Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sosed je lahko prijatelj, volk ali pa trn v peti. In to ne samo v naši ulici, ampak tudi na drugi strani meje. Te odnose oblikujejo ljudje, ki so pogosto močnejši od vsakodnevnih političnih smernic. Kako sodelujeta Slovenec in Hrvat, Madžar in Slovak, Francoz in Nemec, bo raziskovala nova informativna oddaja Sosed sosedu.
Med evropskimi državami potekajo čezmejna sodelovanja, ki jih podpira Evropska unija. Kako uspešna so, kakšne zgodbe rišejo in kdo so ljudje, ki jih živijo, bosta na terenu predstavila Mojca Mavec in Seku Mady Conde. Zanimivosti življenja posamezne države pa bo v studiu z gosti iskala voditeljica oddaje Helena Pirc. V oddajo bodo vpeti tudi evropski poslanci, ki bodo v nekaj minutah poskušali odgovoriti na vprašanja, ki kvarijo medsosedske odnose. Zadnji del oddaje bo v duhu evropskega leta za razvoj posvečen inovativnim poslovnim zamislim iz obiskanih evropskih držav, pa tudi iz Slovenije.
Igralci: Voditeljica: Helena Pirc; Urednica: Eva Furlan; Redaktorica: Andreja Novak Gregorič; Novinarja na terenu: Seku Mady Conde in Mojca Mavec
Najstnikom iz slovenske in italijanske Gorice je skupno najmanj to, da obiskujejo slovensko šolo. Da jih lahko združuje še mnogo več že tretje leto spoznavajo na pobudo profesoric slovenskega jezika iz novogiriške gimnazije in slovenskega licejskega pola v Gorici.
Najstnikom iz slovenske in italijanske Gorice je skupno najmanj to, da obiskujejo slovensko šolo. Da jih lahko združuje še mnogo več že tretje leto spoznavajo na pobudo profesoric slovenskega jezika iz novogiriške gimnazije in slovenskega licejskega pola v Gorici.
Prepotovali smo na tisoče kilometrov. Pokukali smo v vse kotičke Evrope - od Španije do Ukrajine, od Finske do Cipra. S potovanj smo za vas nosili medsosedske zgodbe sodelovanja in dobrih praks. Predstavljali inovativnost in kreativnost ljudi od severa do juga, vzhoda in zahoda. Spoznavali smo države za katere mislimo, da o njih vemo dovolj, in tiste, o katerih smo vedeli premalo. Sedaj zagotovo vemo več. O Evropi in njenih ljudeh. Tokrat bomo z vami še zadnjič - v oddaji Sosed sosedu.
Prepotovali smo na tisoče kilometrov. Pokukali smo v vse kotičke Evrope - od Španije do Ukrajine, od Finske do Cipra. S potovanj smo za vas nosili medsosedske zgodbe sodelovanja in dobrih praks. Predstavljali inovativnost in kreativnost ljudi od severa do juga, vzhoda in zahoda. Spoznavali smo države za katere mislimo, da o njih vemo dovolj, in tiste, o katerih smo vedeli premalo. Sedaj zagotovo vemo več. O Evropi in njenih ljudeh. Tokrat bomo z vami še zadnjič - v oddaji Sosed sosedu.
V Pomurju vse od leta 2007 s pomočjo čezmejnega projekta oživljajo stare obrti, kot so lončarstvo ali pletenje košar. Rokodelska akademija je Slovence povezala tudi z Madžari in v naše kraje prinesla nekatere pozabljene tehnike in znanja.
V Pomurju vse od leta 2007 s pomočjo čezmejnega projekta oživljajo stare obrti, kot so lončarstvo ali pletenje košar. Rokodelska akademija je Slovence povezala tudi z Madžari in v naše kraje prinesla nekatere pozabljene tehnike in znanja.
Kaštula. Še ena posrečena narečna beseda iz Pomurja. Kaj pomeni, bosta povedala kar Uroš in Simon, sodelavca istoimenskega zagonskega podjetja, ki bo morda spremenilo tudi naš TV-program.
Kaštula. Še ena posrečena narečna beseda iz Pomurja. Kaj pomeni, bosta povedala kar Uroš in Simon, sodelavca istoimenskega zagonskega podjetja, ki bo morda spremenilo tudi naš TV-program.
V predzadnji oddaji Sosed sosedu se bomo stvari lotili nekoliko drugače. Če smo doslej večinoma govorili o drugih, bomo tokrat pogled usmerili predvsem v nas. V Slovenijo, njeno vlogo na evropskem in mednarodnem diplomatskem parketu. Česa smo se naučili iz mandatov v varnostnem svetu Združenih narodov ali pa iz predsednovanja Evropski uniji? Česa bi se še morali naučiti? O vsem tem v ponedeljek zvečer ob 20.15. Se vidimo!
V predzadnji oddaji Sosed sosedu se bomo stvari lotili nekoliko drugače. Če smo doslej večinoma govorili o drugih, bomo tokrat pogled usmerili predvsem v nas. V Slovenijo, njeno vlogo na evropskem in mednarodnem diplomatskem parketu. Česa smo se naučili iz mandatov v varnostnem svetu Združenih narodov ali pa iz predsednovanja Evropski uniji? Česa bi se še morali naučiti? O vsem tem v ponedeljek zvečer ob 20.15. Se vidimo!
"Kiosk Office" je skupni delovni prostor na območju Francije in Nemčije. Pod njegovim okriljem v Strasbourgu in Offenburgu že šest let ponujajo pomoč Francozom in Nemcem, ki želijo odpreti podjetje, a niso seznanjeni s francosko ali nemško zakonodajo. Dobrim idejam pomagajo vstopiti tako na nemško kot na francosko tržišče.
"Kiosk Office" je skupni delovni prostor na območju Francije in Nemčije. Pod njegovim okriljem v Strasbourgu in Offenburgu že šest let ponujajo pomoč Francozom in Nemcem, ki želijo odpreti podjetje, a niso seznanjeni s francosko ali nemško zakonodajo. Dobrim idejam pomagajo vstopiti tako na nemško kot na francosko tržišče.
Če ste v Franciji kdaj odprli katerega od tamkajšnjih časopisov, revij ... ste lahko naleteli na njegovo delo. Ilustriral je tudi francoske izdaje iz serije Knjig za telebane. Gre za skrivnostnega ilustratorja, ki se najraje predstavlja kot SAT.
Če ste v Franciji kdaj odprli katerega od tamkajšnjih časopisov, revij ... ste lahko naleteli na njegovo delo. Ilustriral je tudi francoske izdaje iz serije Knjig za telebane. Gre za skrivnostnega ilustratorja, ki se najraje predstavlja kot SAT.
Nekoč je bil njen jezik prvi mednarodni jezik na svetu, danes pa ga kot maternega govori okrog 100 milijonov ljudi, kot drugega pa 190 milijonov. Prvi prevod slovenskega dela v jezik te dežele je Vodnikova pesem iz leta 1873 Ilirija oživljena. Prvi prevod pesmi Franceta Prešerna pa je bil objavljen 1918. Roman Vladimirja Bartola Alamut, pa je bil nekaj mesecev najbolje prodajana knjiga - v Franciji.
Nekoč je bil njen jezik prvi mednarodni jezik na svetu, danes pa ga kot maternega govori okrog 100 milijonov ljudi, kot drugega pa 190 milijonov. Prvi prevod slovenskega dela v jezik te dežele je Vodnikova pesem iz leta 1873 Ilirija oživljena. Prvi prevod pesmi Franceta Prešerna pa je bil objavljen 1918. Roman Vladimirja Bartola Alamut, pa je bil nekaj mesecev najbolje prodajana knjiga - v Franciji.