Slovenska narečja

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Slovenska narečja

Izobraževalno-dokumentarna serija o slovenskih narečjih.

Režiser: Siena Krušič, Primož Meško

Scenarij: Neva Novljan

Igralci: Neva Novljan

Zadnje

Slovenska narečja

V Avstriji

1. 7. 2024

V zadnji oddaji izobraževalno-dokumentarne serije Slovenska narečja bomo prisluhnili še slovenskim narečjem v Avstriji: ziljskemu , ki se govori v Ziljski dolini, rožanskemu v osrednji in južni Koroški ter obirskemu narečju, ki je sicer najmanjše narečje koroške narečne skupine, govori pa se na območju okoli Železne Kaple. Med posameznimi narečji ni ostrih mej, saj postopoma prehajajo druga v drugo. Ziljsko narečje bomo spoznavali skozi opise domačinov, ki nam bodo v narečju ponosno predstavili svojo slikovito ziljsko nošo, rejo in značilnosti znamenitih noriških konjev, na katerih fantje jezdijo tudi ob štehvanju, prek otrok in drugih pevcev bomo spoznali ziljske ljudske pesmi. Prek pesnikov, gledaliških igralcev, otroških pevskih, avtorjev slovarjev, zbirateljev pravljic v narečju in drugih bomo v oddaji spoznali še značilnosti obirskega in rožanskega narečja. Najpomembnejše značilnosti posameznega narečja pa nam bodo odstirali vodilni dialektologi in drugi kulturni delavci, ki se na Koroškem zavzemajo za negovanje in ohranitev slovenskih narečij v Avstriji.

27 min

V zadnji oddaji izobraževalno-dokumentarne serije Slovenska narečja bomo prisluhnili še slovenskim narečjem v Avstriji: ziljskemu , ki se govori v Ziljski dolini, rožanskemu v osrednji in južni Koroški ter obirskemu narečju, ki je sicer najmanjše narečje koroške narečne skupine, govori pa se na območju okoli Železne Kaple. Med posameznimi narečji ni ostrih mej, saj postopoma prehajajo druga v drugo. Ziljsko narečje bomo spoznavali skozi opise domačinov, ki nam bodo v narečju ponosno predstavili svojo slikovito ziljsko nošo, rejo in značilnosti znamenitih noriških konjev, na katerih fantje jezdijo tudi ob štehvanju, prek otrok in drugih pevcev bomo spoznali ziljske ljudske pesmi. Prek pesnikov, gledaliških igralcev, otroških pevskih, avtorjev slovarjev, zbirateljev pravljic v narečju in drugih bomo v oddaji spoznali še značilnosti obirskega in rožanskega narečja. Najpomembnejše značilnosti posameznega narečja pa nam bodo odstirali vodilni dialektologi in drugi kulturni delavci, ki se na Koroškem zavzemajo za negovanje in ohranitev slovenskih narečij v Avstriji.

Slovenska narečja

na Madžarskem

28. 6. 2024

Tisto, kar bi na glavi slovenske zemljevidne kokoške lahko zaznali kot čopek, rožo, je Porabje. S tem mislimo seveda na tisti del Madžarske, ki ga poseljujejo Porabski Slovenci. Slovenci, ki še vedno govorijo – po domače, se pravi v slovenskem narečju. Jezik, ki ga govorijo je inačica prekmurskega narečja in se zato lahko brez težav sporazumevajo s Prekmurci na Goričkem v sosednji Sloveniji. Številne druge zanimivosti o narečju nam predstavi dialektologinja dr. Mojca Kumin Horvat z Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovensko narečje se govori v 8 vaseh v dolini reke Rabe na Madžarskem: v Gornjem in Dolnjem Seniku, Ritkarovcih, v Števanovcih, Verici, Andovcih, Sakalovcih in Slovenski vesi. Žal so večdesetletna zaprtost Porabja, gospodarska, kulturna in jezikovna izoliranost od matičnega naroda in asimilacija povzročile škodo, toda še vedno je v omenjenih vaseh slišati domačine, ki govorijo, kot pravijo, po domače, v slovenskem narečju. Da tudi mladim narečje ni tuje, nam bodo dokazali otroci iz dvojezične šole v Gornjem Seniku, za ohranitev slovenskega narečja v Porabju imata velike zasluge tudi Radio Monošter in časopis Porabje, domačini v narečju ustvarjajo tudi gledališke igre, znani so pevci ljudskih pesmi, pesniki, pisatelji, domačini pa so nam predstavili tudi nekatere tradicionalne obrti na tem območju – izdelovanje cvetja iz krep papirja in izdelovanje pletenih košar ter nas popeljali v skrivnosti porabske kulinarike.

25 min

Tisto, kar bi na glavi slovenske zemljevidne kokoške lahko zaznali kot čopek, rožo, je Porabje. S tem mislimo seveda na tisti del Madžarske, ki ga poseljujejo Porabski Slovenci. Slovenci, ki še vedno govorijo – po domače, se pravi v slovenskem narečju. Jezik, ki ga govorijo je inačica prekmurskega narečja in se zato lahko brez težav sporazumevajo s Prekmurci na Goričkem v sosednji Sloveniji. Številne druge zanimivosti o narečju nam predstavi dialektologinja dr. Mojca Kumin Horvat z Inštituta Frana Ramovša ZRC SAZU. Slovensko narečje se govori v 8 vaseh v dolini reke Rabe na Madžarskem: v Gornjem in Dolnjem Seniku, Ritkarovcih, v Števanovcih, Verici, Andovcih, Sakalovcih in Slovenski vesi. Žal so večdesetletna zaprtost Porabja, gospodarska, kulturna in jezikovna izoliranost od matičnega naroda in asimilacija povzročile škodo, toda še vedno je v omenjenih vaseh slišati domačine, ki govorijo, kot pravijo, po domače, v slovenskem narečju. Da tudi mladim narečje ni tuje, nam bodo dokazali otroci iz dvojezične šole v Gornjem Seniku, za ohranitev slovenskega narečja v Porabju imata velike zasluge tudi Radio Monošter in časopis Porabje, domačini v narečju ustvarjajo tudi gledališke igre, znani so pevci ljudskih pesmi, pesniki, pisatelji, domačini pa so nam predstavili tudi nekatere tradicionalne obrti na tem območju – izdelovanje cvetja iz krep papirja in izdelovanje pletenih košar ter nas popeljali v skrivnosti porabske kulinarike.

Slovenska narečja

Koroška narečna skupina

26. 6. 2024

Da je na Koroškem ati atej, da Korošci veznik in nadomestijo s pa in da je na Koroškem babica bica, smo morda že slišali, toda tu je še cela vrsta narečnih izrazov, ki jih ne-Korošci sploh ne poznamo. Koroško narečno skupino sestavlja kar šest narečij in eno podnarečje. Avtorica Neva Novljan bo v oddaji osnovne značilnosti koroških narečij, predvsem mežiškega in podjunskega, odkrivala s pomočjo razlag dialektologinje dr. Anje Benko ter druščine zgovornih Korošcev: zapel in govoril bo koroški kantavtor Milan Kamnik, ki nikoli ni skrival, da je ponosen Korošec, domačin s Strojne nam bo zaupal skrivnost delanja znamenitih šintlov, osnovnošolci iz Raven na Koroškem bodo gledališko oživili del pripovedi njihovega znamenitega rojaka Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, domačinka iz Libelič nam bo zaupala star recept za koroško specialiteto – trento, zeliščarji iz društva Povojček bodo z nami delili zdravilne napotke. Gledalce bo v koroškem narečju nagovoril celo sam kralj Matjaž. Pojoči koroški govorici bomo skozi oddajo sledili skozi slikovite koroške kraje, vse od Kotelj, Raven na Koroškem, Prevalj, Mežice, Črne na Koroškem pa do Dravograda in Mute.

25 min

Da je na Koroškem ati atej, da Korošci veznik in nadomestijo s pa in da je na Koroškem babica bica, smo morda že slišali, toda tu je še cela vrsta narečnih izrazov, ki jih ne-Korošci sploh ne poznamo. Koroško narečno skupino sestavlja kar šest narečij in eno podnarečje. Avtorica Neva Novljan bo v oddaji osnovne značilnosti koroških narečij, predvsem mežiškega in podjunskega, odkrivala s pomočjo razlag dialektologinje dr. Anje Benko ter druščine zgovornih Korošcev: zapel in govoril bo koroški kantavtor Milan Kamnik, ki nikoli ni skrival, da je ponosen Korošec, domačin s Strojne nam bo zaupal skrivnost delanja znamenitih šintlov, osnovnošolci iz Raven na Koroškem bodo gledališko oživili del pripovedi njihovega znamenitega rojaka Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, domačinka iz Libelič nam bo zaupala star recept za koroško specialiteto – trento, zeliščarji iz društva Povojček bodo z nami delili zdravilne napotke. Gledalce bo v koroškem narečju nagovoril celo sam kralj Matjaž. Pojoči koroški govorici bomo skozi oddajo sledili skozi slikovite koroške kraje, vse od Kotelj, Raven na Koroškem, Prevalj, Mežice, Črne na Koroškem pa do Dravograda in Mute.

Slovenska narečja

Gorenjska narečna skupina

24. 6. 2024

Ste vedeli, da vsi Gorenjci ne govorijo gorenjsko? In da na Gorenjskem ženske ponekod govorijo »na fanta«? V tretji oddaji serije Slovenska narečja nam bodo dr. Jožica Škofic iz Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in pestra druščina pravih Gorenjcev predstavili posebnosti, značilnosti in bogastvo narečij, ki spadajo v Gorenjsko narečno skupino. V gorenjščini nam bo pel kantavtor Elvis Fajko z Jesenic, nasmejali gledališčniki KD Bohinjska Bela, spregovorili bodo tudi planšarji z Dovjega, Prgarke iz Zasipa pri Bledu, sirarji z Zajamnikov, kroparski kovači s svojim prav posebnim govorom, člani otroške folklorne skupina Voše in številni drugi. Tudi tokrat bomo ob sočni narečni govorici domačinov spoznavali tudi njihove prelepe gorenjske kraje in znamenitosti, na katere so – poleg svojega narečja – prav tako zelo ponosni.

25 min

Ste vedeli, da vsi Gorenjci ne govorijo gorenjsko? In da na Gorenjskem ženske ponekod govorijo »na fanta«? V tretji oddaji serije Slovenska narečja nam bodo dr. Jožica Škofic iz Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in pestra druščina pravih Gorenjcev predstavili posebnosti, značilnosti in bogastvo narečij, ki spadajo v Gorenjsko narečno skupino. V gorenjščini nam bo pel kantavtor Elvis Fajko z Jesenic, nasmejali gledališčniki KD Bohinjska Bela, spregovorili bodo tudi planšarji z Dovjega, Prgarke iz Zasipa pri Bledu, sirarji z Zajamnikov, kroparski kovači s svojim prav posebnim govorom, člani otroške folklorne skupina Voše in številni drugi. Tudi tokrat bomo ob sočni narečni govorici domačinov spoznavali tudi njihove prelepe gorenjske kraje in znamenitosti, na katere so – poleg svojega narečja – prav tako zelo ponosni.

Slovenska narečja

Rovtarska narečna skupina

21. 6. 2024

V drugi oddaji se v spoznavanju slovenskih narečij odpravimo bolj proti zahodu, v Poljansko dolino in na Cerkljansko. Podrobneje bomo namreč spoznali poljansko in cerkljansko narečje, ki poleg tolminskega, škofjeloškega, črnovrškega narečja in baškega podnarečja tvorijo rovtarsko narečno skupino. Voditeljica Neva Novljan se muči s cerkljansko izgovorjavo besedne zveze »okoli ovinka«, dialektologinje dr. Karmen Kenda Jež ( Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), ddr. Marija Stanonik (SAZU) in dr. Maja BitencC (FF UL) pa se poglobijo v posebnosti, značilnosti in bogastvo narečij ter dveh narečij. V naboru narečnih govorcev rovtarskih narečij, ki se zdijo na prvi vtis morda malce robata in trda, se znajdejo: Joko in Domc s prijatelji in gledališčniki iz Cerknega, klekljarice iz Cerknega in članice Čipkarske šole Idrija, nekdanji idrijski rudar, članice Ženskega pevskega zbora Spodnja Idrija, znameniti čevljarji in pripovedovalci ljudskih zgodb iz Žirov, pesnik Janez Ramoveš in pevka Uršula Ramoveš ter otroci iz Poljanske doline, oddajo pa bosta obogatila tudi Lucija Kavčič in Janez Pelipenko v vlogah Ivana Tavčarja in njegove Mete.

25 min

V drugi oddaji se v spoznavanju slovenskih narečij odpravimo bolj proti zahodu, v Poljansko dolino in na Cerkljansko. Podrobneje bomo namreč spoznali poljansko in cerkljansko narečje, ki poleg tolminskega, škofjeloškega, črnovrškega narečja in baškega podnarečja tvorijo rovtarsko narečno skupino. Voditeljica Neva Novljan se muči s cerkljansko izgovorjavo besedne zveze »okoli ovinka«, dialektologinje dr. Karmen Kenda Jež ( Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), ddr. Marija Stanonik (SAZU) in dr. Maja BitencC (FF UL) pa se poglobijo v posebnosti, značilnosti in bogastvo narečij ter dveh narečij. V naboru narečnih govorcev rovtarskih narečij, ki se zdijo na prvi vtis morda malce robata in trda, se znajdejo: Joko in Domc s prijatelji in gledališčniki iz Cerknega, klekljarice iz Cerknega in članice Čipkarske šole Idrija, nekdanji idrijski rudar, članice Ženskega pevskega zbora Spodnja Idrija, znameniti čevljarji in pripovedovalci ljudskih zgodb iz Žirov, pesnik Janez Ramoveš in pevka Uršula Ramoveš ter otroci iz Poljanske doline, oddajo pa bosta obogatila tudi Lucija Kavčič in Janez Pelipenko v vlogah Ivana Tavčarja in njegove Mete.

Slovenska narečja

Panonska narečna skupina

20. 6. 2024

Po že predstavljenih narečjih primorske, štajerske in dolenjske narečne skupine voditeljica in scenaristka serije Slovenska narečja Neva Novljan z ekipo v prvi oddaji druge sezone odkriva posebnosti, melodičnost in bogastvo govorov panonske narečne skupine, v katero uvrščamo štiri narečja: prekmursko narečje, slovenskogoriško narečje, prleško narečje in haloško narečje. V oddaji je pozornost usmerjena predvsem na prekmursko in prleško narečje, njuno melodijo in zven pa v oddaji odkrivajo predvsem domači narečni govorci; büjraši, tkalke in mlinarji iz Ižakovcev, člani KD »Marko« iz Beltincev, pevka Regina, pesnik in pisatelj Feri Lainšček, prleški kantavtor Tadej Vesenjak, künštni Prleki iz Republike Prlekije, otroci iz vrtca Ljutomer, znameniti lotmerški kasači in številni drugi. Avtorica oddaje ob bogastvu prekmurskega in prleškega narečja izpostavi tudi lepote, običaje in znamenitosti teh dveh pokrajin, z mistično Muro in čarobnimi vinorodnimi griči Prlekije na čelu, saj sta prav pokrajina in njeno narečje najpomembnejša elementa identitete ljudi.

25 min

Po že predstavljenih narečjih primorske, štajerske in dolenjske narečne skupine voditeljica in scenaristka serije Slovenska narečja Neva Novljan z ekipo v prvi oddaji druge sezone odkriva posebnosti, melodičnost in bogastvo govorov panonske narečne skupine, v katero uvrščamo štiri narečja: prekmursko narečje, slovenskogoriško narečje, prleško narečje in haloško narečje. V oddaji je pozornost usmerjena predvsem na prekmursko in prleško narečje, njuno melodijo in zven pa v oddaji odkrivajo predvsem domači narečni govorci; büjraši, tkalke in mlinarji iz Ižakovcev, člani KD »Marko« iz Beltincev, pevka Regina, pesnik in pisatelj Feri Lainšček, prleški kantavtor Tadej Vesenjak, künštni Prleki iz Republike Prlekije, otroci iz vrtca Ljutomer, znameniti lotmerški kasači in številni drugi. Avtorica oddaje ob bogastvu prekmurskega in prleškega narečja izpostavi tudi lepote, običaje in znamenitosti teh dveh pokrajin, z mistično Muro in čarobnimi vinorodnimi griči Prlekije na čelu, saj sta prav pokrajina in njeno narečje najpomembnejša elementa identitete ljudi.

Slovenska narečja

Dolenjska narečna skupina

19. 6. 2024

V tretji oddaje dokumentarne serije Slovenska narečja bomo prisluhnili dolenjskim narečjem. V to skupino danes uvrščamo najobsežnejše dolenjsko narečje z vzhodnodolenjskim podnarečjem, kostelsko narečje od Babnega Polja do Kostela, v Beli krajini pa se govorita severno in južno belokranjsko narečje. Voditeljica Neva Novljan se je z dialektologinjo dr. Januško Gostenčnik najprej odzvala povabilu ljudi na Babnem polju in ob bregovih Kolpe in Čabranke, da z njihovo pomočjo skozi pogovor, petje in igranje pobližje spozna kostelsko narečje, ki so ga oblikovali Slovenci in Hrvatje, ki tu prebivajo že več stoletij. Z dialektologinjo dr. Verico Smole pa je v idiličnih vaseh po Dolenjski odkrivala značilnosti dolenjskega narečja, predvsem šentruperskega govora, in razmišljala o odnosu ljudi do narečij nekoč in danes oziroma o vrednosti narečne govorice, ki je bila velikokrat podcenjena, saj kot pravi dr. Smoletova, je prvi materni jezik vedno narečni govor. Knjižnega jezika se vsi učimo skozi celo življenje, najlažje se torej poenotimo s tistim, kar je naše že od vsega začetka.

24 min

V tretji oddaje dokumentarne serije Slovenska narečja bomo prisluhnili dolenjskim narečjem. V to skupino danes uvrščamo najobsežnejše dolenjsko narečje z vzhodnodolenjskim podnarečjem, kostelsko narečje od Babnega Polja do Kostela, v Beli krajini pa se govorita severno in južno belokranjsko narečje. Voditeljica Neva Novljan se je z dialektologinjo dr. Januško Gostenčnik najprej odzvala povabilu ljudi na Babnem polju in ob bregovih Kolpe in Čabranke, da z njihovo pomočjo skozi pogovor, petje in igranje pobližje spozna kostelsko narečje, ki so ga oblikovali Slovenci in Hrvatje, ki tu prebivajo že več stoletij. Z dialektologinjo dr. Verico Smole pa je v idiličnih vaseh po Dolenjski odkrivala značilnosti dolenjskega narečja, predvsem šentruperskega govora, in razmišljala o odnosu ljudi do narečij nekoč in danes oziroma o vrednosti narečne govorice, ki je bila velikokrat podcenjena, saj kot pravi dr. Smoletova, je prvi materni jezik vedno narečni govor. Knjižnega jezika se vsi učimo skozi celo življenje, najlažje se torej poenotimo s tistim, kar je naše že od vsega začetka.

Slovenska narečja

Štajerska narečna skupina

18. 6. 2024

V drugi oddaji Slovenska narečja se z voditeljico Nevo Novljan odpravimo proti vzhodu, med tote Štajerce, kot jim radi rečejo tisti, ki niso iz tega dela Slovenije. Spoznali bomo glavne značilnosti le nekaterih njihovih simpatičnih govorov, predvsem srednjesavinjsko narečje, zgornjesavinjsko s solčavskim podnarečjem in srednještajersko, v narečno skupino pa sicer sodijo še južnopohorsko in posavsko narečje ter pet podnarečij. Glavne značilnosti posameznih narečij v oddaji razkrivata dialektologa dr. Tjaša Jakop in dr. Peter Weiss, domačini pa so v svoji sočni govorici predstavili številne svoje zanimive dejavnosti in predvsem svojo lepo deželo Štajersko. Med štajerskimi ustvarjalci je med drugim o lepoti, pomenu in brezčasnosti narečne besede razmišlja tudi Tone Kregar, slovenski glasbenik in zgodovinar, znan tudi kot pevec in avtor besedil pri priljubljeni štajerski skupini Mi2. Vsi sogovorniki pa so si bili enotni, da bo njihovo narečje, tako pojoče in temperamentno, kot so tudi Štajerci sami, še naprej gradilo in utrjevalo njihovo identiteto ter jih še dolgo povezovalo celo bolj, kot sam prostor, na katerem živijo.

25 min

V drugi oddaji Slovenska narečja se z voditeljico Nevo Novljan odpravimo proti vzhodu, med tote Štajerce, kot jim radi rečejo tisti, ki niso iz tega dela Slovenije. Spoznali bomo glavne značilnosti le nekaterih njihovih simpatičnih govorov, predvsem srednjesavinjsko narečje, zgornjesavinjsko s solčavskim podnarečjem in srednještajersko, v narečno skupino pa sicer sodijo še južnopohorsko in posavsko narečje ter pet podnarečij. Glavne značilnosti posameznih narečij v oddaji razkrivata dialektologa dr. Tjaša Jakop in dr. Peter Weiss, domačini pa so v svoji sočni govorici predstavili številne svoje zanimive dejavnosti in predvsem svojo lepo deželo Štajersko. Med štajerskimi ustvarjalci je med drugim o lepoti, pomenu in brezčasnosti narečne besede razmišlja tudi Tone Kregar, slovenski glasbenik in zgodovinar, znan tudi kot pevec in avtor besedil pri priljubljeni štajerski skupini Mi2. Vsi sogovorniki pa so si bili enotni, da bo njihovo narečje, tako pojoče in temperamentno, kot so tudi Štajerci sami, še naprej gradilo in utrjevalo njihovo identiteto ter jih še dolgo povezovalo celo bolj, kot sam prostor, na katerem živijo.

Slovenska narečja

Primorska narečna skupina

17. 6. 2024

V prvi oddaji voditeljica in scenaristka Neva Novljan z ekipo odkriva posebnosti, melodičnost in bogastvo govorov primorske narečne skupine, v katero uvrščamo kar devet narečij: rezijansko, obsoško, tersko, nadiško, briško, kraško, istrsko, čiško in notranjsko. V oddaji izpostavljeno kraško, obsoško in istrsko so ji pomagali odkrivati priznani slovenski dialektologi in številni domačini, ki v svojem narečju pišejo poezijo, prozo, pojejo, pripravljajo gledališke igre, obujajo stare običaje, otroci iz vrtcev in osnovnih šol…torej številni domačini, ki so vse bolj ponosni na svoje narečje in so veseli, da se odnos do narečij v zadnjih letih spreminja na bolje. V oddaji sodelujejo tudi številni ustvarjalci, ki jim narečna beseda blizu in na nek način sveta: novogoriški goriški kantavtor in gledališki igralec Iztok Mlakar, kantavtor in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine Rudi Bučar, pesnica in pisateljica Nelda Štok Vojska, pesnica Alferija Bržan, pevke Buške čeče in številni drugi. Kajti, kot pravi Iztok Mlakar, so se narečne besede stoletja kot kamen v vodi stoletja brusile, oblikovale in postale tako lepe….zato bi jih bilo izgubiti!

25 min

V prvi oddaji voditeljica in scenaristka Neva Novljan z ekipo odkriva posebnosti, melodičnost in bogastvo govorov primorske narečne skupine, v katero uvrščamo kar devet narečij: rezijansko, obsoško, tersko, nadiško, briško, kraško, istrsko, čiško in notranjsko. V oddaji izpostavljeno kraško, obsoško in istrsko so ji pomagali odkrivati priznani slovenski dialektologi in številni domačini, ki v svojem narečju pišejo poezijo, prozo, pojejo, pripravljajo gledališke igre, obujajo stare običaje, otroci iz vrtcev in osnovnih šol…torej številni domačini, ki so vse bolj ponosni na svoje narečje in so veseli, da se odnos do narečij v zadnjih letih spreminja na bolje. V oddaji sodelujejo tudi številni ustvarjalci, ki jim narečna beseda blizu in na nek način sveta: novogoriški goriški kantavtor in gledališki igralec Iztok Mlakar, kantavtor in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine Rudi Bučar, pesnica in pisateljica Nelda Štok Vojska, pesnica Alferija Bržan, pevke Buške čeče in številni drugi. Kajti, kot pravi Iztok Mlakar, so se narečne besede stoletja kot kamen v vodi stoletja brusile, oblikovale in postale tako lepe….zato bi jih bilo izgubiti!

Slovenska narečja

V Italiji

20. 8. 2020

Jezik je živ organizem in vezan na ljudi, ki ga govorijo. Tako seveda slovenska narečja najdemo tudi prek meje naše države – v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem. V tokratni oddaji smo se odpravili v Italijo, kjer srečamo kar nekaj slovenskih narečij in sicer ziljsko, tersko, nadiško in rezjansko. Ker bomo ziljsko narečje podrobneje spoznali v oddaji o slovenskih narečjih v Avstriji, smo tokrat prisluhnili predvsem rezijanščini, katere posebnosti in značilnosti skozi oddajo razlaga dialektolog dr. Matej Šekli z Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Teh je res veliko, saj rezijansko narečje med ljudmi velja za eno težje razumljivih slovenskih narečij. Skozi pripovedi znamenitih brusačev, znanih rezijanskih folkornih plesalcev, ki se zavrtijo v svojem značilnem plesu, godcev na citrino in bunkalo, ustvarjalcev radia, ki oddaja v rezijanskem narečju in drugih pa se prepričamo, da gre res za slovensko narečje. Poleg rezijanskega pa je v Italiji še zelo živo tudi nadiško narečje (njega bo podrobneje predstavila dr. Danila Zuljan z Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), saj so ga lepo sprejele tudi mlajše generacije, ki v njem ustvarjajo – tako v gledališču kot v glasbi, saj se pojavlja kar nekaj festivalov, kjer se predstavljajo glasbene skupine, tudi rock bandi, ki pojejo v nadiškem narečju. Posebna govorica Rezijanov in ljudi ob čudovitih rekah Ter in Nadiži pa je le eden od zaščitnih znakov prelepih vasi in mest na tem območju, polnih kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti.

27 min

Jezik je živ organizem in vezan na ljudi, ki ga govorijo. Tako seveda slovenska narečja najdemo tudi prek meje naše države – v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem. V tokratni oddaji smo se odpravili v Italijo, kjer srečamo kar nekaj slovenskih narečij in sicer ziljsko, tersko, nadiško in rezjansko. Ker bomo ziljsko narečje podrobneje spoznali v oddaji o slovenskih narečjih v Avstriji, smo tokrat prisluhnili predvsem rezijanščini, katere posebnosti in značilnosti skozi oddajo razlaga dialektolog dr. Matej Šekli z Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Teh je res veliko, saj rezijansko narečje med ljudmi velja za eno težje razumljivih slovenskih narečij. Skozi pripovedi znamenitih brusačev, znanih rezijanskih folkornih plesalcev, ki se zavrtijo v svojem značilnem plesu, godcev na citrino in bunkalo, ustvarjalcev radia, ki oddaja v rezijanskem narečju in drugih pa se prepričamo, da gre res za slovensko narečje. Poleg rezijanskega pa je v Italiji še zelo živo tudi nadiško narečje (njega bo podrobneje predstavila dr. Danila Zuljan z Inštituta za Slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), saj so ga lepo sprejele tudi mlajše generacije, ki v njem ustvarjajo – tako v gledališču kot v glasbi, saj se pojavlja kar nekaj festivalov, kjer se predstavljajo glasbene skupine, tudi rock bandi, ki pojejo v nadiškem narečju. Posebna govorica Rezijanov in ljudi ob čudovitih rekah Ter in Nadiži pa je le eden od zaščitnih znakov prelepih vasi in mest na tem območju, polnih kulturnih, zgodovinskih in naravnih znamenitosti.


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine