Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V živo na programu gostimo slovenske glasbene poustvarjalce, s pogovori in izbrano glasbo pa predstavljamo njihovo umetniško delovanje.
Avtor: Anamarija Štukelj Cusma
Citrarka Janja Brlec je po številu nagrad z državnih in mednarodnih tekmovanj ena najuspešnejših citrark pri nas. Iz citer je diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, magistrirala pa na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. V želji, da bi citre približala širši javnosti kot koncertni inštrument velikih razsežnosti, igra različne glasbene sloge. Izdala je dve plošči, Med strunami in Moments, na katerih predstavlja glasbo od baroka do sodobnosti.
Citrarka Janja Brlec je po številu nagrad z državnih in mednarodnih tekmovanj ena najuspešnejših citrark pri nas. Iz citer je diplomirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, magistrirala pa na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. V želji, da bi citre približala širši javnosti kot koncertni inštrument velikih razsežnosti, igra različne glasbene sloge. Izdala je dve plošči, Med strunami in Moments, na katerih predstavlja glasbo od baroka do sodobnosti.
17. aprila 2024 se v Ljubljani začenjajo Slovenski glasbeni dnevi, festival, ki v ospredje postavlja novitete slovenskih skladateljev. Na uvodnem koncertu bo med drugim krstno izveden Koncert za violino in orkester Tomaža Sveteta. Izvedla ga bo violinistka Lalita Svete, ki ji je koncert tudi posvečen. Lalita Svete je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija pred tremi leti izdala tudi ploščo z naslovom Silhouettes, na kateri se predstavlja z izborom del od baroka do sodobnosti. Ob tej priložnosti smo umetnico povabili v oddajo Slovenski solisti, pogovoru se je pridružil tudi skladatelj Tomaž Svete.
17. aprila 2024 se v Ljubljani začenjajo Slovenski glasbeni dnevi, festival, ki v ospredje postavlja novitete slovenskih skladateljev. Na uvodnem koncertu bo med drugim krstno izveden Koncert za violino in orkester Tomaža Sveteta. Izvedla ga bo violinistka Lalita Svete, ki ji je koncert tudi posvečen. Lalita Svete je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija pred tremi leti izdala tudi ploščo z naslovom Silhouettes, na kateri se predstavlja z izborom del od baroka do sodobnosti. Ob tej priložnosti smo umetnico povabili v oddajo Slovenski solisti, pogovoru se je pridružil tudi skladatelj Tomaž Svete.
Po jubilejni zgoščenki, ki je predstavljala dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom, je zasedba Nova Schola Labacensis izdala ploščo z naslovom Delitiae musicae – Radosti glasbe. Ta odkriva tematsko in slogovno povezanost severa in juga. Skladbe od nizozemske renesanse do italijanskega baroka predstavlja umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Po jubilejni zgoščenki, ki je predstavljala dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom, je zasedba Nova Schola Labacensis izdala ploščo z naslovom Delitiae musicae – Radosti glasbe. Ta odkriva tematsko in slogovno povezanost severa in juga. Skladbe od nizozemske renesanse do italijanskega baroka predstavlja umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Skladatelj in zborovodja Miro Kokol je vrsto let delal z mladimi pevci v Pionirskem domu v Ljubljani. Dvakrat je z mladinskima zboroma zmagal na zborovskem festivalu v Celju, z novomeškim Mešanim zborom Krka in Komornim zborom Pentakord pa je z neobičajnimi zborovskimi sporedi gostoval po Evropi. V spomin mnogih generacij mladih pevcev se je zapisal tudi kot avtor in urednik zbirke pesmi Prek sveta odmeva pesem, ki se je dvajset let uporabljala kot učbenik v osnovnih šolah.
Skladatelj in zborovodja Miro Kokol je vrsto let delal z mladimi pevci v Pionirskem domu v Ljubljani. Dvakrat je z mladinskima zboroma zmagal na zborovskem festivalu v Celju, z novomeškim Mešanim zborom Krka in Komornim zborom Pentakord pa je z neobičajnimi zborovskimi sporedi gostoval po Evropi. V spomin mnogih generacij mladih pevcev se je zapisal tudi kot avtor in urednik zbirke pesmi Prek sveta odmeva pesem, ki se je dvajset let uporabljala kot učbenik v osnovnih šolah.
V 93. letu starosti se je 23. marca 2024 poslovil naš mednarodno priznani violinist Igor Ozim. Bil je častni doktor Univerze v Ljubljani, častni član Slovenske filharmonije, prejemnik Prešernove nagrade leta 1957 in prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije, ki so mu ga leta 2001 namenili za posebne glasbene zasluge. Eden najboljših violinistov je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri in v različnih komornih zasedbah, več desetletij dolgo bogato umetniško pot pa je dopolnjeval tudi z izredno uspešnim pedagoškim delom. Na njegovem repertoarju je bilo več kot 70 violinskih koncertov, številna komorna dela vseh slogovnih obdobij ter skladbe sodobnih slovenskih skladateljev, ki jih je rad krstno izvajal. V oddaji predstavljamo umetnikova razmišljanja o glasbi, ki jih je posnel za naš radio ob svoji osemdesetletnici in petinosemdesetletnici ter izbor skladb v njegovi izvedbi, dela Čajkovskega, Matičiča, Mozarta, Ljadova, Osterca, Beethovna, Bacha, Paganinija in Honeggerja. Vabljeni k poslušanju.
V 93. letu starosti se je 23. marca 2024 poslovil naš mednarodno priznani violinist Igor Ozim. Bil je častni doktor Univerze v Ljubljani, častni član Slovenske filharmonije, prejemnik Prešernove nagrade leta 1957 in prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije, ki so mu ga leta 2001 namenili za posebne glasbene zasluge. Eden najboljših violinistov je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri in v različnih komornih zasedbah, več desetletij dolgo bogato umetniško pot pa je dopolnjeval tudi z izredno uspešnim pedagoškim delom. Na njegovem repertoarju je bilo več kot 70 violinskih koncertov, številna komorna dela vseh slogovnih obdobij ter skladbe sodobnih slovenskih skladateljev, ki jih je rad krstno izvajal. V oddaji predstavljamo umetnikova razmišljanja o glasbi, ki jih je posnel za naš radio ob svoji osemdesetletnici in petinosemdesetletnici ter izbor skladb v njegovi izvedbi, dela Čajkovskega, Matičiča, Mozarta, Ljadova, Osterca, Beethovna, Bacha, Paganinija in Honeggerja. Vabljeni k poslušanju.
V drugem delu pogovora naš priznani pianist, pedagog in skladatelj Igor Dekleva pripoveduje o gostovanjih po svetu, o pedagoškem delovanju in skladateljskem snovanju. Z glasbo ostaja tesno povezan tudi danes, saj še vedno vsak dan igra klavir in piše nove skladbe.
V drugem delu pogovora naš priznani pianist, pedagog in skladatelj Igor Dekleva pripoveduje o gostovanjih po svetu, o pedagoškem delovanju in skladateljskem snovanju. Z glasbo ostaja tesno povezan tudi danes, saj še vedno vsak dan igra klavir in piše nove skladbe.
Pianist, pedagog in skladatelj Igor Dekleva je 30. decembra 2023 dopolnil 90 let. Njegovo glasbeno pot odlikuje več kot 1600 nastopov po Evropi, Ameriki, Aziji in Afriki, številne krstne izvedbe del slovenskih skladateljev, prek 30 posnetih plošč in dolgoletno skupno muziciranje s soprogo Alenko v Klavirskem duu Dekleva.
Pianist, pedagog in skladatelj Igor Dekleva je 30. decembra 2023 dopolnil 90 let. Njegovo glasbeno pot odlikuje več kot 1600 nastopov po Evropi, Ameriki, Aziji in Afriki, številne krstne izvedbe del slovenskih skladateljev, prek 30 posnetih plošč in dolgoletno skupno muziciranje s soprogo Alenko v Klavirskem duu Dekleva.
Življenjska in umetniška sopotnika, pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, predstavljata ploščo V objemu dvojine, na kateri je slovensko ljudsko motiviko avtorsko preoblikovalo osem slovenskih skladateljev.
Življenjska in umetniška sopotnika, pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, predstavljata ploščo V objemu dvojine, na kateri je slovensko ljudsko motiviko avtorsko preoblikovalo osem slovenskih skladateljev.
Flavtist Matej Zupan predstavlja ploščo Operne fantazije, ki jo je leta 2021 posnel s pianistko Andrejo Kosmač.
Flavtist Matej Zupan predstavlja ploščo Operne fantazije, ki jo je leta 2021 posnel s pianistko Andrejo Kosmač.
23. decembra 2023 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopil Simfonični orkester Cantabile, ki bo skupaj s solisti in gostujočimi zbori predstavil izbor slovenske in argentinske glasbe. Koncert z naslovom Božič v Ljubljani je eden od tradicionalnih dogodkov, s katerimi Simfonični orkester Cantabile bogati slovenski kulturni prostor. Orkester vodi dirigent, klarinetist, skladatelj in pedagog Marjan Grdadolnik, ki v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavlja delovanje orkestra in svojo bogato umetniško pot.
23. decembra 2023 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopil Simfonični orkester Cantabile, ki bo skupaj s solisti in gostujočimi zbori predstavil izbor slovenske in argentinske glasbe. Koncert z naslovom Božič v Ljubljani je eden od tradicionalnih dogodkov, s katerimi Simfonični orkester Cantabile bogati slovenski kulturni prostor. Orkester vodi dirigent, klarinetist, skladatelj in pedagog Marjan Grdadolnik, ki v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavlja delovanje orkestra in svojo bogato umetniško pot.
Letos mineva 90 let od rojstva pianista in pedagoga Janeza Lovšeta, zato njegovi nekdanji učenci na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v četrtek, 9. novembra, pripravljajo koncert, posvečen spominu na njegovo življenje in delo. Vsestransko razgledan umetnik je nastopal kot solist in komorni glasbenik in je za arhiv Radia Slovenija posnel številne skladbe slovenskih in tujih, predvsem francoskih skladateljev. Potem se je z vso vnemo posvetil poučevanju. V svojih učencih je odkrival talente, ki jim jih je pomagal razvijati in pri mnogih je s svojo umetniško in duhovno držo pustil neizbrisen pečat. Spomine na pianista in profesorja klavirja Janeza Lovšeta predstavljata njegova nekdanja dijaka, pianist in dirigent, danes tudi umetniški direktor ljubljanske Opere, Marko Hribernik in pianist in pedagog Petar Milić.
Letos mineva 90 let od rojstva pianista in pedagoga Janeza Lovšeta, zato njegovi nekdanji učenci na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v četrtek, 9. novembra, pripravljajo koncert, posvečen spominu na njegovo življenje in delo. Vsestransko razgledan umetnik je nastopal kot solist in komorni glasbenik in je za arhiv Radia Slovenija posnel številne skladbe slovenskih in tujih, predvsem francoskih skladateljev. Potem se je z vso vnemo posvetil poučevanju. V svojih učencih je odkrival talente, ki jim jih je pomagal razvijati in pri mnogih je s svojo umetniško in duhovno držo pustil neizbrisen pečat. Spomine na pianista in profesorja klavirja Janeza Lovšeta predstavljata njegova nekdanja dijaka, pianist in dirigent, danes tudi umetniški direktor ljubljanske Opere, Marko Hribernik in pianist in pedagog Petar Milić.
Miro Božič, po poklicu arhitekt, je tudi mojster na ustni harmoniki, ki jo igra že od otroštva. Z majhnim glasbilom velikih izraznih možnosti raziskuje različne glasbene sloge, rad sodeluje tudi s sodobnimi slovenskimi skladatelji in izvaja nova dela.
Miro Božič, po poklicu arhitekt, je tudi mojster na ustni harmoniki, ki jo igra že od otroštva. Z majhnim glasbilom velikih izraznih možnosti raziskuje različne glasbene sloge, rad sodeluje tudi s sodobnimi slovenskimi skladatelji in izvaja nova dela.
Ema Krečič po končani ljubljanski Akademiji za glasbo nadaljuje študij na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Igra v različnih komornih zasedbah, kot solistka pa je že nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Orkestrom Slovenske filharmonije. Je nagrajenka več tekmovanj, za svoje študijske uspehe je prejela tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Foto: Lucia Jerman
Ema Krečič po končani ljubljanski Akademiji za glasbo nadaljuje študij na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Igra v različnih komornih zasedbah, kot solistka pa je že nastopila s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Orkestrom Slovenske filharmonije. Je nagrajenka več tekmovanj, za svoje študijske uspehe je prejela tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Foto: Lucia Jerman
Baritonist Jaka Mihelač se je v sezoni 2019/2020 pridružil solističnemu ansamblu Berlinske državne opere Unter den Linden in kot njen član dve sezoni sodeloval v številnih glasbeno gledaliških produkcijah pod vodstvom najboljših dirigentov, kot so Daniel Barenboim, Zubin Mehta in Antonio Pappano. Pred dvema letoma je v Sloveniji na koncertih cikla Jesenske serenade s kitaristom Juretom Cerkovnikom izvedel premišljen izbor slovenskih in nekaterih tujih samospevov. Pozneje sta umetnika samospeve posnela tudi za naš radijski arhiv in jih letos pri založbi ZKP RTV Slovenija izdala na plošči z naslovom Amarilli. Izbor šestih bomo danes slišali v oddaji, v njej predstavljamo tudi pogovor z Jako Mihelačem, ki je nastal jeseni 2021.
Baritonist Jaka Mihelač se je v sezoni 2019/2020 pridružil solističnemu ansamblu Berlinske državne opere Unter den Linden in kot njen član dve sezoni sodeloval v številnih glasbeno gledaliških produkcijah pod vodstvom najboljših dirigentov, kot so Daniel Barenboim, Zubin Mehta in Antonio Pappano. Pred dvema letoma je v Sloveniji na koncertih cikla Jesenske serenade s kitaristom Juretom Cerkovnikom izvedel premišljen izbor slovenskih in nekaterih tujih samospevov. Pozneje sta umetnika samospeve posnela tudi za naš radijski arhiv in jih letos pri založbi ZKP RTV Slovenija izdala na plošči z naslovom Amarilli. Izbor šestih bomo danes slišali v oddaji, v njej predstavljamo tudi pogovor z Jako Mihelačem, ki je nastal jeseni 2021.
Oddajo namenjamo spominu na dirigenta, pedagoga in pianista Jožeta Fürsta, ki se je v 79-em letu starosti poslovil 9. julija 2023. Bil je eden najuspešnejših slovenskih zborovskih dirigentov, ki je z več zasedbami vrsto let slovensko zborovsko pesem uspešno predstavljal na koncertih in tekmovanjih doma in po svetu. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je končal študij klavirja in dirigiranja, po izpopolnjevanju v Berlinu pa se je posvetil predvsem zborovskemu dirigiranju. Eno leto je vodil Kraljevi moški zbor v Belgiji, potem pa številne slovenske zbore, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Komorni zbor RTV Slovenija, Akademski pevski zbor Maribor, pevsko skupino Akord 84, Ženski pevski zbor Concinite in Vokalno skupino Canticum. Poleg standardnega repertoarja je na koncertih doma in v tujini rad predstavljal sodobno glasbo, na njegovo pobudo je tako nastalo veliko novih del slovenskih skladateljev.
Oddajo namenjamo spominu na dirigenta, pedagoga in pianista Jožeta Fürsta, ki se je v 79-em letu starosti poslovil 9. julija 2023. Bil je eden najuspešnejših slovenskih zborovskih dirigentov, ki je z več zasedbami vrsto let slovensko zborovsko pesem uspešno predstavljal na koncertih in tekmovanjih doma in po svetu. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je končal študij klavirja in dirigiranja, po izpopolnjevanju v Berlinu pa se je posvetil predvsem zborovskemu dirigiranju. Eno leto je vodil Kraljevi moški zbor v Belgiji, potem pa številne slovenske zbore, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Komorni zbor RTV Slovenija, Akademski pevski zbor Maribor, pevsko skupino Akord 84, Ženski pevski zbor Concinite in Vokalno skupino Canticum. Poleg standardnega repertoarja je na koncertih doma in v tujini rad predstavljal sodobno glasbo, na njegovo pobudo je tako nastalo veliko novih del slovenskih skladateljev.
Tenorist Aco Bišćević se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja v različnih produkcijah opernih hiš in festivalov po Evropi, priznan in cenjen je tudi kot poustvarjalec komorne glasbe in pianist. Rad raziskuje ozadje nastanka skladb in način petja tenorjev v preteklosti. Na koncertu za srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma maja 2023 je predstavil redkeje izvajan repertoar, ki ustreza njegovemu glasu. Ob tej priložnosti je več o najnovejših projektih povedal tudi v oddaji Slovenski solisti.
Tenorist Aco Bišćević se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja v različnih produkcijah opernih hiš in festivalov po Evropi, priznan in cenjen je tudi kot poustvarjalec komorne glasbe in pianist. Rad raziskuje ozadje nastanka skladb in način petja tenorjev v preteklosti. Na koncertu za srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma maja 2023 je predstavil redkeje izvajan repertoar, ki ustreza njegovemu glasu. Ob tej priložnosti je več o najnovejših projektih povedal tudi v oddaji Slovenski solisti.
Skladatelj Vladimir Hrovat je pred desetimi leti ustanovil ansambel ustnih harmonik Sorarmonica. Akademski glasbenik violinist igra tudi celo vrsto drugih inštrumentov, med njimi ustno harmoniko, ki kot koncertno glasbilo omogoča širok nabor izraznih možnosti. Z glasbenico Simono Perme v zadnjih letih uspešno nastopa v duu Sorarmonica. Skupaj sta posnela ploščo, v pripravi pa je že tudi druga zgoščenka.
Skladatelj Vladimir Hrovat je pred desetimi leti ustanovil ansambel ustnih harmonik Sorarmonica. Akademski glasbenik violinist igra tudi celo vrsto drugih inštrumentov, med njimi ustno harmoniko, ki kot koncertno glasbilo omogoča širok nabor izraznih možnosti. Z glasbenico Simono Perme v zadnjih letih uspešno nastopa v duu Sorarmonica. Skupaj sta posnela ploščo, v pripravi pa je že tudi druga zgoščenka.
V okviru projekta B - Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, bo med 26. in 28. marcem 2023 potekal prvi festival radijske igre za dojenčke in malčke. Na programu Ars bomo 26.3. gostili več gostov, ki bodo spregovorili na temo Poslušamo skupaj - Od zibke do pozne starosti in predstavili bogat arhiv radijskih iger. V oddaji Slovenski solisti pa danes predstavljamo skladatelja in glasbenika, ki igra na celo vrsto glasbil, Tomaža Raucha. V sklopu projekta je za najmlajše ustvaril zvočne zgodbe Iz življenja stvari.
V okviru projekta B - Air, katerega nosilec je Radio Slovenija, bo med 26. in 28. marcem 2023 potekal prvi festival radijske igre za dojenčke in malčke. Na programu Ars bomo 26.3. gostili več gostov, ki bodo spregovorili na temo Poslušamo skupaj - Od zibke do pozne starosti in predstavili bogat arhiv radijskih iger. V oddaji Slovenski solisti pa danes predstavljamo skladatelja in glasbenika, ki igra na celo vrsto glasbil, Tomaža Raucha. V sklopu projekta je za najmlajše ustvaril zvočne zgodbe Iz življenja stvari.
V SiTi teatru v BTC-ju v Ljubljani bo 25.12.2022 božični koncert, ki ga že tradicionalno pripravlja ena naših najuspešnejših violinistk, Anja Bukovec. Umetnica v svoj karieri beleži sodelovanja s številnimi domačimi in tujimi inštrumentalisti, dirigenti in skladatelji, gostovala pa je že v številnih evropskih državah, v Ameriki, Avstraliji in na Kitajskem. Tokrat bo nastopila s pianistko Ilonko Pucihar, ki je tudi soavtorica uspešne serije učbenikov za študij klavirja in predavateljica na pianističnih in glasbenih delavnicah. Umetnici bosta izvedli pester izbor skladb od Mozarta do Astorja Piazzolle. Violinistko Anjo Bukovec predstavljamo v tokratni oddaji Slovenski solisti. (Avtor fotografije: Jaka Vinšek)
V SiTi teatru v BTC-ju v Ljubljani bo 25.12.2022 božični koncert, ki ga že tradicionalno pripravlja ena naših najuspešnejših violinistk, Anja Bukovec. Umetnica v svoj karieri beleži sodelovanja s številnimi domačimi in tujimi inštrumentalisti, dirigenti in skladatelji, gostovala pa je že v številnih evropskih državah, v Ameriki, Avstraliji in na Kitajskem. Tokrat bo nastopila s pianistko Ilonko Pucihar, ki je tudi soavtorica uspešne serije učbenikov za študij klavirja in predavateljica na pianističnih in glasbenih delavnicah. Umetnici bosta izvedli pester izbor skladb od Mozarta do Astorja Piazzolle. Violinistko Anjo Bukovec predstavljamo v tokratni oddaji Slovenski solisti. (Avtor fotografije: Jaka Vinšek)
Po jubilejni zgoščenki iz leta 2018, ki je predstavljala dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom, je zasedba Nova Schola Labacensis v letošnjem letu izdala novo ploščo z naslovom Delitiae musicae – Radosti glasbe. Na njej so skladbe od nizozemske renesanse do italijanskega baroka, ki odkrivajo tematsko povezanost severa in juga. O najnovejšem projektu pripoveduje umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Po jubilejni zgoščenki iz leta 2018, ki je predstavljala dialog med zahodnim in vzhodnim glasbenim izročilom, je zasedba Nova Schola Labacensis v letošnjem letu izdala novo ploščo z naslovom Delitiae musicae – Radosti glasbe. Na njej so skladbe od nizozemske renesanse do italijanskega baroka, ki odkrivajo tematsko povezanost severa in juga. O najnovejšem projektu pripoveduje umetniški vodja zasedbe, lutnjar, kitarist in filozof Boris Šinigoj.
Primož Kerštanj je dirigent uspešnega ženskega zbora Carmen manet, zaposlen pa je kot umetniški direktor in ravnatelj Glasbenega centra Doremi na Bledu, kjer vodi tudi več vokalnih zasedb. Veliko sodeluje kot žirant na zborovskih revijah in tekmovanjih doma in v tujini. Z zborom Carmen manet pripravlja vrsto zanimivih projektov, med njimi je bil letošnji zborovsko-izkustveni koncert z naslovom Aurora.
Primož Kerštanj je dirigent uspešnega ženskega zbora Carmen manet, zaposlen pa je kot umetniški direktor in ravnatelj Glasbenega centra Doremi na Bledu, kjer vodi tudi več vokalnih zasedb. Veliko sodeluje kot žirant na zborovskih revijah in tekmovanjih doma in v tujini. Z zborom Carmen manet pripravlja vrsto zanimivih projektov, med njimi je bil letošnji zborovsko-izkustveni koncert z naslovom Aurora.
Tenorist David Jagodic že vrsto let živi v Avstriji. Študiral je na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju, kjer je z odliko diplomiral in potem na tej ustanovi končal še magistrski študij samospeva in oratorija. Danes je član Mestnega gledališča v Celovcu in od leta 2018 član Slovenskega okteta. Kot solist je gostoval tudi v drugih opernih gledališčih po Evropi, v Združenih državah Amerike in na Kitajskem.
Tenorist David Jagodic že vrsto let živi v Avstriji. Študiral je na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju, kjer je z odliko diplomiral in potem na tej ustanovi končal še magistrski študij samospeva in oratorija. Danes je član Mestnega gledališča v Celovcu in od leta 2018 član Slovenskega okteta. Kot solist je gostoval tudi v drugih opernih gledališčih po Evropi, v Združenih državah Amerike in na Kitajskem.
Oddajo posvečamo pianistki Tatjani Šporar Bratuž, ki se je nepričakovano poslovila avgusta 2022. Svojo glasbeno pot je začela s poukom klavirja v Glasbeni šoli Moste – Polje v Ljubljani pri profesorici Hedviki Čeh Veronek. Študij je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli pri profesorici Darinki Bernetič ter na Akademiji za glasbo v razredu profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak. Leta 1971 je diplomirala in pri isti profesorici nadaljevala tudi podiplomski študij. V tem času je za umetniške dosežke prejela študentsko Prešernovo nagrado. S pedagoškim delom je začela na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje in kasneje na Konservatoriju, kjer je nadvse uspešno delovala kot profesorica klavirja na osnovni in srednji stopnji. V zahvalo za izjemno uspešno delo pri vzgoji mladih pianistov in za zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole so ji leta 2009 na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana podelili Škerjančevo diplomo.
Oddajo posvečamo pianistki Tatjani Šporar Bratuž, ki se je nepričakovano poslovila avgusta 2022. Svojo glasbeno pot je začela s poukom klavirja v Glasbeni šoli Moste – Polje v Ljubljani pri profesorici Hedviki Čeh Veronek. Študij je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli pri profesorici Darinki Bernetič ter na Akademiji za glasbo v razredu profesorice Dubravke Tomšič Srebotnjak. Leta 1971 je diplomirala in pri isti profesorici nadaljevala tudi podiplomski študij. V tem času je za umetniške dosežke prejela študentsko Prešernovo nagrado. S pedagoškim delom je začela na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje in kasneje na Konservatoriju, kjer je nadvse uspešno delovala kot profesorica klavirja na osnovni in srednji stopnji. V zahvalo za izjemno uspešno delo pri vzgoji mladih pianistov in za zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole so ji leta 2009 na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana podelili Škerjančevo diplomo.
Tolkalka Petra Vidmar in kitarist Izidor Erazem Grafenauer od leta 2018 skupaj muzicirata v duu XyloCorda. Letos sta pri Založbi ZKP RTV Slovenija izdala ploščo z deli štirih slovenskih in dveh tujih skladateljev. V oddaji pripovedujeta o plošči, novi glasbi za marimbo in kitaro ter njunem umetniškem delovanju. Foto: Polona Tušar
Tolkalka Petra Vidmar in kitarist Izidor Erazem Grafenauer od leta 2018 skupaj muzicirata v duu XyloCorda. Letos sta pri Založbi ZKP RTV Slovenija izdala ploščo z deli štirih slovenskih in dveh tujih skladateljev. V oddaji pripovedujeta o plošči, novi glasbi za marimbo in kitaro ter njunem umetniškem delovanju. Foto: Polona Tušar
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije na Cekinovem gradu v Ljubljani se 14. oktobra 2022 začenja prvi festival samospeva: PerArtem festival. Njegovo vodilo je doživeti samospev na drugačen način – odmakniti se od železnih in že slišanih repertoarjev, približati koncertne vsebine tako otrokom kot starejšim poslušalcem in predstaviti izvajalce več generacij in opus živečih slovenskih skladateljev. Umetniški in programski vodja festivala je pianist Nejc Lavrenčič, ki smo ga ob tej priložnosti povabili v oddajo Slovenski solisti.
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije na Cekinovem gradu v Ljubljani se 14. oktobra 2022 začenja prvi festival samospeva: PerArtem festival. Njegovo vodilo je doživeti samospev na drugačen način – odmakniti se od železnih in že slišanih repertoarjev, približati koncertne vsebine tako otrokom kot starejšim poslušalcem in predstaviti izvajalce več generacij in opus živečih slovenskih skladateljev. Umetniški in programski vodja festivala je pianist Nejc Lavrenčič, ki smo ga ob tej priložnosti povabili v oddajo Slovenski solisti.
Predstavljamo pogovor z organistom in profesorjem na ljubljanski Akademiji za glasbo, Daliborjem Miklavčičem. Umetnik igra na različne inštrumente s tipkami in rad preučuje historično izvajalsko prakso. Kot velik občudovalec glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta je iskal korenine njegovega glasbenega jezika in tako naletel na partiture njegovega sodobnika, ki odkrivajo skladatelja, ki ga je Mozart zelo občudoval in je bil zanj tudi eden od virov navdiha.
Predstavljamo pogovor z organistom in profesorjem na ljubljanski Akademiji za glasbo, Daliborjem Miklavčičem. Umetnik igra na različne inštrumente s tipkami in rad preučuje historično izvajalsko prakso. Kot velik občudovalec glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta je iskal korenine njegovega glasbenega jezika in tako naletel na partiture njegovega sodobnika, ki odkrivajo skladatelja, ki ga je Mozart zelo občudoval in je bil zanj tudi eden od virov navdiha.
Kitaristka Klara Tomljanovič je vrhunska mednarodno priznana izvajalka, ki že vrsto let ustvarja v tujini. Živi med nemškim mestom Karslruhe in švicarskim Baslom in ima dober vpogled v sodobno glasbo, ki jo na svojih koncertih zelo rada izvaja. 1. septembra 2022 je v okviru festivala Imago Sloveniae nastopila na koncertu Dialog kulture in časa, na katerem je med drugim premierno izvedla štiri nova dela za kitaro, ki so jih napisali cenjeni ustvarjalci sodobne glasbe, madžarski skladatelj Márton Illes, Španec Alberto Carretero, islandsko nemški skladatelj Steingrimur Rohloff in Slovenec Tomaž Bajželj. Ob tej priložnosti je Klaro Tomljanovič pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma. Avtorica fotografije: Sabina Radtke
Kitaristka Klara Tomljanovič je vrhunska mednarodno priznana izvajalka, ki že vrsto let ustvarja v tujini. Živi med nemškim mestom Karslruhe in švicarskim Baslom in ima dober vpogled v sodobno glasbo, ki jo na svojih koncertih zelo rada izvaja. 1. septembra 2022 je v okviru festivala Imago Sloveniae nastopila na koncertu Dialog kulture in časa, na katerem je med drugim premierno izvedla štiri nova dela za kitaro, ki so jih napisali cenjeni ustvarjalci sodobne glasbe, madžarski skladatelj Márton Illes, Španec Alberto Carretero, islandsko nemški skladatelj Steingrimur Rohloff in Slovenec Tomaž Bajželj. Ob tej priložnosti je Klaro Tomljanovič pred mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma. Avtorica fotografije: Sabina Radtke
Slovenski kitarist Jure Cerkovnik že več let živi in deluje v Zürichu v Švici. V poletnih mesecih se redno vrača v Slovenijo, kjer kot pedagog sodeluje na kitarskem festivalu v Postojni in koncertira. O svoji umetniški poti pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Slovenski kitarist Jure Cerkovnik že več let živi in deluje v Zürichu v Švici. V poletnih mesecih se redno vrača v Slovenijo, kjer kot pedagog sodeluje na kitarskem festivalu v Postojni in koncertira. O svoji umetniški poti pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Franci Krevh je član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt STOP in ansambla za sodobno glasbo MD7. Je tudi pobudnik mnogih zanimivih projektov, Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji, glasbenih delavnic Tolkalni krog in festivala Zvok kamna, ki v teh dneh poteka v Štanjelu. V pogovoru med drugim pripoveduje o zvoku kamna, kamnitih glasbilih in novi glasbi za tolkala.
Franci Krevh je član Orkestra Slovenske filharmonije, tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt STOP in ansambla za sodobno glasbo MD7. Je tudi pobudnik mnogih zanimivih projektov, Družinskega abonmaja v Slovenski filharmoniji, glasbenih delavnic Tolkalni krog in festivala Zvok kamna, ki v teh dneh poteka v Štanjelu. V pogovoru med drugim pripoveduje o zvoku kamna, kamnitih glasbilih in novi glasbi za tolkala.
Flavtist Matej Grahek deluje kot solist, komorni in orkestrski glasbenik ter pedagog. Je solo flavtist Orkestra Slovenske filharmonije, poleg klasične glasbe ima rad tudi jazzovsko glasbo. V njegovi diskografiji je deset plošč, lani pa je izdal tudi knjigo Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu, v kateri odkriva svojo ljubezen do morja in jadranja.
Flavtist Matej Grahek deluje kot solist, komorni in orkestrski glasbenik ter pedagog. Je solo flavtist Orkestra Slovenske filharmonije, poleg klasične glasbe ima rad tudi jazzovsko glasbo. V njegovi diskografiji je deset plošč, lani pa je izdal tudi knjigo Dnevnik malega glasbenika na velikem oceanu, v kateri odkriva svojo ljubezen do morja in jadranja.
Baritonist Lucas Somoza Osterc in kitarist Žarko Ignjatović že nekaj let umetniško sodelujeta. V oddaji predstavljata projekt, ki sta ga posnela leta 2021. Cikel samospevov Lepa mlinarica je avstrijski skladatelj Franz Schubert ustvaril na poezijo nemškega pesnika Wilhelma Müllerja leta 1823. Dvesto let po nastanku nagovarja z nezmanjšano umetniško močjo in ostaja vir nadiha za številne poustvarjalce.
Baritonist Lucas Somoza Osterc in kitarist Žarko Ignjatović že nekaj let umetniško sodelujeta. V oddaji predstavljata projekt, ki sta ga posnela leta 2021. Cikel samospevov Lepa mlinarica je avstrijski skladatelj Franz Schubert ustvaril na poezijo nemškega pesnika Wilhelma Müllerja leta 1823. Dvesto let po nastanku nagovarja z nezmanjšano umetniško močjo in ostaja vir nadiha za številne poustvarjalce.
Vsestranski umetnik Matija Krečič deluje kot violinist, skladatelj in aranžer. Za glasbo, ki jo je napisal za film Inventura v režiji Darka Sinka, je na 24. Festivalu slovenskega filma oktobra lani prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo. Z njo tudi začenjamo današnjo oddajo, vabljeni k poslušanju.
Vsestranski umetnik Matija Krečič deluje kot violinist, skladatelj in aranžer. Za glasbo, ki jo je napisal za film Inventura v režiji Darka Sinka, je na 24. Festivalu slovenskega filma oktobra lani prejel vesno za najboljšo izvirno glasbo. Z njo tudi začenjamo današnjo oddajo, vabljeni k poslušanju.
Klarinetist Slavko Goričar je svojo umetniško pot začel kot klarinetist v orkestru ljubljanske Opere, potem pa je bil dve desetletji prvi klarinetist solist v Orkestru Slovenske filharmonije. Vrsto let je bil redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, iz njegovega razreda so izšli številni uspešni klarinetisti. Nastopal je tudi v več komornih zasedbah, še danes pa je dejaven v Godbi ljubljanskih veteranov.
Klarinetist Slavko Goričar je svojo umetniško pot začel kot klarinetist v orkestru ljubljanske Opere, potem pa je bil dve desetletji prvi klarinetist solist v Orkestru Slovenske filharmonije. Vrsto let je bil redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, iz njegovega razreda so izšli številni uspešni klarinetisti. Nastopal je tudi v več komornih zasedbah, še danes pa je dejaven v Godbi ljubljanskih veteranov.
Igor Ozim velja za eno največjih avtoritet violinske igre v svetovnem merilu. Kot koncertni violinist je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, kot so Berlinska filharmonija, Londonski filharmonični orkester, Londonski simfoniki, BBC orkester, Varšavska filharmonija in drugi. Sodeloval je v različnih komornih sestavih, med drugim v violinskem duu s Primožem Novšakom, v klavirskem triu Arion z Ilse von Alpenheim in Walterjem Grimmerjem in v duu s pianistom Marijanom Lipovškom. Veliko se je ukvarjal tudi s snemanjem glasbe. Ob 91. rojstnem dnevu, ki ga je praznoval 9. maja, mu posvečamo tokratno oddajo.
Igor Ozim velja za eno največjih avtoritet violinske igre v svetovnem merilu. Kot koncertni violinist je nastopal z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, kot so Berlinska filharmonija, Londonski filharmonični orkester, Londonski simfoniki, BBC orkester, Varšavska filharmonija in drugi. Sodeloval je v različnih komornih sestavih, med drugim v violinskem duu s Primožem Novšakom, v klavirskem triu Arion z Ilse von Alpenheim in Walterjem Grimmerjem in v duu s pianistom Marijanom Lipovškom. Veliko se je ukvarjal tudi s snemanjem glasbe. Ob 91. rojstnem dnevu, ki ga je praznoval 9. maja, mu posvečamo tokratno oddajo.
Fedja Rupel se je rodil 12. marca leta 1937 v Ljubljani v družini violinista Karla Rupla. Po klasični gimnaziji je študiral flavto na ljubljanski akademiji za glasbo pri profesorju Borisu Čampi, kjer je diplomiral leta 1959, dve leti pozneje je končal tudi podiplomski specialistični študij. Med letoma 1961 in 1962 je s pomočjo štipendije francoske vlade študiral v Parizu na École normale de Musique, kjer se je izpopolnjeval v komorni igri in prejel diplomo »Licence de Concert«. Svojo bogato koncertno in uspešno pedagoško pot je sklenil 2. maja 2021.
Fedja Rupel se je rodil 12. marca leta 1937 v Ljubljani v družini violinista Karla Rupla. Po klasični gimnaziji je študiral flavto na ljubljanski akademiji za glasbo pri profesorju Borisu Čampi, kjer je diplomiral leta 1959, dve leti pozneje je končal tudi podiplomski specialistični študij. Med letoma 1961 in 1962 je s pomočjo štipendije francoske vlade študiral v Parizu na École normale de Musique, kjer se je izpopolnjeval v komorni igri in prejel diplomo »Licence de Concert«. Svojo bogato koncertno in uspešno pedagoško pot je sklenil 2. maja 2021.
Flavtist Martin Belič od leta 2007 živi in ustvarja v Nemčiji. Takrat je namreč postal član znamenitih Münchenskih filharmonikov, kjer danes zaseda mesto namestnika solo flavtista. Kot solist sodeluje tudi z drugimi nemškimi orkestri. Aprila 2022 je nastopil z Orkestrom Slovenske filharmonije, slovenskemu občinstvu pa se je predstavil s Koncertom za flavto in orkester danskega skladatelja Carla Nielsena. Ob tej priložnosti smo umetnika povabili tudi pred radijski mikrofon.
Flavtist Martin Belič od leta 2007 živi in ustvarja v Nemčiji. Takrat je namreč postal član znamenitih Münchenskih filharmonikov, kjer danes zaseda mesto namestnika solo flavtista. Kot solist sodeluje tudi z drugimi nemškimi orkestri. Aprila 2022 je nastopil z Orkestrom Slovenske filharmonije, slovenskemu občinstvu pa se je predstavil s Koncertom za flavto in orkester danskega skladatelja Carla Nielsena. Ob tej priložnosti smo umetnika povabili tudi pred radijski mikrofon.
Trobentar in skladatelj Igor Matković je diplomiral in magistriral na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, znanje in izkušnje pa pridobival na izpopolnjevanjih po Evropi in New Yorku. Že več let ustvarja avtorsko improvizirano glasbo, ki jo je izdal na več zgoščenkah, v zadnjem času piše glasbo tudi za televizijo in gledališče.
Trobentar in skladatelj Igor Matković je diplomiral in magistriral na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, znanje in izkušnje pa pridobival na izpopolnjevanjih po Evropi in New Yorku. Že več let ustvarja avtorsko improvizirano glasbo, ki jo je izdal na več zgoščenkah, v zadnjem času piše glasbo tudi za televizijo in gledališče.
Flavtist Matej Zupan deluje kot solist, komorni glasbenik in pedagog. Je redni profesor na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Izdal je več plošč, na katerih poleg priljubljenega flavtističnega repertoarja posebno pozornost namenja manj znanim delom za flavto. Na zadnji zgoščenki je s pianistko Andrejo Kosmač posnel operne fantazije, v katerih so skladatelji - flavtisti priljubljene operne melodije povezali z briljantno virtuoznostjo.
Flavtist Matej Zupan deluje kot solist, komorni glasbenik in pedagog. Je redni profesor na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Izdal je več plošč, na katerih poleg priljubljenega flavtističnega repertoarja posebno pozornost namenja manj znanim delom za flavto. Na zadnji zgoščenki je s pianistko Andrejo Kosmač posnel operne fantazije, v katerih so skladatelji - flavtisti priljubljene operne melodije povezali z briljantno virtuoznostjo.
Hornist Jože Rošer je član Orkestra Slovenske filharmonije in docent na ljubljanski Akademiji za glasbo. Igra tudi v več komornih zasedbah in nastopa kot solist z orkestri. Marca 2022 je s svojo muzikalnostjo in tehnično izpopolnjenostjo navdušil na dveh koncertih. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je izvedel Prvi koncert za rog in orkester Richarda Straussa, s Simfoniki RTV Slovenija in tremi kolegi hornisti pa zahtevno Koncertno skladbo za štiri rogove in orkester Roberta Schumanna.
Hornist Jože Rošer je član Orkestra Slovenske filharmonije in docent na ljubljanski Akademiji za glasbo. Igra tudi v več komornih zasedbah in nastopa kot solist z orkestri. Marca 2022 je s svojo muzikalnostjo in tehnično izpopolnjenostjo navdušil na dveh koncertih. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je izvedel Prvi koncert za rog in orkester Richarda Straussa, s Simfoniki RTV Slovenija in tremi kolegi hornisti pa zahtevno Koncertno skladbo za štiri rogove in orkester Roberta Schumanna.
Pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja sta v najnovejših umetniških snovanjih k sodelovanju povabila slovenske skladatelje, ki so zanju napisali skladbe s spremljavo večjih zasedb, orkestrov in zborov. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavljata nova dela Janija Goloba, Andreja Makorja, Črta Sojarja Voglarja, Tomaža Habeta in Nenada Firšta.
Pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja sta v najnovejših umetniških snovanjih k sodelovanju povabila slovenske skladatelje, ki so zanju napisali skladbe s spremljavo večjih zasedb, orkestrov in zborov. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma predstavljata nova dela Janija Goloba, Andreja Makorja, Črta Sojarja Voglarja, Tomaža Habeta in Nenada Firšta.
Boris Šinigoj je glasbenik in filozof ter dober poznavalec vzhodnega glasbenega izročila. Poleg kitare in lutnje igra tudi druge orientalske različice lutnje, kot je denimo afganistanski rubab. Je ustanovitelj in umetniški vodja zasedbe Nova Schola Labacensis, ki na svoj repertoar uvršča tako evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo, kot tudi glasbo drugih kultur, predvsem orientalske. Kako so o glasbi razmišljali filozofi, kako jo dojemamo na zahodu, kako na vzhodu in kašno vlogo imajo glasbila kot je lutnja v sodobnem času, Boris Šinigoj pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Boris Šinigoj je glasbenik in filozof ter dober poznavalec vzhodnega glasbenega izročila. Poleg kitare in lutnje igra tudi druge orientalske različice lutnje, kot je denimo afganistanski rubab. Je ustanovitelj in umetniški vodja zasedbe Nova Schola Labacensis, ki na svoj repertoar uvršča tako evropsko srednjeveško, renesančno in baročno glasbo, kot tudi glasbo drugih kultur, predvsem orientalske. Kako so o glasbi razmišljali filozofi, kako jo dojemamo na zahodu, kako na vzhodu in kašno vlogo imajo glasbila kot je lutnja v sodobnem času, Boris Šinigoj pripoveduje v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Sopranistka Zlata Ognjanović je 19. februarja 2022 prejela nagrado Sama Smerkolja, ki jo za dosežke na področju operne umetnosti podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Umetnica je v svoji dobra tri desetletja trajajoči pevski karieri nastopila v več kot tisoč opernih predstavah in upodobila 65 vlog. Uveljavila se je tudi kot izvrstna pevka samospevov in drugih vokalno inštrumentalnih del in tako je s svojimi vrhunskimi umetniškimi poustvaritvami trajno obogatila slovensko glasbeno umetnost.
Sopranistka Zlata Ognjanović je 19. februarja 2022 prejela nagrado Sama Smerkolja, ki jo za dosežke na področju operne umetnosti podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče. Umetnica je v svoji dobra tri desetletja trajajoči pevski karieri nastopila v več kot tisoč opernih predstavah in upodobila 65 vlog. Uveljavila se je tudi kot izvrstna pevka samospevov in drugih vokalno inštrumentalnih del in tako je s svojimi vrhunskimi umetniškimi poustvaritvami trajno obogatila slovensko glasbeno umetnost.
Letos mineva 330 let od rojstva najbolj znanega Pirančana, skladatelja in violinskega virtuoza, Giuseppa Tartinija. V počastitev tega jubileja je Vlada Republike Slovenije leto 2022 razglasila za Tartinijevo leto. Praznovanje obletnice se je začelo s koncertom priznanega italijanskega violinista Salvatoreja Accarda in orkestra Ferruccia Busonija v portoroškem Avditoriju , do konca leta pa se bo zvstilo še več glasbenih in drugih dogodkov, ki bodo obudili spomin na življenje in delo velikega umetnika. Leta 2020, ko smo se spominjali tudi 250-obletnice njegove smrti, se je Tartiniju poklonil naš vrhunski komorni sestav, Godalni kvartet Tartini, ki je na nosilec zvoka posnel štiri njegove sonate a quatro.
Letos mineva 330 let od rojstva najbolj znanega Pirančana, skladatelja in violinskega virtuoza, Giuseppa Tartinija. V počastitev tega jubileja je Vlada Republike Slovenije leto 2022 razglasila za Tartinijevo leto. Praznovanje obletnice se je začelo s koncertom priznanega italijanskega violinista Salvatoreja Accarda in orkestra Ferruccia Busonija v portoroškem Avditoriju , do konca leta pa se bo zvstilo še več glasbenih in drugih dogodkov, ki bodo obudili spomin na življenje in delo velikega umetnika. Leta 2020, ko smo se spominjali tudi 250-obletnice njegove smrti, se je Tartiniju poklonil naš vrhunski komorni sestav, Godalni kvartet Tartini, ki je na nosilec zvoka posnel štiri njegove sonate a quatro.
Sredi februarja 2022 se je v 84. letu starosti poslovil trobentar, skladatelj, aranžer in pedagog Franc Korbar, ki je glasbi posvetil svoje življenje. Začel je z violino, a je kmalu vzljubil trobento. Najprej je igral v ljubljanskih plesnih orkestrih na Taboru in v Narodnem domu, pri 18-ih se je pridružil svojemu prvemu narodno zabavnemu ansamblu Veseli planšarji. Kot skladatelj, aranžer, trobentar, pevec in pisec besedil je sodeloval z različnimi zasedbami, od ansambla Dobri znanci, ansambla Borisa Kovačiča, pa do Slovenskih muzikantov, s katerimi je prepotoval svet. V tujini se ga je prijel laskavi vzdevek »kralj trobente«. A bil je tudi odličen pevec in eden tistih skladateljev, ki mu je slovenska narodna pesem predstavljala temelj avtorskega ustvarjanja. Več let se je posvečal pedagoškemu delu. Izdal je prvi slovenski učbenik za trobento, tri zbirke priredb ljudskih pesmi za trobila in več zgoščenk. Ustvaril je prek petsto avtorskih del, idej za nove skladbe mu nikoli ni zmanjkalo. Pisal je glasbene priredbe za različne orkestre, do zadnjega je bil tudi član Godbe ljubljanskih veteranov, pri kateri je igral bariton. Trobentarju Francu Korbarju, njegovi glasbi in izvedbam posvečamo tokratno oddajo Slovenski solisti.
Sredi februarja 2022 se je v 84. letu starosti poslovil trobentar, skladatelj, aranžer in pedagog Franc Korbar, ki je glasbi posvetil svoje življenje. Začel je z violino, a je kmalu vzljubil trobento. Najprej je igral v ljubljanskih plesnih orkestrih na Taboru in v Narodnem domu, pri 18-ih se je pridružil svojemu prvemu narodno zabavnemu ansamblu Veseli planšarji. Kot skladatelj, aranžer, trobentar, pevec in pisec besedil je sodeloval z različnimi zasedbami, od ansambla Dobri znanci, ansambla Borisa Kovačiča, pa do Slovenskih muzikantov, s katerimi je prepotoval svet. V tujini se ga je prijel laskavi vzdevek »kralj trobente«. A bil je tudi odličen pevec in eden tistih skladateljev, ki mu je slovenska narodna pesem predstavljala temelj avtorskega ustvarjanja. Več let se je posvečal pedagoškemu delu. Izdal je prvi slovenski učbenik za trobento, tri zbirke priredb ljudskih pesmi za trobila in več zgoščenk. Ustvaril je prek petsto avtorskih del, idej za nove skladbe mu nikoli ni zmanjkalo. Pisal je glasbene priredbe za različne orkestre, do zadnjega je bil tudi član Godbe ljubljanskih veteranov, pri kateri je igral bariton. Trobentarju Francu Korbarju, njegovi glasbi in izvedbam posvečamo tokratno oddajo Slovenski solisti.
Hornist Andrej Žust je že deset let član znamenitega Orkestra Berlinske filharmonije, ki bo 18. februarja 2022 pod vodstvom Kirilla Petrenka gostoval v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gostovanje orkestra je plod večletnih prizadevanj in predstavlja enega od vrhuncev letošnje sezone. Andrej Žust je eden od treh slovenskih glasbenikov, ki so v zadnjih letih postali člani tega odličnega orkestra. O svoji umetniški poti, od glasbenih začetkov v domačem Logatcu do izkušenj, ki jih je pridobil v Berlinu, pripoveduje v pogovoru z Vesno Volk.
Hornist Andrej Žust je že deset let član znamenitega Orkestra Berlinske filharmonije, ki bo 18. februarja 2022 pod vodstvom Kirilla Petrenka gostoval v Cankarjevem domu v Ljubljani. Gostovanje orkestra je plod večletnih prizadevanj in predstavlja enega od vrhuncev letošnje sezone. Andrej Žust je eden od treh slovenskih glasbenikov, ki so v zadnjih letih postali člani tega odličnega orkestra. O svoji umetniški poti, od glasbenih začetkov v domačem Logatcu do izkušenj, ki jih je pridobil v Berlinu, pripoveduje v pogovoru z Vesno Volk.
Letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, skladatelj in dirigent Damijan Močnik, je mednarodno prepoznaven glasbeni ustvarjalec, saj njegove skladbe redno izvajajo najboljši domači in tuji zbori na uglednih festivalih po svetu. Predstavitev njegove glasbe sta v zadnjih letih pripravila tudi Francoski radio in Radio SWR iz Stuttgarta, v okviru projektov Evropske zveze radijskih postaj so jo predvajali tudi v več državah po Evropi. Na domačih odrih je skladatelj pozornost občinstva in kritike vzbudil s svojo mladinsko opero Všeč si mi, kot aktiven zborovodja pa je s svojim delovanjem pomembno prispeval k razvoju slovenske zborovske kulture. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, skladatelj in dirigent Damijan Močnik, je mednarodno prepoznaven glasbeni ustvarjalec, saj njegove skladbe redno izvajajo najboljši domači in tuji zbori na uglednih festivalih po svetu. Predstavitev njegove glasbe sta v zadnjih letih pripravila tudi Francoski radio in Radio SWR iz Stuttgarta, v okviru projektov Evropske zveze radijskih postaj so jo predvajali tudi v več državah po Evropi. Na domačih odrih je skladatelj pozornost občinstva in kritike vzbudil s svojo mladinsko opero Všeč si mi, kot aktiven zborovodja pa je s svojim delovanjem pomembno prispeval k razvoju slovenske zborovske kulture. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Tenorist Dejan Maksimiljan Vrbančič je priznani operni solist, prvak ljubljanske Opere, ki je v svoji karieri doslej poustvaril številne solistične vloge. Med njimi so grof Almaviva v Seviljskem brivcu, Cassio v Otellu, princ Ramiro v Pepelki, Don Ottavio v Don Giovanniju, Janko v Prodani nevesti, januarja 2022 pa se je predstavil v vlogi Nemorina v Donizettijevem Ljubezenskem napoju. Poleg opernega neguje tudi koncertno petje. Na domačih in tujih odrih je kot solist nastopil v številnih vokalno - inštrumentalnih delih, rad izvaja tudi samospeve. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Tenorist Dejan Maksimiljan Vrbančič je priznani operni solist, prvak ljubljanske Opere, ki je v svoji karieri doslej poustvaril številne solistične vloge. Med njimi so grof Almaviva v Seviljskem brivcu, Cassio v Otellu, princ Ramiro v Pepelki, Don Ottavio v Don Giovanniju, Janko v Prodani nevesti, januarja 2022 pa se je predstavil v vlogi Nemorina v Donizettijevem Ljubezenskem napoju. Poleg opernega neguje tudi koncertno petje. Na domačih in tujih odrih je kot solist nastopil v številnih vokalno - inštrumentalnih delih, rad izvaja tudi samospeve. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.
Sopranistka Katja Konvalinka in pianistka Darja Mlakar Maležič že vrsto let umetniško sodelujeta. Maja 2021 sta izdali drugo skupno ploščo z naslovom Voyage musical – Glasbeno potovanje, na katero sta uvrstili dela skladateljev Henrija Duparca, Gabriela Fauréja, Reynalda Hahna, Clauda Debussyja in Maurica Ravela. Kot je zapisano v spremni knjižici, umetnici raziskujeta intimne povezave med zvenom in pomenom, glasbo in poezijo, ki jih ponuja francoski samospev.(Foto: Darja Štravs Tisu)
Sopranistka Katja Konvalinka in pianistka Darja Mlakar Maležič že vrsto let umetniško sodelujeta. Maja 2021 sta izdali drugo skupno ploščo z naslovom Voyage musical – Glasbeno potovanje, na katero sta uvrstili dela skladateljev Henrija Duparca, Gabriela Fauréja, Reynalda Hahna, Clauda Debussyja in Maurica Ravela. Kot je zapisano v spremni knjižici, umetnici raziskujeta intimne povezave med zvenom in pomenom, glasbo in poezijo, ki jih ponuja francoski samospev.(Foto: Darja Štravs Tisu)
Tomaž Rauch je skladatelj, pevec in multiinštrumentalist. Še posebej ga zanima ljudska glasba, s katero se je začel poglobljeno ukvarjati v skupini Trinajsto prase. Igral je tudi v skupini Črnobela muzika, že 25 let pa redno sodeluje z zasedbo Marko banda. Kot skladatelj raziskuje posamezne zvoke akustičnih in ljudskih glasbil, piše avtorsko glasbo za zbore, za igrane, animirane in dokumentarne filme, lutkovne predstave in radijske igre. Pred kratkim je ustvaril tudi izvirno zvočno pripoved za najmlajše Iz življenja stvari, ki jo predstavlja v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Tomaž Rauch je skladatelj, pevec in multiinštrumentalist. Še posebej ga zanima ljudska glasba, s katero se je začel poglobljeno ukvarjati v skupini Trinajsto prase. Igral je tudi v skupini Črnobela muzika, že 25 let pa redno sodeluje z zasedbo Marko banda. Kot skladatelj raziskuje posamezne zvoke akustičnih in ljudskih glasbil, piše avtorsko glasbo za zbore, za igrane, animirane in dokumentarne filme, lutkovne predstave in radijske igre. Pred kratkim je ustvaril tudi izvirno zvočno pripoved za najmlajše Iz življenja stvari, ki jo predstavlja v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Basbaritonist Marcos Fink je v svoji več kot tri desetletja dolgi karieri poustvaril največje koncertne in operne vloge ter posnel številne plošče. Še posebej pri srcu mu je samospev, ki zahteva vsestransko zrelega in ponotranjenega izvajalca. »Pevec z izjemno kulturo glasu, natančno artikulacijo in izravnano dikcijo« je dvakrat prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1999 in 2013. Z umetnikom se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
Basbaritonist Marcos Fink je v svoji več kot tri desetletja dolgi karieri poustvaril največje koncertne in operne vloge ter posnel številne plošče. Še posebej pri srcu mu je samospev, ki zahteva vsestransko zrelega in ponotranjenega izvajalca. »Pevec z izjemno kulturo glasu, natančno artikulacijo in izravnano dikcijo« je dvakrat prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1999 in 2013. Z umetnikom se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.
