Društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič.

51 min

Natančno eno leto po neuresničeni obljubi predsednika vlade Roberta Goloba o 600 evrih začasnega dodatka k sodniškim plačam in pol leta po odločbi ustavnega sodišča sodniki začenjajo tako imenovano belo stavko, tožilci se pripravljajo na stavko. Vztrajajo, da morata vlada in parlament poskrbeti za uskladitev njihovih plač s poslanskimi, tako kot je to naložilo ustavno sodišče. Vlada, na drugi strani, vztraja, da bo to storila, ko bo končan dialog z vsemi preostalimi sindikati v javnem sektorju. Sodniki in tožilci zahtevajo odstop predsednika vlade in ministrice za pravosodje. Zadeva je tik pod vreliščem. Očitno se tudi pogovarjati ne zmorejo več. Za skupno mizo bodo sedli v današnjem Studiu ob 17.00: – ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, – predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat, – podpredsednica Slovenskega sodniškega društva Helena Miklavčič, – predsednik Društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič.

Studio ob 17.00

Kaj bo prinesla stavka zdravnikov

9. 1. 2024

Zdravniki in zobozdravniki pod vodstvom sindikata Fides danes opozorilno stavkajo, ker vlada ni uresničila podpisanih zavez. Zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev, odpravo nesorazmerij v plačah med mlajšimi in starejšimi zdravniki ter ločen plačni sistem. Če se pogajanja ne premaknejo z mrtve točke, Fides od 15. januarja naprej napoveduje stavko do izpolnitve zahtev. Na obljubljene spremembe v zdravstvu čakajo tudi pacienti, ki opozarjajo, da se razmere v javnem zdravstvu še poslabšujejo, čakalne vrste daljšajo, dostopnost do osebnih zdravnikov pa je vse težja. Kje je napovedana reforma, zakaj se zatika in kaj čaka javno zdravstvo? O vsem tem z voditeljico Heleno Lovinčič in gosti v studiu ob 17.00.

56 min

Zdravniki in zobozdravniki pod vodstvom sindikata Fides danes opozorilno stavkajo, ker vlada ni uresničila podpisanih zavez. Zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev, odpravo nesorazmerij v plačah med mlajšimi in starejšimi zdravniki ter ločen plačni sistem. Če se pogajanja ne premaknejo z mrtve točke, Fides od 15. januarja naprej napoveduje stavko do izpolnitve zahtev. Na obljubljene spremembe v zdravstvu čakajo tudi pacienti, ki opozarjajo, da se razmere v javnem zdravstvu še poslabšujejo, čakalne vrste daljšajo, dostopnost do osebnih zdravnikov pa je vse težja. Kje je napovedana reforma, zakaj se zatika in kaj čaka javno zdravstvo? O vsem tem z voditeljico Heleno Lovinčič in gosti v studiu ob 17.00.

Studio ob 17.00

Možnosti za trajno rešitev izraelsko-palestinskega spora

8. 1. 2024

Minevajo trije meseci, odkar se je vnovič razplamtelo bližnjevzhodno krizno žarišče. Izraelska vojska v napadih na Gazo ne popušča, z vse bolj napetimi odnosi Izraela z libanonskim gibanjem Hezbolah, z napadi na ladjevje v Rdečem morju in terorističnim napadom na civiliste v Iranu se uresničujejo napovedi o nevarnosti razlivanja konflikta na širšo regijo. O aktualnem dogajanju, diplomatskih prizadevanjih za umiritev razmer, možnostih za trajnejšo rešitev izraelsko-palestinskega spora se bo voditelj Blaž Ermenc z gosti pogovoril v Studiu ob 17-ih.

56 min

Minevajo trije meseci, odkar se je vnovič razplamtelo bližnjevzhodno krizno žarišče. Izraelska vojska v napadih na Gazo ne popušča, z vse bolj napetimi odnosi Izraela z libanonskim gibanjem Hezbolah, z napadi na ladjevje v Rdečem morju in terorističnim napadom na civiliste v Iranu se uresničujejo napovedi o nevarnosti razlivanja konflikta na širšo regijo. O aktualnem dogajanju, diplomatskih prizadevanjih za umiritev razmer, možnostih za trajnejšo rešitev izraelsko-palestinskega spora se bo voditelj Blaž Ermenc z gosti pogovoril v Studiu ob 17-ih.

Studio ob 17.00

Kultura v letu 2023

5. 1. 2024

Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v ponovitvi pregledne oddaje Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.

51 min

Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v ponovitvi pregledne oddaje Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.

Studio ob 17.00

Slovenija v letu 2023

4. 1. 2024

Čeprav smo že zakorakali v novo leto, leta 2023 zagotovo še dolgo ne bomo pozabili, zlasti ne četrtega avgusta, ko je našo državo dobesedno poplavilo. Poleg ekstremnega vremena pa smo imeli tudi ekstremne cene, v politiki pa so se namesto z ukrepi, ki bi olajšali življenje ljudi, veliko ukvarjali sami s seboj. O pestrem dogajanju v Sloveniji v minulem letu danes vnovič v Studiu ob 17.00

49 min

Čeprav smo že zakorakali v novo leto, leta 2023 zagotovo še dolgo ne bomo pozabili, zlasti ne četrtega avgusta, ko je našo državo dobesedno poplavilo. Poleg ekstremnega vremena pa smo imeli tudi ekstremne cene, v politiki pa so se namesto z ukrepi, ki bi olajšali življenje ljudi, veliko ukvarjali sami s seboj. O pestrem dogajanju v Sloveniji v minulem letu danes vnovič v Studiu ob 17.00

Studio ob 17.00

Svet v letu 2023

3. 1. 2024

Leto 2023 je bilo v globalnem smislu precej nemirno. Zaznamoval ga je bližnjevzhodni konflikt, nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Nemoč in neučinkovitost Organizacije združenih narodov je prišla še bolj do izraza. Geopolitična teža Zahoda se manjša, oblikujejo se novi odnosi med velikimi silami. Tudi podnebna konferenca v Dubaju je le delno izpolnila pričakovanja okoljevarstvenikov.

54 min

Leto 2023 je bilo v globalnem smislu precej nemirno. Zaznamoval ga je bližnjevzhodni konflikt, nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Nemoč in neučinkovitost Organizacije združenih narodov je prišla še bolj do izraza. Geopolitična teža Zahoda se manjša, oblikujejo se novi odnosi med velikimi silami. Tudi podnebna konferenca v Dubaju je le delno izpolnila pričakovanja okoljevarstvenikov.

Studio ob 17.00

Gospodarstvo v letu 2023

2. 1. 2024

Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.

56 min

Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.

Studio ob 17.00

Šport v letu 2023

29. 12. 2023

Slovenski športniki so v letu 2023 poskrbeli za številne nove uspehe. Od zmage na Višarjah in preboja na nogometni Euro ligi do nove medalje odbojkarjev in planiških zlatih presežkov. Pregled šport v letu prepletamo s kvizom članov športnega uredništva. Voditelja oddaje sta Klemen Verlič in Luka Petrič.

81 min

Slovenski športniki so v letu 2023 poskrbeli za številne nove uspehe. Od zmage na Višarjah in preboja na nogometni Euro ligi do nove medalje odbojkarjev in planiških zlatih presežkov. Pregled šport v letu prepletamo s kvizom članov športnega uredništva. Voditelja oddaje sta Klemen Verlič in Luka Petrič.

Studio ob 17.00

Kultura v letu 2023

28. 12. 2023

Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v pregledni oddaji Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.

51 min

Osrednji kulturni dogodek leta, če ne celo desetletja, je bilo častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu, največji slovenski dogodek na področju kulture v tujini doslej. Prešernovo nagrado sta dobila akademski slikar Herman Gvardjančič in multidisciplinarna umetnica Ema Kugler. Poplave so prizadele tudi kulturnike in kulturne ustanove. Vse od pomladi so se vrstili dogodki ob Tavčarjevem in Ravnikarjevem letu ter z enoletno zamudo tudi ob Kajuhovem. V Ljubljani so tam, kjer je nekoč stala tovarna Rog, odprli kreativno in družabno središče Center Rog. Začela se je prenova ljubljanske Drame. Obljube glede druge zgradbe Narodne in univerzitetne knjižnice pa se tudi letos niso uresničile. O drugih svetlih in manj svetlih dogodkih leta na področju kulture in umetnosti v letu 2023 pa v pregledni oddaji Studia ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Aleksander Čobec. Izvedeli boste, kateri so bili filmi, razstave, predstave, koncerti in knjige leta.

Studio ob 17.00

Gospodarstvo v letu 2023

27. 12. 2023

Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.

56 min

Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.

Studio ob 17.00

Svet v letu 2023

22. 12. 2023

Leto 2023 je bilo v globalnem smislu precej burno. Zaznamoval ga je bližnjevzhodni konflikt, nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Nemoč in neučinkovitost Organizacije združenih narodov je prišla še bolj do izraza, tudi podnebna konferenca v Dubaju ni izpolnila pričakovanj okoljevarstvenikov. V Evropi se še naprej krepijo nezakonite migracije, številne članice Unije so spet uvedle nadzor na svojih mejah. Je pa slovenski zunanji politiki uspel velik diplomatski met z izvolitvijo v Varnostni svet Svetovne organizacije. Pregled omenjenih in drugih prelomnih dogodkov v tem letu je pripravil Blaž Ermenc.

54 min

Leto 2023 je bilo v globalnem smislu precej burno. Zaznamoval ga je bližnjevzhodni konflikt, nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Nemoč in neučinkovitost Organizacije združenih narodov je prišla še bolj do izraza, tudi podnebna konferenca v Dubaju ni izpolnila pričakovanj okoljevarstvenikov. V Evropi se še naprej krepijo nezakonite migracije, številne članice Unije so spet uvedle nadzor na svojih mejah. Je pa slovenski zunanji politiki uspel velik diplomatski met z izvolitvijo v Varnostni svet Svetovne organizacije. Pregled omenjenih in drugih prelomnih dogodkov v tem letu je pripravil Blaž Ermenc.

Studio ob 17.00

Slovenija v letu 2023

21. 12. 2023

Poglej globoko v naravo in takrat boš vse bolje razumel, je nekoč dejal Albert Einstein. In kaj nam je v letu 2023 poleg prekrasnih slik, ki jih lahko nariše le narava, še povedal globlji pogled vanjo? To, da živimo v času porušenega ravnovesja v naravi, politiki in družbi ter da bomo do vzpostavitve novega opazovali skrajnosti. V tokratnem Studiu ob 17.00 o pestrem dogajanju v Sloveniji v iztekajočem se letu.

49 min

Poglej globoko v naravo in takrat boš vse bolje razumel, je nekoč dejal Albert Einstein. In kaj nam je v letu 2023 poleg prekrasnih slik, ki jih lahko nariše le narava, še povedal globlji pogled vanjo? To, da živimo v času porušenega ravnovesja v naravi, politiki in družbi ter da bomo do vzpostavitve novega opazovali skrajnosti. V tokratnem Studiu ob 17.00 o pestrem dogajanju v Sloveniji v iztekajočem se letu.

Studio ob 17.00

Gore pozimi polne pasti

20. 12. 2023

Zasnežene gore vabijo številne ljubitelje, tudi turne smučarje. A razmere so nepredvidljive in skrivajo številne pasti. Zato je pred obiskom gora potrebna prava odločitev, povezana z odgovornostjo, pravilno opremo, z znanjem in izkušnjami. Planinska zveza Slovenije, gorski reševalci in policija preventivno opozarjajo in svetujejo. Zaradi spreminjanja temperatur pa je tudi nevarnost plazov, zato so za zagotavljanje varnosti pomembni znanje o uporabi zimske in plazovne opreme ter verodostojne informacije o stopnji nevarnosti. Oddajo vodi Aljana Jocif. Gosti: - Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije - Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije - Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

52 min

Zasnežene gore vabijo številne ljubitelje, tudi turne smučarje. A razmere so nepredvidljive in skrivajo številne pasti. Zato je pred obiskom gora potrebna prava odločitev, povezana z odgovornostjo, pravilno opremo, z znanjem in izkušnjami. Planinska zveza Slovenije, gorski reševalci in policija preventivno opozarjajo in svetujejo. Zaradi spreminjanja temperatur pa je tudi nevarnost plazov, zato so za zagotavljanje varnosti pomembni znanje o uporabi zimske in plazovne opreme ter verodostojne informacije o stopnji nevarnosti. Oddajo vodi Aljana Jocif. Gosti: - Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije - Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije - Miha Pavšek, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

Studio ob 17.00

Posledice načrtovanih finančnih rezov na RTV

19. 12. 2023

Za RTV Slovenija prihaja leto hudih finančnih in kadrovskih omejitev. Kadrovsko-finančni okvir v prihodnjem letu napoveduje občutno skromnejše vsebine, zaradi zategovanja pasu se bo treba odreči nekaterim stalnicam v produkciji RTV Slovenija, okrnjeni bodo tudi najodmevnejši športni prenosi. Pred četrtkovim potrjevanjem programsko-produkcijskega ter finančnega načrta za prihodnje leto bomo v tokratnem Studiu ob 17.00 skupaj z gosti opozorili na nakopičene težave, ki jih tudi 15-milijonska vladna injekcija za pokrivanje narodnostnih programov ne rešuje. Oddajo bo vodil Aleš Kocjan. Gosti: - delavski direktor in član uprave RTV Slovenija Franci Pavšer, - odgovorni urednik Vala 202 Nejc Jemec, - odgovorni urednik kulturnega in umetniškega programa na Televiziji Slovenija Andraž Pöschl, - direktorica Digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič, - medijski strokovnjak, profesor Marko Milosavljević.

49 min

Za RTV Slovenija prihaja leto hudih finančnih in kadrovskih omejitev. Kadrovsko-finančni okvir v prihodnjem letu napoveduje občutno skromnejše vsebine, zaradi zategovanja pasu se bo treba odreči nekaterim stalnicam v produkciji RTV Slovenija, okrnjeni bodo tudi najodmevnejši športni prenosi. Pred četrtkovim potrjevanjem programsko-produkcijskega ter finančnega načrta za prihodnje leto bomo v tokratnem Studiu ob 17.00 skupaj z gosti opozorili na nakopičene težave, ki jih tudi 15-milijonska vladna injekcija za pokrivanje narodnostnih programov ne rešuje. Oddajo bo vodil Aleš Kocjan. Gosti: - delavski direktor in član uprave RTV Slovenija Franci Pavšer, - odgovorni urednik Vala 202 Nejc Jemec, - odgovorni urednik kulturnega in umetniškega programa na Televiziji Slovenija Andraž Pöschl, - direktorica Digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič, - medijski strokovnjak, profesor Marko Milosavljević.

Studio ob 17.00

Vrh Evropske unije

18. 12. 2023

Evropska unija je prižgala zeleno luč za začetek pogajanj o članstvu Ukrajine, a hkrati je zaradi nasprotovanja Madžarske že slišati, da lahko kadar koli v procesu potegne zavoro. Je glasovala s figo v žepu, le da bi ji izkazala podporo v vojni z Rusijo? V kolikšni meri je to le spreten manever premierja Viktorja Orbana za notranjepolitične namene? Kaj to pomeni za države Zahodnega Balkana, zlasti Bosno in Hercegovino, ki prav tako potrebujejo poziven signal glede pridruževanja regije Uniji. V kolikšni meri je to v volilni tekmi to koristi proevropski srbski opoziciji? Več pa v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj in gosti.

52 min

Evropska unija je prižgala zeleno luč za začetek pogajanj o članstvu Ukrajine, a hkrati je zaradi nasprotovanja Madžarske že slišati, da lahko kadar koli v procesu potegne zavoro. Je glasovala s figo v žepu, le da bi ji izkazala podporo v vojni z Rusijo? V kolikšni meri je to le spreten manever premierja Viktorja Orbana za notranjepolitične namene? Kaj to pomeni za države Zahodnega Balkana, zlasti Bosno in Hercegovino, ki prav tako potrebujejo poziven signal glede pridruževanja regije Uniji. V kolikšni meri je to v volilni tekmi to koristi proevropski srbski opoziciji? Več pa v Studiu ob 17.00 z voditeljico Sandro Krišelj in gosti.

Studio ob 17.00

Tedenski aktualni mozaik s Snežano Ilijaš

15. 12. 2023

Mineva teden dramatičnih preobratov in napetih pogajanj. Evropska unija je na prelomnem vrhu po umiku Madžarske odprla pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo. V Dubaju so države sveta v podaljšku pogajanj sprejele podnebni sporazum, ki pa ne prinaša odprave, ampak zgolj odmik od uporabe fosilnih goriv. Kdo je torej zmagovalec in kdo poraženec in kaj zaveze sploh pomenijo za naš planet, ki je bil doslej najbolj vroč v zgodovini meritev? Vremenske posledice smo čutili tudi v Sloveniji. Odpravljanje škode po katastrofalnih poplavah naj bi pospešil ta teden sprejeti zakon o obnovi. Zakaj je toliko prahu dvignil tudi interventni zakon v zdravstvu, kaj prinaša nov predlog medijskega zakona in kdo so dobitniki letošnje nagrade Saharov za svobodo misli v kritičnem pregledu tedna s Snežano Ilijaš.

47 min

Mineva teden dramatičnih preobratov in napetih pogajanj. Evropska unija je na prelomnem vrhu po umiku Madžarske odprla pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo. V Dubaju so države sveta v podaljšku pogajanj sprejele podnebni sporazum, ki pa ne prinaša odprave, ampak zgolj odmik od uporabe fosilnih goriv. Kdo je torej zmagovalec in kdo poraženec in kaj zaveze sploh pomenijo za naš planet, ki je bil doslej najbolj vroč v zgodovini meritev? Vremenske posledice smo čutili tudi v Sloveniji. Odpravljanje škode po katastrofalnih poplavah naj bi pospešil ta teden sprejeti zakon o obnovi. Zakaj je toliko prahu dvignil tudi interventni zakon v zdravstvu, kaj prinaša nov predlog medijskega zakona in kdo so dobitniki letošnje nagrade Saharov za svobodo misli v kritičnem pregledu tedna s Snežano Ilijaš.

Studio ob 17.00

Nov podnebni dogovor - uspeh ali poraz?

14. 12. 2023

Za nami je še en podnebni vrh, 28. po vrsti. Končal se je skoraj hkrati z iztekom leta, ki bo najverjetneje najbolj vroče v zgodovini meritev. Zaveze k opustitvi fosilnih goriv ni prinesel, pač pa le odmik od njihove uporabe. Kako daleč so trenutne zaveze držav od spoštovanja ciljev pariškega podnebnega dogovora, kaj to pomeni za planet, je bil v Dubaju dosežen zgodovinski dogovor ali se končuje le še ena predstava za javnost, pa tudi, kako je nanj vplivala geopolitična situacija in kakšne politike lahko od držav pričakujemo v prihodnje? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer Klimatologinja Mojca Dolinar, Agencija za okolje Nekdanji podnebni pogajalec Andrej Kranjc Novinarka Radia Slovenija, ki je spremljala podnebni vrh v Dubaju, Špela Novak

56 min

Za nami je še en podnebni vrh, 28. po vrsti. Končal se je skoraj hkrati z iztekom leta, ki bo najverjetneje najbolj vroče v zgodovini meritev. Zaveze k opustitvi fosilnih goriv ni prinesel, pač pa le odmik od njihove uporabe. Kako daleč so trenutne zaveze držav od spoštovanja ciljev pariškega podnebnega dogovora, kaj to pomeni za planet, je bil v Dubaju dosežen zgodovinski dogovor ali se končuje le še ena predstava za javnost, pa tudi, kako je nanj vplivala geopolitična situacija in kakšne politike lahko od držav pričakujemo v prihodnje? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer Klimatologinja Mojca Dolinar, Agencija za okolje Nekdanji podnebni pogajalec Andrej Kranjc Novinarka Radia Slovenija, ki je spremljala podnebni vrh v Dubaju, Špela Novak

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play