Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Zadnja priložnost
Za otroke
V živo
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Zadnja priložnost Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Sedmi dan

Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek...

Minorit Janez Šamperl 2. del

5. 12. 2021

V tokratni oddaji Sedmi dan vam posredujemo nadaljevanje pogovora z znanim slovenskim minoritom patrom Janezom Šamperlom iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija Izdal je okoli 50 različnih publikacij, med njimi tudi dve knjigi o blagopokojnem misionarju patru Mihi Drevenšku.

Težko boš oznanjal otrokom, da je Bog ljubezen, potem pa jih boš klofutal

28. 11. 2021

Adventni čas je za kristjane obdobje premišljevanja tudi o njihovem odnosu do Boga. Kaj vpliva na človekovo formiranje podobe o Bogu v današnji sekularizirani družbi? V kolikšni meri družina vpliva na oblikovanje podobe Boga in kako? V kakšnega Boga danes ljudje verujejo ali ne verujejo? O teh vprašanjih premišljuje teolog, strokovnjak za področje psihologije religije in pastorale ter član katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Drago Jerebic.

Kabala- izraz judovske mistike

21. 11. 2021

V številnih verstvih so poudarjene tudi mistične struje- iskanje Boga, posebno dojemanje duhovnosti. Tako je tudi v judovstvu, ki že stoletja pozna tradicijo mistične poti kabale. O judovski mistiki je v današnji oddaji spregovoril akademik Jože Krašovec.

Minorit Janez Šamperl

14. 11. 2021

Naš gost je znani slovenski minorit pater Janez Šamperl iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija. Redovništvo kot visoka šola služenja, sočutja, dobrote in ljubezni.

Thomas Merton

7. 11. 2021

Thomas Merton je bil eden od najbolj prodornih krščanskih mislecev 20. stoletja. V katolištvo se je spreobrnil že kot odrasel človek in postal trapistovski menih. V oddaji ponavljamo pogovor Roberta Kralja z jezuitom Miranom Žvanutom po Mertonovem pojmovanju molitve, meditacije in kontemplacije.

Tako kot veruješ, tudi živi - sporočilo reformacije

31. 10. 2021

Tako kot veruješ, tudi živi. To je osrednje sporočilo reformacije, ki je pomembno vplivala tudi na preporod Katoliške Cerkve in velja za enega največjih verskih mejnikov v zgodovini človeštva. V tokratni oddaji Sedmi dan bomo z gostom nekdanjim evangeličanskim duhovnikom Gezo Filo torej odpirali vprašanja povezana z dogodki iz 16. stoletja, ki pa še danes vplivajo na sodobno družbo. Zakaj se je torej sploh zgodila, kako je vplivala na Cerkev in kakšno je sporočilo evangeličanske teologije.

Sv. Pahomij - prve meniške skupnosti

24. 10. 2021

Sv. Pahomij velja za eno osrednjih osebnosti egiptovskega meništva. Njegov predhodnik sv. Anton je ideal meništva videl v samoti, medtem ko je Pahomij zbral menihe v občestva, kjer so skupaj delali in živeli. Naš gost bo dr. Jan Ciglenečki, docent na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam bo povedal več o tem, kako so bile organizirane meniške skupnosti pod Pahomijevim vodstvom in kakšno je bilo njihovo duhovno življenje.

Andrej Saje: ¨Vloga Cerkve je, da skrbi za mir, solidarnost in pravičnost v naši družbi.¨

17. 10. 2021

Novi novomeški škof o pričakovanjih občestva, kako se namerava spoprijeti z upadanjem števila duhovnikov, o morebitni odpravi celibata, vlogi cerkve v družbi in tudi o tem, da je naredila premalo za obsojanje spolnih zlorab

Čutim podporo in molitve številnih ljudi

10. 10. 2021

Celjski škof je službo uglednega biblicista in profesorja na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani pred meseci zamenjal za pastirsko službo. Kako se je nanjo navadil, katere so njegove prve poteze pri preurejanju celjske škofije in kateri so po njegovem najpomembnejši izzivi slovenske Cerkve v prihodnje.

Sv. Bonaventura: mistik, mislec in organizator

3. 10. 2021

Predstojnik Katedre za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Miran Špelič, klasična filologinja in filozofinja Nena Bobovnik in teolog Jan Dominik Bogataj, sodelavec Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, o bogati dediščini mistika, misleca in organizatorja sv. Bonaventure.

Ob 25. letnici smrti Antona Trstenjaka

26. 9. 2021

Dr. Anton Trstenjak je eden od najbolj znanih Slovencev. Katoliški duhovnik, vsestranski učenjak, ki smo ga najbolj poznali kot pronicljivega psihologa. Ob 25-letnici njegove smrti je o njem spregovoril rojak iz njegovih rojstnih krajev frančiškan, dr. Edvard Kovač. Anton Trstenjak je namreč bil tudi filozof, psihološko pomoč pa je nesebično nudil številnim ljudem.

Pogled na mednarodni evharistični kongres v Budimpešti

19. 9. 2021

Katoliška cerkev na Madžarskem je od 5. do 12. septembra letos organizirala 52. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti. Ta je potekal pod geslom »Vsi moji studenci so v tebi«. V imenu Slovenske škofovske konference so se kongresa udeležili murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, duhovnik Rok Pogačnik in ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar. Ta v oddaji Sedmi dan pojasnjuje, da sta cilja evharističnih kongresov, ki se odvijajo že od leta 1881, poživiti evharistično pobožnost in oznanjevanje vere. Premišljuje še o pomenu evharistije kot viru življenja. Katoliška cerkev v Sloveniji pa trenutno ne razmišlja o organizaciji drugega narodnega evharističnega kongresa v samostojni Sloveniji.

Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec

12. 9. 2021

Pred časom smo v oddaji Sedmi dan spregovorili o delovanju pastoralne zveze župnij Dravograda, v tokratni pa predstavljamo pastoralno zvezo župnij Slovenj Gradec. Ti dve zvezi sta pilotna projekta za širši slovenski prostor kako v prihodnje reševati problem pomanjkanja duhovnikov v obnebju Katoliške cerkve v Sloveniji. Gosta oddaje sta: moderator zveze, 48-letni župnik Simon Potnik in njegov pomočnik 72- letni duhovnik Ernest Berložnik.

Sufijski mistik Abd Al Gabbar An Niffari

5. 9. 2021

Sufijski mistik iz 10. stoletja Abd Al Gabbar An Niffari je eden od najbolj izvirnih islamskih teologov. Njegove spise, še vedno razmeroma slabo poznane, je v »Knjigi mističnih postajališč in nagovorov«, prevedel dr. Raid Al Daghistani, raziskovalec v Centru za islamsko teologijo Univerze v Münstru. An Niffaijeva teologija je apofatična, njegova mistična pot do presežnega in božjega je globoka in iskrena.

Religija in identiteta

29. 8. 2021

Identiteto ustvarja več dejavnikov: kultura, prostor, tradicija, jezikovna pripadnost. Pri oblikovanju identitete je pomembna tudi religija. O tem ponavljamo pogovor Boštjana Debevca s prof. dr. Igorjem Škamperletom.

Nove pastoralne perspektive Celjske škofije

22. 8. 2021

S tokratno oddajo se mudimo v Mozirju v Gornji Savinjski dolini. Z nami bo tamkajšnji župnik Sandi Koren, ki ga je nedavno novi celjski škof Maksimilijan Matjaž imenoval za vodjo pastoralne službe v škofiji in študent Filip Bezovnik – skavtski voditelj v kraju. Tema oddaje: nove pastoralne perspektive v cerkvi na Slovenskem in skavtstvo kot zgoščena oblika duhovno opredeljenega druženja mladih.

Mariologija

15. 8. 2021

V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o Marijinem vnebovzetju, ki velja za največji cerkveni Marijin praznik. Od kod izvira praznik, kaj nam o tem povedo pisni viri in zakaj je v Sloveniji Mariji posvečenih toliko cerkva in kapelic. Na to nam bo pomagal odgovoriti duhovnik Blaž Franko.

Pomoč božje besede

8. 8. 2021

V tokratni v oddaji gostimo magistro komunikologije, novorojenko kristjanko Vaneso Čanji iz Celja. Deluje kot pridigarka v obnebju tamkajšnje Baptistične cerkve. Tema – inspirativnost Božje besede v vsakdanjem življenju kristjana.

Ciceron - Pogovori o starosti

1. 8. 2021

Papež Frančišek je pred kratkim zadnjo julijsko nedeljo namenil skrbi za ostarele. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor novinarja Marka Rozmana z dr. Jožetom Ramovšem o razmišljanjih znamenitega rimskega filozofa Marka Tulija Cicerona o starosti.

70 LET TEDNIKA DRUŽINA

18. 7. 2021

Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo katoliškemu tedniku Družina, ki vstopa v 70. obletnico delovanja. Družina se je v tem času razvila v prodoren tiskani medij, ki je pomembno vplival na proces demokratizacije na Slovenskem. Novinar Nejc Krevs se bo ozrl v preteklost, se dotaknil sedanjosti in zrl v prihodnost tega modernega katoliškega tednika, ki sledi sodobnim trendom in se ne dotika zgolj verskih tematik, temveč tako rekoč vseh por družbe. To potrjuje tudi slogan Družine: "Vedno s teboj!"

Ekonomija želje Daniela Bella

11. 7. 2021

V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Petra Franka s piscem spremne besede h knjigi ameriškega teologa Daniela Bella Ekonomija želje, Matjažem Črnivcem, kjer avtor analizira nasprotja med krščanstvom in kapitalizmom.

Škof Jurij Bizjak - zlatomašnik

4. 7. 2021

V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost koprski škof zlatomašnik dr.Jurij Bizjak; megaherčno srečanje s slavljencem je bilo na sedežu škofijskega ordinariata v Kopru.

Vloga Katoliške cerkve v času osamosvajanja

27. 6. 2021

V luči 30. obletnice osamosvojitve Slovenije bo voditelj in novinar Nejc Krevs gostil ljubljanskega škofa pomočnika dr. Antona Jamnika, ki je v prelomnih trenutkih služboval kot tajnik nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Prav Šuštarjeva vloga še danes predstavlja velik doprinos k začetkom procesa demokratizacije naše države. Kakšno je bila zares vloga Cerkve na Slovenskem v času osamosvajanja, zakaj je bil slovenski samostojnosti naklonjen tedanji papež in kako se vsega skupaj spominja naš gost? Bodite z nami, ko bomo znova zavrteli čas nazaj, da bi po 30. letih s samozavestjo zreli v prihodnost.

Zgodovina krščanstva v celjski škofiji

20. 6. 2021

V tokratni oddajio ponavljamo pogovor Petra Franka s prof. dr. Bogdanom Kolarjem, ki je nastal ob desetletnici obnovljene celjske škofije. Takrat jo je vodil dr. Stanislav Lipovšek, maja letos pa je dobil naslednika dr. Maksimilijana Matjaža. Škofijo pa je Celje imelo že v antičnih časih.

500 let spreobrnjenja sv. Ignacija Lojolskega - ustanovitelja jezuitov

13. 6. 2021

Družba Jezusova, eden najbolj poznanih in najmočnejših moških redov v Rimskokatoliški cerkvi, njegovi člani se imenujejo jezuiti, letos obhaja 500 obletnico spreobrnjenja svojega ustanovitelja sv. Ignacija Lojolskega. Spomladi prihodnje leto se bodo jezuiti spominjali 400. obletnice njegove razglasitve za svetnika, Ignacijevo leto bodo zaokrožili 31. julija prihodnje leto, na bogoslužni praznik sv. Ignacija. Slogan Ignacijevega leta je »Videti vse stvari nove v Kristusu«. Kako bodo jezuiti v Katoliški cerkvi na Slovenskem obeležili leto sv. Ignacija Lojolskega, kako je potekala njegova duhovna preobrazba in o njegovi duhovni zapuščini se je Nataša Lang pogovarjala s provincialom Slovenske province Družbe Jezusove p. Miranom Žvanutom.

Peta obletnica smrti Thomasa Luckmanna

6. 6. 2021

Pet let je minilo od smrti svetovno znanega sociologa slovenskega rodu Thomasa Luckmanna. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor Marka Rozmana s profesorjem dr. Ftranetom Adamom o Luckmannovih znanstvenih dosežkih, tudi na področju sociologije religije.

Novi celjski škof - DR.MAKSIMILIJAN MATJAŽ

30. 5. 2021

V tokratni oddaji pripravljamo portretno skicirko novega celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža, biblicista, dolgoletnega predstojnika Katedre za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti. Je eden najprodornejših oznanjevalcev Božje besede na Slovenskem. Zanj je Sveto pismo temeljni učbenik življenja.

Doživljanje Binkoštnega praznika

23. 5. 2021

V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o prazniku binkošti, ki sledi 50 dni po Veliki noči. Na ta dan je po svetopisemske izročilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Kakšna je njegova pri evangelizaciji in kako ga razumemo v kontekstu svete Trojice? Odgovore bo v pogovoru s kaplanom v župniji Hajdina - Slovenske Konjice Primožem Lorbkom iskal novinar Nejc Krevs.

Zoran Kodela o nedelji družbenih občil

16. 5. 2021

V cerkvenem koledarju je današnja nedelja označena kot nedelja sredstev družbenega obveščanja. Tudi zato je gost naše oddaje katoliški duhovnik Zoran Kodela - direktor in urednik edine krščanske televizije pri nas – TV EXODUS s sedežem v Mariboru. Govorili bomo o odgovornosti medijev v teh pandemsko zapletenih časih in kako bi morali mediji korektno, pošteno in celovito ljudem predstavljati vsakokratno resnico časa in jim pomagati živeti.

Nevroteologija

9. 5. 2021

Nevroteologija je ena od novejših vej raziskav možganskih dejavnosti. Znanost se sprašuje, kako človekovi možgani dojemajo koncept duhovnosti in Boga. To področje raziskuje tudi teologinja dr. Polona Kos.

Tolstojev credo

2. 5. 2021

Lev Nikolajevič Tolstoj je danes znan kot eden od največjih pisateljev. Bil pa je tudi izvirni mislec in mistik, ki je prišel v spor z Rusko pravoslavno cerkvijo. O Tolstojevih pogledih na življenje in religijo ponavljamo pogovor Petra Franka z zgodovinarjem in rusistom dr. Simonom Malmenvallom.

Islamska duhovna prenova med ramazanom

25. 4. 2021

V tokratni oddaji Sedmi dan se bomo posvetili islamu, najmlajši abrahamski religiji. Če smo kristjani nedavno s postom zaključili, pa so muslimani z njim začeli. Vstopili so v sveti mesec ramazan, ki za njih predstavlja obdobje globokega premišljevanja in duhovne prenove. V oddaji bo novinar Nejc Krevs v pogovoru z zgodovinarjem dr. Draganom Potočnikom iskal vzporednice med judovstvom, krščanstvom in islamom. Kako obeležujemo post, kakšne so verske zapovedi in molitve in kako razumeti Boga?

Kantor Evangeličanske cerkve David Kisilak

18. 4. 2021

Naš gost je David Kisilak iz Murske Sobote. Zaposlen je v pisarni tamkajšnjega škofijskega urada evangeličanske cerkve, opravlja pa tudi službo kantorja, torej skrbi za glasbeno podobo bogoslužij. Njegova življenjska zgodba je res pestra. Po izobrazbi je diplomirani upravni organizator, službuje pri evangeličanih, kot vernik pripada občestvu Binkoštne cerkve, njegova žena pa je katoličanka. Vendar pravi, da vera in ljubezen premostita vse razlike.

Nikolaj Berdjajev in ruska duhovna religiozna renesansa

11. 4. 2021

Ponavljamo pogovor Marka Rozmana s filozofom in prevajalcem Borisom Šinigojem ml. o pomembni duhovni dediščini ruskega religioznega misleca Nikolaja Berdjajeva. Zaznamoval je rusko kulturno vrenje in prerod ruskega pravoslavja pred 1. svetovno vojno, potem pa je po oktobrski revoluciji moral zapustiti domovino.

Branko Cestnik - Velika noč, praznik svobode

4. 4. 2021

Velika noč za kristjanke in kristjane ni največji praznik le na občestveni, skupnostni ravni, pač pa predvsem na individualni, osebnostni, ko mora vsak v globini svoje intime vsak dan znova doživeti to Kristusovo vstajensko dramo, ki pomeni svobodo, upanje in radostno življenje. V teh spremenjenih pandemijskih časih se to besedilo Življenja morebiti v vsakem od nas še globlje zarisuje.

Križev pot Daneta Zajca

28. 3. 2021

Na cvetno nedeljo smo oddajo Sedmi dan pripravili drugače, in sicer s Križevim potom Daneta Zajca. Nekaj let pred smrtjo je pesnik ob upodobitvah Križevega pota slikarja Janeza Bernika, ki jih najdemo v cerkvi svetega Janeza Krstnika v ljubljanskem Trnovem, napisal svojo pesnitev Križev pot. Objavil jo je v zborniku Trnovski krogi iz leta 2003. Tokrat njegovo pesniško umetnino v interpretaciji dramskega igralca Petra Boštjančiča, dobitnika Borštnikovega prstana za igralsko ustvarjanje, predvajamo v Sedmem dnevu, prav na začetku pa bomo poslušali uvodno besedilo Daneta Zajca z naslovom Ecce homo. Prebrala ga bo Jasna Rodošek. Tonsko sta oddajo oblikovali Polona Gantar in Darja Hlavka Godina, pripravila pa jo je Tadeja Krečič Schölten.

Šport in religija

21. 3. 2021

V oddaji Sedmi dan bomo s profesorjem na Teološki fakulteti in rekreativnim športnikom dr. Andrejem Šegulo govorili sinergiji med premagovanjem telesnih naporov in veri v Boga. Zakaj mnogi športniki prav v Bogu vidijo moč in iz Njega črpajo vero za športni uspeh? Ali lahko v športnih izzivih prepoznavamo odnos do Presežnega?

Zakaj je težko verjeti v vstajenje

14. 3. 2021

V postnem času se pripravljamo na Veliko noč. Njeno sporočilo je zmaga življenja nad smrtjo. V teh časih pa ljudje, tudi verujoči, zelo težko sprejemajo idejo o Jezusovem vstajenju od mrtvih in o življenju po smrti. O tem ponavljamo pogovor Roberta Kralja s katoliškim duhovnikom in pesnikom Markom Rijavcem.

Angeli: duhovna bitja med Bogom in človekom?

7. 3. 2021

V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Roberta Kralja z mag. religiologije in etike Dejanom Levičnikom o angelih. Ta duhovna bitja so omenjana v tradiciji številnih verstev. Veliko vlogo imajo v judovskih in krščanskih spisih ter tudi v islamu.

Nagovor božje besede- Pavlova pisma

28. 2. 2021

Pred mesecem dni smo v naši oddaji gostili katoliškega duhovnika, biblicista dr. Maksimilijana Matjaža, profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Zadnjič smo govorili o tem kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju. Tokrat pa to temo nadaljujemo in posebno pozornost namenjamo novozaveznim pismom apostola Pavla.

Duhovniški poklic - Martin Golob, župnik v Grosuplju

21. 2. 2021

V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o pomenu duhovniškega poklica v sodobnem času. Kakšni so osebni vzgibi, ki v mladem človeku prebudijo željo po vstopu v semenišče? Kako pomembno je za poklicanega sprejeti vlogo pastirja, ki tudi v teh težkih časih koronavirusne pandemije v ljudeh prebuja vero in upanje?

Skušnjave in preizkušnje

14. 2. 2021

Pred začetkom letošnjega postnega časa ponavljamo oddajo o primerjalni presoji svetopisemskih besedil o skušnjavi in preizkušnji. Ti in sorodni motivi imajo pomembno vlogo tudi v ljudski literaturi. O njihovi obravnavi se je Marko Rozman pogovarjal z literarno zgodovinarko dr. Ireno Avsenik Nabergoj.

Sanje in duhovnost

7. 2. 2021

Danes podrobno raziskane posamezne faze spanca so na svoj način poznali že v antiki. Ljudje vseh časov so bili prepričani, da lahko sanje povedo o sedanjih in prihodnjih dogodkih prav toliko kot to, kar doživljamo v stanju budnosti. Spraševali so se, ali se Božje misli izražajo v človeških sanjah, in obratno, ali se v sanjah razkrivajo Božji načrti za človeka. O stiku med sanjami in duhovnim se je v ponovitvi oddaje Sedmi dan Robert Kralj pogovarjali z jezuitom Damjanom Ristićem.

Holokavst - temna plat človeštva

31. 1. 2021

Tokratna oddaja Sedmi dan bo v znamenju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki smo ga obeleževali 27. januarja. Številne komemoracije in obeleževanja so letos, zaradi koronavirusne pandemije, potekala prek spletnih platform. O tej temni plati človeške zgodovine, pa se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem.

Nedelja božje besede

24. 1. 2021

Ob nedelji Božje besede v oddaji gostimo biblicista dr. Maksimilijana Matjaža - profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju?

Verski motivi v pravljicah bratov Grimm

17. 1. 2021

Ponavljamo oddajo o verskih motivih v pravljicah bratov Grimm. Jacob in Wilhelm Grimm sta črpala iz arhetipov in simbolov svetovnih kultur, pa tudi z svoje protestantske, kalvinistične vere. O ustvarjanju obeh bratov je v pogovoru z Robertom Kraljem spregovorila profesorica na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.

Zveza pastoralnih župnij

10. 1. 2021

Gost tokratne oddaje s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je katoliški duhovnik Simon Potnik iz Slovenj Gradca. Poleg svoje župnije vodi tudi pastoralno zvezo župnij. Spontano in iskreno spregovori o številnih dilemah, ki jih pred vse nas postavlja sodobni čas.

Škof Lipovšek o dilemah krščanstva

3. 1. 2021

V prvi oddaji letošnjega leta je naš gost celjski upokojeni škof dr.Stanko Lipovšek. Spregovorili smo o številnih dilemah sodobnega krščanstva. Seveda se ne moremo izogniti tudi tem pandemijskim preizkušnjam, ki pa so po svoje za vse nas na nek način tudi milostna priložnost, da v svojo prihodnost tkemo več solidarnosti, sočutja in dialoga.

Sedmi dan v letu 2020

27. 12. 2020

V zadnji oddaji Sedmi dan v letošnjem koledarskem letu smo vam pripravili prerez različnih zanimivih tem, ki smo jih obravnavali v letu 2020.

Antična pisateljica Egerija

13. 12. 2020

V tokratni oddaji Sedmi dan se bo o Egeriji, eni redkih ženskih antičnih avtoric s frančiškanom Janom Dominikom Bogatajem pogovarjal novinar Nejc Krevs. Egerijin potopis s konca 4. stol. ponuja neprecenljiv zaklad informacij za različna področja proučevanja, kot so: arheologija in topografija Svete dežele, oblikovanje krščanskega bogoslužja, zgodovina meniškega življenja, razvoj latinskega jezika, svetopisemska eksegeza in nasploh pojav romanj v pozni antiki.

V spomin škofu Jožefu Smeju

6. 12. 2020

V tokratni oddaji se bomo poklonili spominu na najstarejšega slovenskega škofa dr. Jožefa Smeja, ki se je pred dnevi preselil v večnost v svojem 99 .letu. Njegov pomemben ustvarjalni znanstveno raziskovalni angažma pri proučevanju slovenskega jezika, zlasti prekmurščine, nam bo pomagal osvetliti akademik prof. dr. Marko Jesenšek.

Štirideset let od smrti nadškofa Jožefa Pogačnika

29. 11. 2020

Tokratno oddajo Sedmi dan, na tretjem programu Radia Slovenija, posvečamo 40. obletnici smrti ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, ki je bil večplastno nadarjen duhovnik, pisatelj, katehet in desna roka Božjega služabnika Antona Vovka. Z imenovanjem za nadškofa, je Jožef Pogačnik postal pomembna cerkvena osebnost, ki je močno prispevala k razvoju Cerkve na Slovenskem. O njegovem življenju, delu in vplivu, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z upokojenim profesorjem dr. Bogdanom Kolarjem s katedre za zgodovino Cerkve in patrologije, Teološke fakultete.

Izzivi duhovniškega poklica: Zlatomašnik Niko Marovt

22. 11. 2020

V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost zlatomašnik Niko Marovt - župnik župnije Svetega Petra v Bučah in Svete Marije Vnebovzete v Kozjem.

Globina vere in doživljanje stresne ter travmatične izkušnje

15. 11. 2020

V času zdravstvene krize zaradi epidemije bolezni covid -19, se soočamo tudi z večjim stresom in nekateri tudi s travmatičnimi izkušnjami. Zato ponavljamo oddajo, v kateri njen avtor Marko Rozman sprašuje družinskega terapevta dr. Janeza Sečnika, kako verski občutki vplivajo na premagovanje stresa. O tem je bilo opravljeno tudi več raziskav.

Zakaj Bog dopušča trpljenje? 2.del

8. 11. 2020

Gost v oddaji, pastor evangelijske Cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. Daniel Brkič je nedavno izdal knjigo z naslovom »Ali ima Bog črno piko? Eseji o trpljenju«, v kateri se ukvarja z vprašanji teodiceje. V drugem delu oddaje Sedmi dan vas vabimo, da prisluhnete njegovim razmišljanjem, kaj so o tej temi pisali predvsem krščanski pisci.

Evangeličanski škof Leon Novak o pomenu praznikov

1. 11. 2020

V tokratni praznični oddaji gostimo evangeličanskega škofa mag.Leona Novaka iz Murske Sobote. Tema: simbolna sporočilnost obeh praznikov – dneva reformacije in spomina na rajne, tudi v luči sedanjih sociokulturnih izzivov.

Carlo Acutis, vzor mladini

25. 10. 2020

V oddaji Sedmi dan bomo z dr. Matjažem Celarcem, duhovnikom in asistentom pri katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani, odkrivali pomen odnosa, ki ga imajo mladi do vere in spoznali zgodbo preminulega Carla Acutisa, računalniškega genija, ki je bil nedavno beatificiran in predstavlja danes mnogim mladim zgled življenja po Kristusu.

Julijana iz Norwicha: Bog kot ženska?

18. 10. 2020

Niz oddaj z naslovom "Vplivne ženske v Cerkvi" nadaljujemo z oddajo o Julijani iz Norwicha, srednjeveški anahoreti (puščavnici) iz poznega 14. stoletja in avtorici vplivnega spisa "Razodetja Božje ljubezni". Zanimalo nas je, kaj je v središču anahoretskega načina življenja. Kateri so glavni poudarki njene teologije in ali je vplivala tudi na sodobno feministično misel? Naš gost je eminenten filozof in teolog prof. dr. Denys Turner, poznavalec poznoantičnega in srednjeveškega krščanskega izročila in predavatelj na najuglednejših univerzah Cambridge, Yale in Princeton. Leta 2011 je objavil tudi študijo z naslovom "Julijana iz Norwicha: teologinja". Foto: Wikipedija

Vsi bratje

11. 10. 2020

»Vsi bratje«. Takšen je naslov nove enciklike, ki jo je papež Frančišek podpisal na grobu svetega Frančiška v Assisiju, obelodanil pa na svetnikov god v Vatikanu. Gre za njegovo tretjo okrožnico, ki v en dokument združuje temeljne družbene teme njegovega pontifikata. Osrednji je poziv k bratstvu, ki pa ga papež Frančišek razume skozi konkretna dejanja posameznikov, držav in njihovih voditeljev.

V jedru biti vsakega človeka je želja po dobrem in lepem

4. 10. 2020

Ljubljanski pomožni škof in profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Jamnik je avtor spremne besede v delu "Kje je Bog v času koronavirusa?" avtorja Johna C. Lennoxa. Gre za po obsegu skromno delo, a njegova vsebina odpira številna presežna in bivanjska vprašanja v času pandemije covida-19. Kje je Bog v času pandemije? Ali nas Bog kaznuje za grehe z boleznijo covid- 19? Zakaj dopušča koronavirusno bolezen? Škof dr. Anton Jamnik odgovarja na omenjena vprašanja skozi prizmo svojih razmišljanj in avtorja Johna C. Lennoxa knjižice »Kje je Bog v času koronavirusa?«.

Jom Kipur v času koronavirusne pandemije

27. 9. 2020

V oddaji Sedmi dan govorimo o najpomembnejšem judovskem prazniku, Jom Kipurju. Verniki ga praznujejo v sedmem mesecu judovskega koledarja in ga med drugim obeležujejo s 25-urnim postom in v tem času tudi ne smejo delati. Tradicijo, obredje in praznovanje tako imenovanega Jom Kipurja nam v oddaji pojasnjuje dr. Samo Skralovnik s katedre za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani

Zakaj Bog dopušča trpljenje? 1.del

20. 9. 2020

Spraševanje Boga zakaj nedolžni trpijo, zakaj ne ustavi zla je skupno vsem trem monoteističnim religijam. Številni krščanski teologi so poskušali razložiti to težko vprašanje, ki je povezano tudi s človekovo svobodno voljo in njegovimi napačnimi odločitvami. Sv. Tomaž Akvinski je menil, da človeško trpljenje izhaja iz ločenosti od Boga. Z vprašanji teodiceje se veliko ukvarja tudi pastor Evangelijske cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. Daniel Brkič. O tem je nedavno izdal tudi knjigo, zbirko esejev o trpljenju z naslovom »Ali ima Bog črno piko?«

Tomaž More: Človek za vse čase - PONOVITEV

13. 9. 2020

Tomaž More ali po angleško Thomas More je najbolj znan po svojem spisu o idealni družbi z naslovom Utopija. Gre za vpliven spis na pragu novega veka. Poleg tega, da je bil More pravnik, pisatelj, politik, je bil globoko verujoč kristjan. Naredil je briljantno politično kariero in postal celo drugi človek v kraljestvu, takoj za razvpitim kraljem Henrikom VIII. A na koncu je plačal z življenjem, ker se ni hotel pokoriti samovolji kralja, ki se je oklical za vrhovno avtoriteto Cerkve na Angleškem. Katoliška Cerkev ga je leta 1935 razglasila za svetnika. O manj znanih potezah njegove osebnosti in njegovega dela ponavljamo pogovor z arhivistko za starejše gradivo v Arhivu Republike Slovenije in docentko za zgodovino zgodnjega novega veka na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani dr. Lilijano Žnidaršič Golec.

Praznik Marijinega rojstva

6. 9. 2020

Praznik Marijinega rojstva krščanski svet obhaja že od prvih stoletij, njegov začetek pa je vzhodu. Gre za praznik veselja, povezan s skrivnostjo odrešenja. O njem in o kronanci Marijine podobe, bosta v ponovitvi oddaje spregovorila direktorica Romarskega urada na Brezjah dr. Andreja Eržen Firšt ter rektor in gvardijan svetišča Marije Pomagaj na Brezjah dr. Robert Bahčič.

Verska raznolikost Kurdov

30. 8. 2020

Kurdi - starodavno bližnjevzhodno ljudstvo ima pestro medversko in medkulturno podobo. Čeprav veljajo za eno večjih etničnih skupin na Bližnjem vzhodu, je ta 30 milijonski narod še vedno brez lastne države. Gost v oddaji je docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Štrbenc.

Primerjalna presoja svetopisemskih besedil o skušnjavi in preizkušnji - ponovitev

23. 8. 2020

Pregled nekaterih motivov skušnjave in preizkušnje v Svetem pismu ter drugod v svetovni literaturi kaže, da imajo ti in sorodni motivi zelo pomembno mesto tako v ljudski kulturi kot v pisnih dokumentih.

Stigme p. Pija - Če trpljenje postavimo v središče, postane to mazohizem

16. 8. 2020

Skromni kapucinski redovnik in duhovnik pater Pij je eden od najbolj znanih in priljubljenih svetnikov 20. stoletja. Zaradi njegovih stigm in čudežev, ki so mu jih pripisovali, so ga že v času njegovega življenja imeli za svetnika. Prav nedavno je pri založbi Družina izšla knjiga z njegovimi besedili. O delovanju sv. Pija iz Pietrelcine se je Robert Kralj pogovarjal s kapucinom Jaroslavom Kneževičem.

Gilgameš in Biblija - ponovitev

9. 8. 2020

Ep o Gligamešu naj bi nastal pred štiri tisoč leti, nekaj stoletij pred hebrejskimi bibličnimi besedili. Dvanajst klinopisnih tablic vsebuje motive, ki so zelo podobni bibličnim, denimo opis vesoljnega potopa. O primerjavi med epom o Gilgamešu in biblijo se je Peter Frank pogovarjal z biblicistom dr. Marjanom Peklajem.

ZREŠKI ŽUPNIK PETER LESKOVAR

2. 8. 2020

V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica, je naš gost Peter Leskovar - župnik župnije Svetega Egidija v Zrečah in Svetega Lovrenca na Stranicah.

Svetopisemski lik Mojzesa

26. 7. 2020

Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo Mojzesu, znameniti starozavezni biblični osebnosti o kateri se zdi, da vsi veliko vemo, a vse premalo slišimo ali o njej govorimo. Mojzesu, ki ima velik verski in simbolni pomen v judovstvu, krščanstvu in islamu, v hebrejščini pravimo Moše, v arabščini pa Musa. O tem duhovnem in vojaškem voditelju, ki je svoje hebrejsko ljudstvo vodil na poti iz suženjstva v svobodo, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z biblicistom in teologom, akademikom dr. Jožetom Krašovcem.

"Bog brez človeka ne more ničesar, ampak potrebuje njegovo privolitev"

19. 7. 2020

Odrešenje, sodba in kazen so vprašanja, ki so od nekdaj zaposlovala človeka. Knjiga poljskega teologa in katoliškega duhovnika Wacława Hryniewicza »Pričevalci velikega upanja« nas je spodbudila h globljemu teološkemu razmisleku. Kaj označujemo s pojmom »apokatastaza«? Kako so zgodnji cerkveni očetje razumeli kazen? Kaj lahko povemo o resničnosti, ki jo označujemo z besedo »pekel«? Naša gosta sta rusistka in prevajalka dr. Urša Zabukovec in patrolog dr. Miran Špelič.

Kuge, obvarij nas, o Gospod! 2. del

12. 7. 2020

V prvem delu oddaje o vplivih kug in drugih epidemij na duhovnost, je zgodovinar dr. Jonatan Vinkler govoril o posledicah velike kuge v 14. stoletju. V tokratni oddaji pa se je osredotočil na vpliv epidemij na duhovno življenje naših prednikov, še posebej v burnem 16. stoletju.

Škof Bizjak o branju Svetega pisma

5. 7. 2020

V tokratni oddaji gostimo biblicista, prevajalca Svetega pisma, koprskega škoda dr. Jurija Bizjaka. Tema pogovora - naš vsakdanji odnos do božje besede: kako nam redno prebiranje Svetega pisma pomaga ne le utrjevati vero in v njej naše upanje, pač pa celostno ponuja odgovore na vsa najpomembnejša vprašanja našega življenja.

Kuge, obvarji nas o Gospod !

28. 6. 2020

Pandemija bolezni covid-19 nas je spomnila tudi na različne pandemije v preteklosti. Še najhujši so bili izbruhi kuge. Ti so tudi preoblikovali pogled na duhovnost v srednjem in na začetku novega veka. O teh pogledih bo v oddaji spregovoril priznani zgodovinar dr. Jonatan Vinkler.

Cerkev in osamosvojitev

21. 6. 2020

V tokratni oddaji Sedmi dan, bomo pred prihajajočim praznovanjem dneva državnosti govorili o vlogi Cerkve v času slovenske osamosvojitve. Prav Cerkev na Slovenskem je v prelomnem času predstavljala moralni steber, ki je spodbujal in vodil Slovenijo na poti iz totalitarnega sistema v moderno evropsko demokracijo. O rojstvu slovenske države in aktivnem cerkvenem sodelovanju, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z moralnim teologom dr. Ivanom Štuhecem.

Novi ateizem ali smrt smrti Boga?

14. 6. 2020

Pred dobrim desetletjem se je v anglosaškem svetu uveljavilo gibanje ali pobuda »novi ateizem«. Kaj pravzaprav pomeni in na katerih predpostavkah temelji? Kdo so njegovi glavni predstavniki? V ozadju novega ateizma je večplasten odnos med vero in znanostjo. Zagovorniki tega gibanja trdijo, da Bog ali neka nadnaravna resničnost ne obstaja. Svetovno znani astrofizik in kozmolog Stephen Hawking (1942-2018) je v nekem intervjuju dejal, da ideja Boga ni potrebna za to, da bi razložili nastanek vesolja. Ponovili bomo pogovor s filozofom dr. Brankom Klunom. Foto: Anders Hesselbom

“Kdor išče resnico, išče Boga, če se tega zaveda ali ne”

7. 6. 2020

Strastno iskanje resnice je Edith Stein vodilo v filozofijo, dokler je ni našla v veri v Jezusa Kristusa. Zato nas bo v oddaji zanimalo: Ali si filozofija in vera nasprotujeta? Kakšen odnos je Steinova imela do judovske vere, ki jo je prejela od svojih staršev? Kakšen je bil njen odnos do mistike? Kako človek spoznava Boga? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s filozofinjo dr. Beate Beckmann-Zöller iz Münchna, ki je tudi sourednica kritične izdaje zbranih del Edith Stein, in karmeličanom Robertom Mario Pirastujem iz Linza.

"Sveti Duh daje stvarem obličje"

31. 5. 2020

Praznik binkošti je praznik Svetega Duha. Ko pomislimo na Svetega Duha, ga nehote povežemo z nečim povsem duhovnim in netelesnim. Toda ali je to res? Zato nas bo v oddaji zanimalo, kako Sveti Duh deluje v naši konkretni resničnosti. Poskušali bomo osvetliti, kakšen je njegov pomen za življenje vsakega človeka in Cerkve – človeške skupnosti kot celote. Poleg tega bomo razmišljali o tem, v čem je zakoreninjena različnost služb in karizem v Cerkvi, ki jo apostol Pavel ponazori s podobo enega telesa in različnih udov. O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z jezuitom Ivanom Brescianijem.

Ramazan

24. 5. 2020

V tokratni oddaji Sedmi dan, bomo govorili o muslimanskem postnem mesecu ramazanu. Za skoraj dve milijardi muslimanov je to čas globokega premišljevanja, molitve, vzdržnosti in dobrodelnosti. Ob koncu ramazana sledi praznovanje ramazanskega bajrama, ko muslimani slavijo duhovno zmago.

Stoletnica rojstva papeža Janeza Pavla II.

17. 5. 2020

Pred stotimi leti se je rodil Karol Wojtyla, ki je postal katoliški duhovnik, krakovski škof in nadškof, kardinal in leta 1978 tudi papež. Bil je eden od najpomembnejših osebnosti druge polovice 20. stoletja. V oddaji Sedmi dan pa ga predstavljamo z manj znane plati. Veleposlanik Republike Poljske Krzysztof Jan Olendzki bo spregovoril o njegovem globokem vplivu tudi kot humanista, profesor dr. Niko Jež pa o njegovi poeziji.

Dr. Miran Špelič o patristiki

10. 5. 2020

V oddaji Sedmi dan se bomo o temeljih krščanske teologije pogovarjali s predavateljem na Katedri za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti dr. Miranom Špeličem. Patristika, obdobje cerkvenih očetov, je zelo pomembna pri oblikovanju krščanskega nauka. Marsikatera misel teh davnih krščanskih piscev pa močno odmeva še zdaj.

Dr. Daniel Grabar o dilemah v krizi

3. 5. 2020

Zdajšnja aktualna situacija s korona virusom je na novo prevrednotila mnoga ključna vprašanja in dileme obstajanja. Kako naj sodobna šolska medicina, ki temelji na znanosti, ponotranji naše duhovne in duševne ravni zdravja in življenja in kako naj v ta okvir umesti odnos do Boga? O tem se bomo pogovarjali z zdravnikom dr.Danielom Grabarjem – strokovnim direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota. Po svoji specializaciji je anesteziolog, sicer pa je tudi protestantski duhovnik - binkoštni pastor in superintendent Zveze binkoštnih cerkva Slovenije.

Duhovni lik Andreja Gosarja

26. 4. 2020

V teh dneh je minilo 50 let od smrti dr. Andreja Gosarja, uglednega pravnika in socialno-ekonomskega misleca. Gosar je še danes, kljub desetletjem zamolčevanja njegovega dela v nekdanji skupni državi, vir navdiha. Zato ponavljamo oddajo, v kateri Robert Kralj, v pogovoru s teologom in publicistom Petrom Kovačičem Peršinom, razčlenjuje njegov duhovni lik kot dejavnega kristjana - katoličana.

Pravoslavna velika noč

19. 4. 2020

V tokratni oddaji Sedmi dan bomo spregovorili o pravoslavni veliki noči. Na največji krščanski praznik se pravoslavni verniki pripravljajo s sedemtedenskim postom, v tem času pa v ospredju ni zgolj odrekanje hrani, temveč tudi slabim dejanjem. Kako drugačna je letošnja pravoslavna velika noč in kaj to obdobje pomeni pravoslavnim kristjanom, pa bomo spregovorili s Peranom Boškovićem, parohom srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji.

VSTAJENJE

12. 4. 2020

Širjenje koronavirusa je zaprlo tudi cerkve. Praznovanje Velike noči je letos precej drugačno. Kljub temu pa vstajenjsko sporočilo o zmagi nad smrtjo ostaja. Doživljanje velikonočnih praznikov je letos veliko bolj intimno, a hkrati tudi duhovno poglobljeno. O tem se bo v oddaji spregovoril katoliški duhovnik, frančiškan dr. Edvard Kovač.

Škofjeloški pasion

5. 4. 2020

Škofjeloški pasijon, delo kapucinskega meniha Romualda, velja za dragocenost v slovenski književnosti. Od leta 2016 je tudi na Unescovem Reprezentativnem seznamu nesnovne dediščine. Naslednje leto, ob tristoti obletnici, ga bodo ponovno uprizorili. O Škofjeloškem pasijonu bosta spregovorila glavni urednik Pasijonskega almanaha mag. Jože Štukl in odgovorni urednik te publikacije dr. Franc Križnar.

Judovstvo - starejši brat krščanstva

29. 3. 2020

Tokratno oddajo Sedmi dan bomo posvetili judovstvu, starejšemu bratu krščanstva. Z zgodovinarjem in publicistom dr. Renatom Podbersičem ml. bomo spregovorili o tradiciji judovskega, stigmatizaciji Judov ter o kulturni in verski dediščini judovstva na Slovenskem.

Vplivne ženske v Cerkvi: sv. Terezije Avilske

22. 3. 2020

Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? Ponovili bomo oddajo, v kateri smo se pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary’s University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.

Vloga škofa Grmiča po koncilu

15. 3. 2020

21.marca bo minilo 15 let od smrti mariborskega škoda dr.Vekoslava Grmiča, ki je v drugi polovici 20.stoletja, še zlasti v času po Drugem vatikanskem koncilu, v Cerkvi na Slovenskem pa tudi širše, odigral pomembno vlogo. O tem se bomo pogovarjali s publicistom Petrom Kovačičem Peršinom.

Vplivne ženske v Cerkvi: Sv. Brigita Švedska

8. 3. 2020

Gre za eno najpomembnejših srednjeveških svetnic z evropskega Severa. V oddaji bomo spregovorili o njenem bogatem družinskem in duhovnem življenju. Zanimalo nas bo, kako so nastala njena Razodetja, monumentalno delo, ki so ga ponatiskovali in prevajali še dolgo po njeni smrti. Prav tako se bomo dotaknili vloge ženske in materinstva pri Brigiti. In končno, ali srednji vek resnično velja za mračno obdobje v človeški zgodovini ali pa gre bolj za umetno spodbujen družbeni predsodek. O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s klasičnim filologom in poznavalcem Brigitinega življenja in dela z Univerze v Stockholmu prof. dr. Denisom Searbyjem.

Post

1. 3. 2020

Kristjani so vstopili v 40 dnevni postni čas. Gre za simbolično pripravo na največji krščanski praznik, veliko noč. Post poznajo vse velike svetovne religije in verske skupnosti. Krščanski post temelji na izkušnji Jezusa Kristusa, ki se je 40 dni postil v puščavi in se tako pripravljal na svoje poslanstvo. Med krščanskimi cerkvami tradicijo posta najbolj globoko gojijo v Pravoslavni cerkvi. Njeni pripadniki se postijo pred vsemi velikimi prazniki, lahko le dan ali pa več dni. V obdobje velikega posta pred veliko nočjo so vstopili že dan po pustni nedelji. Protestantske cerkve prepuščajo vernikom odločitev za post, medtem ko se na primer muslimani postijo v svetem postnem mesecu ramazanu. V oddaji nas bo zanimalo, kaj je srčika postnega časa, kako Sveto pismo opisuje post in med drugim še kako Katoliška cerkev gleda na post. O postu smo se pogovarjali s patrom, jezuitom, dr. Ivanom Platovnjakom: »Srčika postnega časa je, da bi se kristjani še globje povezali z Bogom, da bi prečistili svoj razum in srce, vse svoje bitje, da bi bili zmožni živeti z Bogom, in dopustili, da bi ta po njih uresničeval svoje odrešensko delo, to je ljubezen do vsakega človeka in vsega stvarstva.« Post je pomembno sredstvo za duhovno in telesno življenje ljudi pojasnjuje naš sogovornik: »Telesni post naj bo povezan z duhovnim postom, torej z molitvijo, z miloščino, dobrimi deli, da se krepi v nas zavest in pomen solidarnosti in dobrodelnosti.«

Vloga žensk v islamski duhovnosti

23. 2. 2020

Koran večkrat omenja žensko duhovnost, znana je tudi vloga žene preroka Mohameda Hatidže, ki muslimanom predstavlja vzor. Ženske so imele tudi pomembno vlogo, povsem enakovredno moški, v sufijski tradiciji. Ena od najbolj znanih islamskih mistikinj je Rabija Al Adavija, ki je živela v osmem stoletju in je pomembno vplivala na razvoj islamske duhovnosti. O vlogi žensk v njej, se je Tomaž Gerden pogovarjal z dr. Raidom Al Daghistanijem, predavateljem na Centru za islamsko teologijo Univerze v Münstru.

Monoteizem in nasilje

16. 2. 2020

V Stari zavezi Svetega pisma je veliko opisov nasilja. Številni vladarji so tudi pozneje opravičevali svoja nasilna dejanja, celo vojne v imenu krščanstva. Čeprav je Jezus pridigal o miru in ljubezni je realnost dostikrat drugačna. To sproža kritike ali celo blatenje krščanstva. Problema nasilja se je v svoji knjigi »Monoteizem in nasilje - krščanska izkušnja« lotil francoski teolog, dominikanski redovnik Jean-Michel Maldame. Celjska Mohorjeva družba je pripravila slovenski izdajo te knjige, ki je v francoskem originalu izšla predlani. O tej knjigi bosta razpravljala teologa, profesorja dr. Edvard Kovač in dr. Mari Jože Osredkar.

"Solovjov je iskal pot iz slepe ulice, kako napredovati proti integralni vednosti in vseedinosti"

9. 2. 2020

Eden največjih predstavnikov ruske duhovno-religiozne renesanse je mislec, iskalec in mistik Vladimir Sergejevič Solovjov (1853-1900). Njegova vizija integralne vednosti se kaže v tem, da si razum in vera, filozofija, znanost in umetnost ne nasprotujejo, temveč se medsebojno dopolnjujejo. V oddaji nas bo zanimalo, v kolikšni meri je nanj vplival Dostojevski. Katera so njegova najpomembnejša dela, med katerimi izstopajo predvsem "Predavanja o Bogočloveštvu"? Kako Solovjov razume t.i. idejo sofije? Kakšno je njegovo pojmovanje narave in lepote? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z Uršo Zabukovec, doktorico literarnih ved in prevajalko iz ruščine, ki je pri prevodu Solovjovovih "Izbranih filozofskih spisov" v slovenščino opravila levji delež in prispevala tudi spremno besedo h knjigi.

Krščanstvo in živali

2. 2. 2020

Ljudje smo vse bolj občutljivi glede ravnanj z živalmi. Moralni teolog in visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Roma Globokar odgovarja na več vprašanj, ki se porajajo ob človekovem ravnanju z živalmi v luči krščanske etike. Pravi, da mora človek ponovno premisliti o svojem življenju in prehranjevanju, saj je s svojim načinom življenja spremenil naravo tako, da ga to spremenjeno naravno okolje zdaj ogroža. Tudi če človek ne bi postal bolj odgovoren do naravnega okolja, tudi če ne bi prepoznal vrednosti v živalih, bo moral že zaradi samega sebe spremeniti svoj odnos do stvarstva. Dr. Globokar kritično ugotavlja, da sta krščanska teologija in uradna Katoliška cerkev predolgo odlašali s poglobljenim razmišljanjem o človekovem odnosu do živali in narave. Razlog za takšno držo najverjetneje po Globokarju tiči v tem, da so prva ekološka gibanja pokazala na krščanstvo kot na glavnega krivca za izkoriščevalsko držo človeka. »Ekološka gibanja so videla v krščanskem navodilu na začetku Svetega pisma »naj človek gospoduje zemlji in naj si jo podvrže« božji mandat človeku, da lahko uporablja celotno stvarstvo, tudi živa bitja kot surovine, zato da si bo izboljšal življenje,« premišljuje dr. Globokar. »Če pa mi pogledamo v Sveto pismo, se poglobimo v njegovo sporočilo, potem pa vidimo, da človek nikakor ni postavljen kot edini gospodar. Stvarnik je Bog, človek je postavljen kot skrbnik zemlje, da jo ohranja in varuje. Bog ustvarja živali podobno kot človeka. Oboji imajo življenjski dih, nefeš v hebrejščini, ki je bil dan od Boga.« Zato moramo kristjani spremeniti svoj odnos do živali: »Ljudje in živali smo ustvarjeni od Boga in od Boga imamo notranjo vrednost. Če verujemo v Boga stvarnika, potem ne moremo njegove stvari zlorabljati in uporabljati poljubno.« Po drugi strani pa krščanstvo, v nasprotju od skrajnih ekoloških gibanj, zagovarja razliko med človekom in živalmi. »Človeku smo dolžni brezpogojno spoštovanje in ga nikoli ne smemo ubiti, nikoli ne smemo poseči v svetost njegovega življenja, medtem ko pa je živali dovoljeno ubijati, vendar ne brez utemeljenega razloga. Izključno takrat, ko jih potrebujemo za prehranjevanje. To, da človek potrebuje hrano, pa je dejstvo, kajti s pridelavo le rastlinske hrane, na primer soje, bi naravi povzročil tudi ogromno škode. Vsa živa bitja potrebujejo živalsko ali rastlinsko hrano. S prehranjevanjem posegamo v življenje drugih živih bitij kot preostala živa bitja.,« ugotavlja dr. Globokar. Sveto pismo na začetku opisuje človeka kot vegetarijanca, spomni dr. Globokar. To pa zaradi podobe raja, kjer ni bilo nasilja. Ko pa sveta knjiga opisuje resnično življenje, prelivanje krvi med ljudmi in živalmi, pa sledi navodilo po zavezi z Noetom, da človek ne sme zaužiti krvi, ker je v njej nefeš, duša, in ta pripada Bogu. »To bi moral imeti v obziru sodoben človek. Skratka, ko jemo meso, da vemo, da je bilo ustvarjeno za življenje, da ga je ustvaril Bog. Če tudi se prehranjujemo z mesom, vemo, da je to dar in ga zaužijemo v hvaležnosti. Ne pa brez kakršnekoli zavesti živimo in se prehranjujemo.« Ali je v luči krščanske etike sprejemljivo rediti živali za zakol, ubijati divje živali, ali pa na njih delati poskuse. Je rešitev morebiti veganstvo, morebiti vegetarijanstvo. Sveto pismo na začetku človeka opisuje kot vegetarijanca, na vsa ta vprašanja odgovarja dr. Globokar.

Verska raznolikost Jordanije

26. 1. 2020

V oddaji Sedmi dan se bomo tokrat odpravili na Bližnji vzhod. Danes Hašemitska kraljevina Jordanija velja za eno redkih stabilnih arabskih držav, ki skrbno ščiti lastno medkulturno in medversko pestrost. Potopili se bomo tudi v preteklost, ko so območja Jordanije naseljevali Nabatejci in spregovorili o vlogi jordanskega kralja v svetem mestu Jeruzalemu.

Bogdan Dolenc o edinosti kristjanov

19. 1. 2020

Kristjani od 18. do 25. januarja obhajajo molitveno osmino za edinost. Gre za več kot sto let staro navado, ki poveže med seboj kristjane različnih veroizpovedi v molitvi, pojasnjuje naš sogovornik dr. Bogdan Dolenc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci. »To je teden med praznikom sedeža apostola Petra in praznikom spreobremenitve apostola Pavla. To sta apostola, ki simbolizirata temelj Cerkve. Apostol Peter je temelj Cerkve kot institucije, medtem ko je apostol Pavel veliki misijonar. Oba sta veliko delala tudi za edinost in sta tudi temelj edinosti,« razlaga dr. Dolenc, zakaj poteka teden molitve za edinost kristjanov v tretjem tednu januarja. Naš sogovornik spomni na misel apostola Pavla, ki je zapisal: »Mar je Kristus razdeljen? Kristjani ne smemo biti razdeljeni, če smo zvesti Kristusu.« Klic k edinosti kristjanov pripravijo verniki različnih krščanskih cerkva vsako leto iz druge države. Letos so ga pripravili kristjani na Malti, 90% kristjanov na otoku je katoličanov, in za vodilno misel molitvene osmine za edinost izbrali besede svetnika Luke: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo.« Kaj nam sporoča ta misel in o verski pestrosti Malte, ki je tudi svetopisemska dežela, pa v intervjuju odgovarja dr. Dolenc. Krščanstvo temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa. Katera teološka vprašanja najbolj močno delijo kristjane, naš sogovornik pojasnjuje: »Katoliška in pravoslavna cerkev se ne razhajata na področju doktrine. Deli ju le papeževa služba, a o njej teče plodoviti dialog. Medtem ko so med katoliško cerkvijo in preostalimi cerkvami na zahodu razlike globje in jih je tudi več. Odprta so vprašanja opravičevanja, krsta, evharistije in cerkvenih služb. Vprašanje krsta je rešeno. Drug drugemu priznavamo veljavnost krsta, če je podeljen na običajen način, z vodo in omembo svete trojice.« Oblik ekumenizma, tako Dolenc, je veliko. Gre za cilj, ki ga je sam Kristus zastavil visoko, z željo, da bi bili popolnoma eno, da bi dosegli vidno edinost. »To je skupno bogoslužje, vodstvo, skupen nauk v bistvenih stvareh, vendar v neki zakoniti različnosti, med seboj spravljeni različnosti. Do tega cilja po katoliškem nauku vodi molitev, kajti Kristus ni oznanjal edinosti, ampak je zanjo trpel in molil,« pojasnjuje dr. Dolec. »Možno je vse, kar je predmet molitve. Ekumensko gibanje je molitveno gibanje, ki raste od spodaj navzgor, ne gre za projekt cerkvene politike, ne gre za obupen poskus preživetja, ne gre za pogajanja, ne za iskanje kompromisa. Ko bodo temeljne razlike med krščanskimi cerkvami presežene, ko bo odvzet strup začetnih sporov, ko se bomo vrnili k evangeliju, takrat bo edinost med kristjani veliko bližja,« odgovarja na naše vprašanje, ali kristjani lahko dosežejo edinost, dr. Dolenc. Spomni, da voditelji krščanskih cerkva na svetovni ravni že desetletja spodbujajo h ekumenizmu, da se na njihovih srečanjih čuti sloga, a ta pozitiven duh pride do vernikov počasi, po zelo zahtevni poti. V Sloveniji ekumenski svet deluje že od leta 1965, predstavniki krščanskih cerkva se redno srečujejo, pripravljajo skupne molitve za edinost kristjanov na Slovenskem, izpostavlja dogodke na področju gibanja za enotnost kristjanov v Sloveniji dr. Dolenc. Kot zadnji dosežek ekumenskega gibanja pri nas poudari lani prenovljeni Obrednik za ekumensko poroko med katoličani in evangeličani iz leta 2004. »Bistvo prenove je, da se bo obhajala ekumenska poroka brez katoliške maše, zato da bi se oba bodoča zakonca počutila enakopravno.«

Sedmi dan v letu2019

12. 1. 2020

V oddaji bomo predstavili nekaj najbolj zanimivih tem, ki smo jih v oddaji Sedmi dan obravnavali v minulem letu.

"Modri spoznajo, da Bog prihaja na drugačen način, s preprostostjo, z razgaljenostjo"

5. 1. 2020

Ob prazniku gospodovega razglašenja ali svetih treh kraljev, ki ga kristjani praznujejo 6. januarja, bomo ponovili oddajo, v kateri poskušamo osvetliti, za kakšen praznik gre. Kdo so modri z Vzhoda oziroma trije kralji, ki se poklonijo novorojenemu Odrešeniku? Od kod izvira ta praznik in kakšen pomen ima za sodobnega človeka? Kaj simbolizirajo darovi, ki jih kralji darujejo Novorojenemu? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z dr. Matjažem Celarcem, asistentom pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani.

Judovski praznik - Hanuka

29. 12. 2019

Hanuko - praznik luči Judje praznujejo 8 dni. Od zgodovinskih temeljih judovskega upora proti nasilni helenizaciji v 2. stol. pr. n. št. in o aktualnem praznovanju Hanuke danes, se bo Nejc Krevs pogovarjal z docentom dr. Samom Skralovnikom s katedre za Sveto pismo in judovstvo, Teološke fakultete v Ljubljani.

O smislu božiča

22. 12. 2019

Božične noči so temne in dolge. Danes smo jih sicer s pomočjo umetne svetlobe naredili tako svetle, da zimske teme skoraj ne opazimo. A tudi če je zunaj nenehno svetlo, so dolge zimske noči simbol teme in praznine, ki ju včasih vsak človek doživlja v svojem življenju. Božič – praznik Kristusovega rojstva – nam govori, da se je Božji Sin, ki biva v »nedostopni luči«, rodil kot človek in postal deležen naše krhke, umrljive človeškosti, da bi mi lahko zaživeli v njegovi luči. O pomenu Kristusovega učlovečenja za današnji čas se bomo pogovarjali z jezuitom Rokom Bečanom.

Plečnikova cerkev Sv. Frančiška Asiškega

15. 12. 2019

Cerkev Sv. Frančiška Asiškega v Šiški je bila prvo delo znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika ob njegovi vrnitvi v Ljubljano. Že ob gradnji je s svojo posebno arhitekturo burila duhove. O tem biseru med slovenskimi cerkvami se bomo pogovarjal s poznavalcem Plečnikovega dela, umetnostnim zgodovinarjem dr. Petrom Krečičem.

"Kot menih dojemam svet kot Božji svet"

8. 12. 2019

Meniški red cistercijanov se navdihuje v bogatem duhovnem izročilu sv. Benedikta, Roberta iz Molesma, Alberika, Štefana in Bernarda iz Clairvauxa. Njihovo vodilo je: »Moli in delaj«. Pri nas delujejo že skoraj 900 let, in sicer v cistercijanski opatiji v Stični. V oddaji nas bo zanimalo, kaj menihom pomeni molitev? Ali si molitev in delo nasprotujeta ali sta v medsebojnem sozvočju? Kako dojemajo svet, vse živo in neživo, ki nas obdaja? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z nekdanjim opatom stiškega samostana dr. Antonom Nadrahom.

Sodobni izzivi krščanstva 2. del

1. 12. 2019

V tokratnem Sedmem dnevu vam predstavljamo drugi del pogovora z naslovom sodobni izzivi krščanstva. Sodelujeta evangelijska kristjana: pastor mag.Benjamin Hlastan iz Slovenj Gradca in vsestranski razumnik, pesnik, pisatelj in eseist mag.Vinko Ošlak iz Celovca.

Sodobni izzivi krščanstva

24. 11. 2019

Tokratna oddaja ima naslov sodobni izzivi krščanstva, in jo pripravljamo v dveh delih. Zdaj bomo slišali prvega. Naša in vaša gosta sta evangelijska kristjana: pastor mag.Benjamin Hlastan iz Slovenj Gradca in vsestranski razumnik, pesnik, pisatelj in eseijist mag. Vinko Ošlak iz Celovca.

30 let oddaje Sedmi dan

17. 11. 2019

Novembra leta 1989 je Radio Ljubljana na svojem 3. programu, namenjenem kulturnim vsebinam, začel predvajati sploh prvo oddajo, ki se je ukvarjala z duhovnimi in verskimi vsebinami: Sedmi dan. V minulih treh desetletjih so v njej svoje misli podajali številni strokovnjaki, tudi iz tujine, oddaja pa je dobila krog poslušalk in poslušalcev, ki radi prisluhnejo tudi zahtevnejšim vsebinam. O oblikovanju oddaje Sedmi dan bosta spregovorila eden od prvih njenih snovalcev prof. dr. Janez Juhant in njen dolgoletni urednik Boštjan Debevec.

550 let frančiškanov v Novem mestu

10. 11. 2019

V Novo mesto so pred 550. leti zaradi turških vpadov iz Bele krajine pribežali frančiškani. Ti so v zgodovini dolenjske prestolnice pustili velik pečat na izobraževalnem, kulturnem in duhovnem področju, z mestom so cveteli in trpeli. V jubilejnem letu so pripravili več predavanj o vlogi frančiškanov v Novem mestu, pred dnevi so na simpoziju z različnih vidikov razsvetlili prva desetletja njihovega življenja v Novem mestu. Več o zgodovinski vlogi frančiškanov v dolenjski prestolnici in njihovemu sedanjemu poslanstvu z zgodovinarjema Mitjo Sadkom in Janezom Weissom ter patrom Tomažem in patrom Krizostomom.

John Henry Newman: teolog srca

3. 11. 2019

Papež Frančišek je 13. oktobra letos razglasil za svetnika enega najvidnejših teologov 19. stoletja Johna Henryja Newmana. Newman je dolgo časa deloval pod okriljem anglikanske cerkve, nato pa se je po dolgem iskanju Resnice spreobrnil in sprejel katoliško vero. Z vrnitvijo k izvirom, k cerkvenim očetom, je našel svojo pot k eni apostolski in vesoljni Cerkvi. Kot neutruden iskalec Resnice je lahko tudi danes zgled sodobnemu človeku, da naj se ne zadovolji s površinskimi odgovori, temveč si zastavlja vedno globlja vprašanja.

Pasti evtanazije

27. 10. 2019

Javna podpora evtanaziji v zahodnem svetu, tudi v Sloveniji, narašča. Na sploh je število evtanazij in samomorov z zdravniško pomočjo v porastu v peščici držav, ki legalno dopuščajo zdravniški poseg za končanje življenja. Gre za izjemno občutljivo etično temo, ki zadeva posameznika in družbo. Različne poglede nanjo predstavlja upokojeni zdravnik in profesor etike na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru dr. Matjaž Zwitter.

Prvi ljubljanski škof Sigismund Lamberg

20. 10. 2019

Narodna galerija Slovenije je pripravila razstavo dragocenih knjig iz obdobja prvega ljubljanskega škofa Sigismunda Lamberga. Med njimi je tudi škofov osebni brevir. O pomembnih dogodkih na naših tleh v času prvega ljubljanskega škofa v drugi polovici 15. stoletja, o kulturi in umetnosti tega obdobja in o osebnem pečatu škofa Lamberga na to obdobje bosta spregovorila ddr. Nataša Golob in dr. France Martin Dolinar.

Zgovorna tišina Kartuzijanov

6. 10. 2019

Ustanovitelj kartuzijanov sv. Bruno goduje 6. oktobra. To je priložnost, da podrobneje spregovorimo o duhovnosti tega kontemplativnega reda. Predstavili bomo glavne razsežnosti njihovega življenja in dela. Pri tem se bomo oprli na bogato izročilo menihov vse od ustanovitve reda pa do danes, ki so to, kar so živeli, poskušali tudi ubesediti: kaj je kontemplacija (molitev), evharistija, samota, molk, uboštvo, ponižnost, delo, občestvo.

Irenej Lyonski v prvi bojni vrsti ortodoksije

29. 9. 2019

Eden najizvirnejših teologov in cerkveni oče iz 2. stoletja Irenej Lyonski se v svojem monumentalnem delu Zoper krivoverstva spoprime s krivoverskimi nauki. Največ pozornosti nameni gnostikom. Zato nas bo zanimalo: Kdo so gnostiki? Kakšen je njihov sistem verovanja in v čem se razlikuje od pravovernega nauka? Na čem Irenej utemeljuje pravo vero? Kakšen je odnos gnostikov do materije in telesa za razliko od judovsko-krščanskega pojmovanja? S tem je končno povezano tudi njihovo nesprejemanje vstajenja mesa. Naš gost bo jezuit in prevajalec Benjamin Bevc.

P. Branko Cestnik – izzivi duhovniškega poklica

22. 9. 2019

V tokratni oddaji o izzivih duhovniškega poklica gostimo znanega slovenskega katoliškega duhovnika, klaretinca patra mag. Branka Cestnika iz Frankolovega pri Celju.

Vplivne ženske v Cerkvi: sv. Katarina Sienska

15. 9. 2019

Tokratno oddajo bomo posvetili italijanski mistikinji in verski prenoviteljici Katarini Sienski (1347-1380), ki je kot druga ženska v zgodovini dobila naziv Učiteljica Cerkve. Po eni strani bomo osvetlili njeno teologijo askeze in spokornosti, po drugi pa nas bo zanimalo, na kakšen način je bila vpletena v širše družbeno in politično dogajanje, ko so tako Italijo kot tudi papežko državo pretresali notranji spori in boj za oblast. Naša gostja bo dr. Carolyn Muessig, poznavalka srednjeveške religije in profesorica na Univerzi v Bristolu v Veliki Britaniji.

Praznik Marijinega rojstva

8. 9. 2019

Praznik Marijinega rojstva krščanski svet obhaja že od prvih stoletij, njegov začetek pa je vzhodu. Gre za praznik veselja, povezan s skrivnostjo odrešenja. O njem in o kronanci Marijine podobe bosta spregovorila direktorica Romarskega urada na Brezjah dr. Andreja Eržen Firšt ter rektor in gvardijan svetišča Marije Pomagaj na Brezjah dr. Robert Bahčič.

Sanje in duhovnost

1. 9. 2019

Danes podrobno raziskane posamezne faze spanca so na svoj način poznali že v antiki. Ljudje vseh časov so bili prepričani, da lahko sanje povedo o sedanjih in prihodnjih dogodkih prav toliko kot to, kar doživljamo v stanju budnosti. Spraševali so se, ali se Božje misli izražajo v človeških sanjah, in obratno, ali se v sanjah razkrivajo Božji načrti za človeka. O stiku med sanjami in duhovnim se bomo pogovarjali z jezuitom Damjanom Ristićem.

Škof Stanislav Lenič

25. 8. 2019

Pred kratkim je izšla knjiga avtorice Patricije Haler o zelo pomembnem slovenskem duhovniku in škofu pomočniku v Ljubljanski nadškofiji dr. Stanislavu Leniču. Starejše generacije se ga še spominjajo kot vestnega in prijaznega duhovnika, manj pa je znano, da je bil žrtev povojnih montiranih procesov in je več let prestajal zaporno kazen, tudi v samici.

SD-Versko sožitje v Prekmurju

18. 8. 2019

Prekmurje pred stotimi leti: sožitje evangeličanov, judov in katoličanov. Tokratno oddajo namenjamo razmislekom ob stoletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu. Kako je ta naša najvzhodnejša pokrajina skozi zgodovino in čas oblikovala svojo jezikovno in nacionalno avtonomnost in versko raznolikost? O tem se bomo pogovarjali z zdajšnjim murskosoboškim škofom dr.Petrom Štumpfom.

Vloga Marije v protestantizmu

11. 8. 2019

Katoličanke in katoličani bodo na praznik Marijinega vnebovzetja tradicionalno romali v romarska središča, ki so posvečena Devici Mariji. Tako se bodo spominjali verske resnice, da je bila Jezusova mati z dušo in telesom vzeta v nebesa. V oddaji škof evangeličanske cerkve Geza Filo predstavi, kakšno vlogo ima Marija v protestantskih cerkvah.

Mehanizem grešnega kozla

4. 8. 2019

»Fenomen grešnega kozla se kakor rdeča nit vleče skozi zgodovino človeštva, kakor daleč ji je možno slediti,« ugotavlja Rene Girard francoski literarni kritik, filozof, antropolog, poznavalec zgodovine, religij ter Biblije. Za zagotavljanje miru in preprečevanje nasilja so arhaične družbe uporabljale mehanizem grešnega kozla, ki krivdo za nasilje v skupnosti prenese na nedolžno žrtev. Krščanstvo je prekinilo z arhaično kulturo žrtvovanja in utemeljilo novo, ki jo Girard imenuje »kristično«. Ta pokaže, da je človek sam v sebi svoboden, da mora odgovornost za svoja dejanja prevzeti nase in je ne prenašati na nedolžne, nemočne žrtve. O mehanizmu grešnega kozla in evangelijskem pogledu na nasilje se je pred nekaj leti s filozofom dr. Robertom Petkovškom pogovarjal Peter Frank.

Ob smrti p. Milana Holca

28. 7. 2019

V tokratni ponovitveni oddaji se bomo spomnili nedavno umrlega biblicista patra Milana Holca. Zadnje desetletje svojega življenja je bil na Ptujski gori predstojnik-gvardijan tamkajšnjega minoritskega samostana, prej pa je več kot 30 let preživel v Vatikanu, kjer je na Papeški teološki fakulteti Seraphicum predaval biblično hebrejščino in grščino ter uvod v Sveto pismo Stare zaveze. Ob znanstvenoraziskovalnem in predavateljskem delu se je istočasno izpopolnjeval še v semitski lingvistiki ter biblični arheologiji, topografiji in geografiji na univerzah v Jeruzalemu. Aktivno je kot prevajalec nekaterih starozaveznih knjig sodeloval je pri novem Standardnem prevodu Svetega pisma - prva izdaja 1996 in pri nastajanju novega Slovenskega prevoda – Jeruzalemska izdaja.

Ignacij Knoblehar: misijonar in pionir v raziskovanju Belega Nila

21. 7. 2019

V oddaji bomo spregovorili o duhovnem svetu domorodcev, s katerimi se je Knoblehar srečal na svojih potovanjih po Belem Nilu. Zanimalo nas bo, kakšna je bila verska podoba Sudana v 19. stoletju in kakšna so bila verovanja avtohtonih afriških ljudstev. Kako jim je slovenski misijonar s svojimi sodelavci približal krščansko vero in ali so bili pri tem uspešni? Knoblehar in drugi misijonarji so afriške otroke (dečke in deklice), ki so jih odkupili na trgu s sužnji, pošiljali tudi v Evropo, z namenom da bi jih tu izobraževali. Nekaj teh otrok so pripeljali tudi v Ljubljano, kjer je leta 1856 v javnosti močno odmeval krst črnskih otrok. Obred se je začel z eksorcizmom – izganjanjem hudega duha iz teh poganskih duš. Zatem jim je duhovnik podelil zakrament sv. krsta. To je bil tudi čas, ko so pri nas nastali prvi stereotipi in rasni predsodki o črncih, ki so živi še danes. Dotaknili se bomo tudi nekaterih manj znanih podrobnosti Knobleharjeve osebnosti in njegovega misijonskega delovanja v Osrednji Afriki. Gost: arheolog dr. Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Foto: Narodni muzej Slovenije

Logoterapija

14. 7. 2019

Logoterapija poudarja, da človek ni samo nagonsko bitje, ki bi mu bilo pomembno le zadovoljevanje osebnih potreb, gonov in želja, ampak je predvsem vrednostno bitje, bitje smisla, ki sta mu bistveni uresničevanje vrednot in iskanje smisla. O krizi smisla, ki zaznamuje današnji čas in o logoterapevtskem pristopu k iskanju smisla se je z avtorjem monografije »Reševanje krize smisla sodobnega človeka – Osnove logoterapije« dr. Sebastjanom Krístovičem pogovarjal Peter Frank. (ponovitev)

Pojmovanje telesa v islamu

7. 7. 2019

Telesnost je temeljna človeška resničnost. Tudi v duhovno-religioznih izročilih ima telo posebno mesto. Krščanstvo, ki nam je najbliže, bi lahko povzeli s temeljno izjavo evangelista Janeza: »Beseda je meso postala« oziroma se je utelesila. Kakšen pa je odnos do telesa v islamu? Kako je telo vpeto v bogoslužje in molitev? Ali tudi islam pozna poveličanje telesa? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s filozofom in islamologom dr. Raidom Al-Daghistanijem s Centra za islamsko teologijo v Münstru v Nemčiji.

Slavilna krščanska glasba

30. 6. 2019

V tokratni oddaji bo naša gostja profesorica glasbe Valerija Šömen iz Beltincev v Prekmurju. Vodi slavilne skupine in cerkvene zbore po različnih krščanskih cerkvah te naše najvzhodnejše pokrajine. Kako duhovna glasba in slavljenje pomaga v naših dušah in srcih utrjevati naš odnos do polja presežnega in svetega, do Boga?

Islamska mistična tradicija

23. 6. 2019

Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo »mistika« opredeljuje kot religiozno prakso, ki stremi h globljemu, neposrednejšemu, praviloma notranjemu stiku z božanstvom, stiku, ki, dodajmo, lahko vodi v doseganje občutja zlitosti v eno s transcendenco. Spletna wikipedija pa še pripominja, da mistične prakse oziroma tokove lahko najdemo v tako rekoč vseh verstvih sveta. In res, da je krščanstvo lahko mistično, na Slovenskem zahvaljujoč Hildegardi iz Bingna, mojstru Eckhartu, Tereziji Avilski in Janezu od Križa dobro vemo. Prav tako se zavedamo, da stara poganska in šamanistična verstva omogočajo mistična izkustva. Vsaj slišali smo tudi za judovsko kabalo in tantrične prakse v hinduizmu, budizmu in drugih indijskih religijah. Kaj pa islam? Kje je tu prostor za mistiko? Na prvi pogled pač ni videti, da bi pet stebrov islama – izpovedovanje vere, molitev petkrat na dan, dajanje miloščine, post v času ramadana in romanje v Meko – podpiralo tudi mistično religiozno življenje. In vendar islam goji bogato mistično tradicijo, ki sega od anatolskih plešočih dervišev, prek Rumijevih milih verzov do hipnotične qawwali glasbe, ki jo lahko med drugim slišimo na ploščah pakistanskega globalnega superzvezdnika Nusrata Fateha Alija Khana. Kako se torej v islamu odpre prostor za mistiko? Kaj je cilj muslimanskih mistikov? In po kakšni poti morajo stopati, če si želijo doseči globlji stik z Alahom? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sedmem dnevu, ko smo pred mikrofonom gostili odličnega poznavalca problematike, predavatelja pri Centru za filozofijo religije na teheranski univerzi Tarbiat Modares, dr. Mohammada Saeedimehrja. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: mošeja Jameh v iranskem Yazdu, detajl s fasade (Goran Dekleva)

Vplivne ženske v Cerkvi: sv. Hlildegarda iz Bingna

16. 6. 2019

V seriji oddaj z naslovom »Vplivne ženske v Cerkvi« bomo tokrat predstavili benediktinsko opatinjo Hildegardo iz Bingna (1098-1179). Gre za eno najmarkantnejših žensk srednjega veka, ki je s svojimi spisi, duhovnim življenjem in karizmo vplivala ne le na številne teologe in učenjake, politične voditelje, papeže in navadne vernike svojega časa, ampak je njen duh živ še danes. Nebeški glas jo kot vidkinjo in prerokinjo usposablja za oznanjevanje Božjih skrivnosti. Prav tako neusmiljeno razkrinkava dekadenco v Cerkvi in svetu. Podobno kot starozavezni preroki kliče in vabi ljudi, da bi se vrnili k Bogu. Poleg tega je bila poznavalka številnih področij: liturgične glasbe, srednjeveške farmakologije, dietetike, zdravilstva in prirodoslovja. O njej se je skozi stoletja razvil pravi mit, ki ga bomo poskušali osvetliti v pogovoru s poznavalcem njenega življenja in dela, prof. dr. Michaelom Embachom z Univerze v Trierju.

Dalmatinova Biblija

9. 6. 2019

Nobena slovenska knjiga v zgodnjem novem veku na Slovenskem ni tako učinkovito presegla meja – upravnih, časovnih, ideoloških in verskih – kot Dalmatinova Biblija, pravi naš sogovornik dr. Luka Vidmar. V slovenskih knjižnicah je ohranjenih 39 izvodov Biblije, in vsak od njih pripoveduje svojo zgodbo. Tudi katoliški duhovniki so jo potrebovali za širjenje božje besede v domačem jeziku. Biblija, ki jo je Dalmatin podaril svojemu učitelju Primožu Trubarju, je shranjena v knjižnici pri frančiškanih v središču Ljubljane.

Medverski dialog med kristjani in muslimani

2. 6. 2019

Ta teden so Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Iransko združenje za filozofijo religije, Center za primerjalno teologijo in kulturne študije v Paderbornu, Evropska akademija znanosti in umetnosti ter Društvo za primerjalno religiologijo pripravili mednarodno konferenco Novi filozofski in teološki temelji za krščansko – islamski dialog v Portorožu. Filozofi, teologi, sociologi in drugi strokovnjaki so med drugim razpravljali o uspešnosti dozdajšnjega medverskega dialoga med omenjenima največjima monoteističnima religijama, na katerih področjih se ga da izboljšati. Kot so ugotavljali, je pogovor med muslimani in kristjani nepogrešljiv v zdajšnjem vse bolj globaliziranem svetu.

Prof. James Keenan o paradoksih sodobne etike

26. 5. 2019

Ameriški jezuit in profesor etike na bostonskem kolidžu, dr. James Keenan, v oddaji spregovori o tem, kako je razkritje pedofilskih škandalov v ZDA leta 2002 vplivalo na naše razumevanje etičnih vprašanj. Med drugim razmišlja tudi o paradoksu univerzitetne etike: profesorji namreč poučujejo etiko druge ljudi, medtem ko njih samih nihče ne uči, kako naj v univerzitetnem sistemu etično ravnajo. Zanimalo nas je še, ali obstaja etika družbenih medijev, dotaknili pa smo se tudi vprašanja evtanazije.

Pogovor z dr. Karlom Gržanom, 2. del

19. 5. 2019

Znani katoliški duhovnik, publicist in pisatelj dr. Karlom Gržanom, ki prebiva v Gornji Savinjski dolini, bo v oddaji Sedmi dan spregovoril o izzivih duhovniškega poklica, o odgovornosti, predanosti, celibatu, služenju, o razpetosti posameznika med lastno svobodo in zavezanostjo instituciji. Oddajo pripravlja Tone Petelinšek.

Kakšno vlogo ima Marija v Koranu?

12. 5. 2019

Marija, mati Jezusa Kristusa, je najbolj poznana iz svetopisemskih zgodb. Srečamo pa jo lahko tudi v muslimanskem Koránu, kjer je Mariji oziroma Marjam posvečeno celotno 19. poglavje. Svetopisemska Marija in koránska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, vendar pa se lika v obeh svetih knjigah tudi precej razlikujeta. O tem ali gre za eno samo ženo, ki jo vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi, se s teologom in publicistom dr. Dragom Ocvirkom pogovarja Peter Frank.

Sibirski šamanizem

5. 5. 2019

Šamanizem kot oblika prvobitne religije je med sibirskimi staroselskimi ljudstvi še vedno razširjen, kljub preganjanjem, še posebej v času stalinizma. Gre za močno povezavo z naravo in za čaščenje prednikov. V Slovenskem etnografskem muzeju je predstavljen del bogate zbirke predmetov, povezanih s sibirskim šamanizmom. V oddaji, pripravlil jo je Tomaž Gerden, bo o šamanizmu sibirskih ljudstev govorila kustosinja Ruskega etnografskega muzeja dr. Valentina Gorbačova.

Pravoslavna velika noč

28. 4. 2019

Cerkve, ki se ravnajo po julijanskem koledarju, danes praznujejo veliko noč. Tudi zato v tokratni oddaji Sedmi dan gostimo paroha Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milana Jovanovića.

Zakaj je težko verjeti v vstajenje?

21. 4. 2019

Veliko ljudi verjame v posmrtno življenje, predstave o njem pa so zelo različne. Po drugi strani vse več ljudi verjame, da je mogoče z dosežki na področju znanosti, medicine in tehnologije podaljševati življenje v nedogled; če ne za večno, pa vsaj čim dlje. Manj pa je ljudi, ki verjamejo v vstajenje od mrtvih. Na velikončno nedeljo, ko kristjani praznujejo Kristusovo zmago nad smrtjo, bomo govorili o tem, zakaj je težko verjeti v vstajenje. Kaj sploh lahko povemo o vstajenju in kaj to pomeni za nas, ki še nismo prestopili praga večnosti? Z gostom oddaje Markom Rijavcem se bo pogovarjal Robert Kralj.

Je odrešenik na osličku škandal za človeštvo?

14. 4. 2019

Ljubezni ne moremo uveljaviti s silo, ampak s služenjem. Simboli, kot so cvetje, butarice in zelenje, govorijo o novem življenju, ki se uresničuje preko krhkosti in nemoči. Jezus prihaja v Jeruzalem na osličku, ker ni kralj po človeških merilih in predstavah, ampak resnični kralj, ki ne gospoduje in ne zatira nikogar. Njegovo kraljestvo ni od tega sveta (prim. Jn 18,36), ker se ne uveljavlja z močjo in nasiljem. Način, s katerim prihaja, je osvoboditev od tega, da bi uveljavljali sebe nad drugimi, je služenje drugim v ljubezni. Gost oddaje: Marko Mohor Stegnar.

Izzivi duhovniškega poklica: dr. Karel Gržan

7. 4. 2019

Tokratna oddaja s poudarjeno duhovno vsebino Sedmi dan sodi v našo občasno nadaljevanko z naslovom Izzivi duhovniškega poklica. O odgovornosti in atraktivnosti pastirske službe, o svobodni odločitvi zanjo, o njenih prednostih in zamejitvah razmišlja pater dr. Karel Gržan iz Gornje Savinjske doline.

Delovanje Svetega Duha

31. 3. 2019

V tokratni oddaji bomo na četrto postno nedeljo spregovorili o delovanju Svetega Duha v življenju praktičnega kristjana. O tem se bomo pogovarjali z duhovnikom evangeličanske cerkve mag. Leonom Novakom iz Murske Sobote. Torej Sveti duh kot dokaz živosti naše vere in svobode v njej.

Prof. Peter Tyler o duhovnosti Terezije Avilske

24. 3. 2019

Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary’s University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.

Tišina

17. 3. 2019

Zdi se, da se kolo časa vrti vse hitreje. Skoraj na vseh področjih življenja postaja hitrost zaželena in celo nujna kvaliteta, ki jo mora imeti posameznik. Ujeti v spiralo hitenja pa lahko kaj kmalu postanemo odtujeni sočloveku in ne nazadnje tudi samemu sebi. Ali si posameznik danes, v dobi velikih telekomunikacijskih odkritij, še drzne soočiti s tišino? O tem v ponovljeni oddaji Sedmi dan – pripravil jo je Marko Rozman.

Izzivi duhovniškega poklica - dr. Borut Holcman

10. 3. 2019

V tokratni verski oddaji Sedmi dan bo naš gost profesor pravne zgodovine s poglavji cerkvenega prava, etike in nemške pravne terminologije na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Borut Holcman. Bil je katoliški duhovnik, kasneje je izstopil in se poročil. O tem, kako vidi duhovniško službo danes, z neke druge optike življenja v pogovoru s Tonetom Petelinškom.

Svetovni molitveni dan

3. 3. 2019

Gre za ekumensko gibanje, ki se je na pobudo žensk različnih protestantskih cerkva začelo konec 19. stoletja v ZDA. Svetovni molitveni odbor, v katerem delujejo evangeličanske, katoliške in pravoslavne cerkve, povezuje narodne odbore v 166 državah po svetu. Letos svetovni molitveni dan pripravlja odbor v Sloveniji. To je tudi priložnost, da ponovno razmislimo o vlogi ženske v Cerkvi in širši družbi. O tem in o pripravah na svetovni molitveni dan se bo Robert Kralj pogovarjal s članicama odbora Vero Lamut in Andrejo Peček.

Sv. Hieronim: veliki prevajalec Svetega Pisma

24. 2. 2019

Cerkveni oče sv. Hieronim je s prevodom Svetega pisma iz izvirnih jezikov – hebrejščine, grščine in aramejščine – v latinščino, imenovanem Vulgata, opravil monumentalno delo, ki ostaja eden najpomembnejših dokumentov evropske in svetovne kulturne dediščine. Poleg tega je napisal vrsto teoloških razlag, pisem, historiografskih in polemičnih spisov. Kot kristjan je živel evangelij in se tudi preko askeze in spokornega življenja vse bolj izpraznjeval svetnih stvari, da bi ga napolnila Božja beseda, ki jo je tako vneto preučeval. Ob 1600-letnici smrti sv. Hieronima, ki domnevno velja za našega rojaka, se bomo o njegovem življenju in delu pogovarjali s frančiškanom Janom Dominikom Bogatajem.

Vloga krščanskih duhovnikov v slovenski kulturi

17. 2. 2019

V tokratni oddaji gostimo akademika prof. dr. Marka Jesenška – enega najeminentnejših strokovnjakov za zgodovino slovenskega jezika. Spregovorili bomo o vlogi krščanskih duhovnikov v tisočletni jezikovni in kulturni emancipaciji slovenstva.

Jean Luc Marion: Razodetje kot fenomen

10. 2. 2019

Svetovno znan francoski fenomenolog in filozof religije Jean Luc Marion se navdihuje pri mislecih, kot so: Descartes, Husserl, Heidegger, Levinas, Derrida in Henry. V svojih delih piše o vprašanjih Boga, malika, o ljubezni, daru itn. O fenomenu razodetja, o katerem je predaval v okviru mednarodne znanstvene konference na Teološki fakulteti v Ljubljani septembra lani, se bomo pogovarjali s poznavalcem njegove misli, filozofom, dr. Brankom Klunom.

Teden krščanske edinosti

27. 1. 2019

Čas od 18. do 25.januarja je v cerkvenem koledarju označen kot teden krščanske edinosti, današnji 27.januar pa kot nedelja Svetega pisma. Obojega se bomo dotaknili v naši tokratni oddaji Sedmi dan v kateri gostimo evangeličanskega duhovnika mag. Leona Novaka iz Murske Sobote.

Angeli: duhovna bitja med Bogom in človekom

20. 1. 2019

Angeli so nam znani iz filmov, umetnosti, glasbe, iz pravljic, predvsem pa iz religioznega izročila. Čeprav se z upodobitvami angelov srečujemo tako rekoč na vsakem koraku, je splošna predstava o njih zelo nejasna in zamegljena. Zato bomo v oddaji razmišljali, kaj sploh lahko povemo o angelih. Za kakšna bitja gre in kako so predstavljena v različnih verskih tradicijah: judovstvu, krščanstvu in islamu? Ali so angeli v odnosu s človekom in kakšen je ta odnos? Katere angele poznamo in kakšne so njihove naloge kot Božjih poslancev? Gost oddaje: mag. religiologije in etike Dejan Levičnik.

Leksikon filozofije: Bog vere in bog filozofov

13. 1. 2019

Čeprav beseda Bog ni izvorno filozofski, temveč religijski pojem, so jo kot naziv za idejo boga uporabljali tudi filozofi. Gre za idejo, ki si jo lahko človek izdela sam s svojim razmišljanjem in je neodvisna od kakršnega koli božjega razodetja ali druge verske izkušnje. Kako so na človekovo hrepenenje po Bogu odgovarjali že prvi antični filozofi ter kako se filozofska govorica razlikuje od teološke, se bo z upokojenim ljubljanskim nadškofom in avtorjem Leksikona filozofije ddr. Antonom Stresom pogovarjal Peter Frank.

Praznik Gospodovega razglašenja

6. 1. 2019

Praznik Gospodovega razglašenja ali po ljudsko svete tri kralje kristjani praznujejo 6. januarja. V oddaji bomo skušali osvetliti, za kakšen praznik gre. Kdo so modri z Vzhoda oziroma trije kralji, ki se poklonijo novorojenemu Odrešeniku. Od kod izvira ta praznik in kakšen pomen ima za verujočega človeka? Kaj simbolizirajo darovi, ki jih kralji prinesejo Novorojenemu. Gost oddaje: dr. Matjaž Celarc, asistent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani.

Delovanje slovenskih duhovnikov ob stoti obletnici priključitve Prekmurja

3. 2. 2019

Pred kratkim se je začel niz prireditev s katerimi obeležujemo stoletnico formalne priključitve Prekmurja k matični domovini. Najbolj vzhodni del naše domovine je doživljal različne pritiske dokler se ni leta 1919 priključil matičnemu slovenskemu ozemlju. Prav krščanski duhovniki imajo veliko zaslug, da se je slovenstvo v tej naši najvzhodnejši pokrajini skozi burno zgodovino ohranilo. O njihovem delovanju se je Tone Petelinšek pogovarjal z murskosoboškim škofom dr. Petrom Štumpfom.

Katoliška govorica pred sodobnimi izzivi

30. 12. 2018

Kako naj duhovniki, redovnice in redovniki nagovarjajo sodobno družbo? Ali stara govorica krščanskih simbolov še nagovarja občestvo predvsem mlade? Drugi vatikanski koncil govori o komunikaciji v Katoliški cerkvi znotraj in navzven. Ta komunikacija pa je zdaj drugačna tudi zaradi sodobnih medijev, predvsem svetovnega spleta. Gost v oddaji bo dr. David Kraner.

Bog, človek ali človek-bog?

23. 12. 2018

Aleksandrijski duhovnik Arij je zanikal enakost prve in druge osebe Svete Trojice, s tem pa je postavil tudi drugačen nauk o Svetem Duhu, zato je v Cerkvi izzval ostre teološke razprave in cerkveno krizo. Čeprav so njegov nauk obsodili že na prvem nicejskem koncilu leta 325, se zdi, da so podobne ideje žive še v današnjem času. Ob božiču – prazniku rojstva Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina – po katerem štejemo tudi leta človeške zgodovine, nas bo zanimalo, katere so najpogostejše herezije ali zmote o Kristusovem rojstvu. Z upokojenim mariborskim nadškofom dr. Marjanom Turnškom se bo pogovarjal Peter Frank.

Pater Simon Ašič in duhovne razsežnosti zdravilstva

16. 12. 2018

Cistercijanski menih p. Simon Ašič se je v zavest Slovencev zapisal kot zeliščar in velik poznavalec zdravilnih rastlin. V oddaji nas bo zanimalo: Kdaj se je p. Simon začel ukvarjati z zdravilstvom? Kje in kako se je izobraževal? Kako se zdravilstvo in nabiranje zdravilnih zelišč umešča v meniško duhovnost in tradicijo? P. Ašič je bil duhovnik, poznavalec človeške duše. Kako je razumel povezanost duhovnega z zdravilstvom? Kakšno vlogo ima pri tem vera v Boga in molitev? Kakšen je Ašičev pogled na zdravljenje z zelišči v primerjavi z metodami moderne in alternativne medicine? Gost oddaje: cistercijan Branko Petauer.

Thomas Merton o vrstah in oblikah molitve

9. 12. 2018

Thomas Merton (1915-1968) je eden najplodovitejših duhovnih avtorjev preteklega stoletja. Od svojih staršev je podedoval smisel za umetnost, še posebej za književnost in pesništvo. V iskanju globljega smisla življenja je začel brati katoliške pisatelje in pesnike ter se notranje vedno bolj bližal Cerkvi. V globini duše se mu je porodila želja, da bi postal redovnik. Ko so ga frančiškani odklonili, so ga leta 1941 sprejeli v trapistovski samostan Getsemani v državi Kentucky. Osem let pozneje je bil posvečen v duhovnika. Merton je kot menih iz lastne izkušnje pisal o temah duhovnega življenja: o molitvi, uboštvu, ponižnosti, svobodi, ljubezni itn. Ob 50. obletnici njegove smrti bomo spregovorili o tem, kaj je zanj molitev. Kakšne vrste in oblike molitve poznamo? Kaj razumemo z besedo »meditacija«? Za kaj gre pri meditaciji v krščanskem duhovnem izročilu in kako jo razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Prav tako bomo skušali osvetliti to, kar imenujemo »kontemplacija« in v čem se ta razlikuje od meditacije. O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z jezuitom Miranom Žvanutom.

Izzivi duhovniškega poklica – dr. Daniel Grabar

2. 12. 2018

V oddaji gostimo binkoštnega pastorja dr. Daniela Grabarja iz Murske Sobote; je tudi superintendent zveze slovenskih evangelijskih cerkva. Po poklicu je zdravnik-anesteziolog, že vrsto let pa je tudi strokovni direktor murskosoboške splošne bolnišnice. Je poročen in oče dveh odraslih hčera, duhovništvo dojema kot svojevrsten poklic služenja v razpetosti med občestvom vernikov, družino in službo.

Za življenje sveta: pravoslavni pogled na zakramente

25. 11. 2018

Pomemben pravoslavni teolog Alexander Schmemann (1921-1983) v svoji knjigi Za življenje sveta: zakramenti in pravoslavje sodobnemu človeku približa pomen in vlogo zakramenta. O krščanskih zakramentih ne razmišlja na abstrakten način, ampak jih vidi kot simbole, prek katerih je človek deležen Božjega življenja. Evharistija, krst, birma in spoved niso nekaj, kar bi človek »opravljal« iz dolžnosti, temveč ga uvajajo v nov način bivanja, v katerem človek sebe in vse, kar se mu dogaja, doživlja kot Božji dar za življenje sveta. Gostja oddaje: prevajalka knjige, francistka in hispanistka dr. Tina Osterman.

Verski vidiki tridesetletne vojne /2/

18. 11. 2018

V drugem delu pogovora z zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem bomo izpostavili vojne dogodke in prizadevanja za mirno rešitev. Tridesetletna vojna se je leta 1648 končala z več sporazumi, ki so do konca 1. svetovne vojne oblikovali evropski politični prostor, na verskem področju, predvsem pri teritorialni razdeljenosti katoliških in protestantskih dežel, pa njihov vpliv čutimo še zdaj.

400 let od tridesetletne verske vojne /1/

11. 11. 2018

Pred štirimi stoletji je Evropo, še posebej tedanje nemške dežele, pretresla vojna, ki je trajala kar trideset let. Končala se je z vestfalskimi mirovnimi sporazumi. Vojna se je začela kot spopad katoličanov in protestantov, vendar je kmalu postala nasilno tekmovanje držav za ozemlja in prevlado. O verskem vidiku te vojne, bo avtor oddaje Tomaž Gerden razglabljal z zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem.

Nacistična etika

4. 11. 2018

Kako so lahko nacisti po eni strani izvajali grozodejstva, po drugi strani pa so imeli ljubeč odnos do svojih otrok? »Narobe bi bilo misliti, da so se nacisti imeli za moralne pošasti,« opozarja belgijski profesor dr. Didier Pollefeyt iz Fakultete za teologijo in religiologijo v Leuvenu, ki že več kot trideset let preučuje etiko po holokavstu. V svoji analizi ugotavlja, da Nemci niso nenadoma izgubili moralnega kompasa in tudi niso izvajali genocida zaradi nemoralnih hotenj, ampak so za legitimacijo svojih dejanj uporabljali strogo nacistično etiko, pri kateri sta dobro in zlo sprevržena v njuno nasprotje. Nekaj poudarkov iz njegove misli je pripravil Peter Frank.

Romano Guardini: mislec enotnosti v različnosti

28. 10. 2018

Romano Guardini (1885-1968) velja za enega najpomembnejših teologov in mislecev 20. stoletja. Njegova misel je celostna in organska, saj izvira iz konkretnega življenja. V njem sta se stapljala dva svetova, severnjaški občutek za red in disciplino ter južnjaški temperament in sproščenost, kar daje njegovemu mišljenju poseben pečat. O veri, kulturi, umetnosti, politiki razmišlja na svež način. Življenje se mu kot enovito in celostno dogajanje kaže in razodeva v polarnih nasprotjih, ki tako človeka napotuje onkraj sebe – v resničnost Presežnega, Svetega. V oddaji lahko prisluhnete utrinkom s simpozija, na katerem so o njegovem živeljenju in delu razmišljali tako uveljavljeni poznavalci Guardinija kot tudi raziskovalci mlajše generacije.

25 let Kolpingovega združenja Slovenije

21. 10. 2018

Katoliško laiško gibanje Kolpingovo združenje Slovenije letos praznuje 25 let ponovnega delovanja. Začetki Kolpingove organizacije v Sloveniji segajo namreč v leto 1855, ko sta se po delovanju Adolfa Kolpinga ustanovili prvi slovenski Katoliški rokodelski društvi v Ljubljani in v Mariboru, pozneje pa še v Celju, Novem mestu, na Vrhniki in v Škofji Loki. Organizacija je delovala do konca druge svetovne vojne, ponovna oživitev pa se je pričela po demokratičnih spremembah in po osamosvojitvi Slovenije. O delovanju združenja in njihovi socialni usmeritvi se je s predsednikom združenja Avgustom Heričkom in duhovnim vodjem Jožetom Povhom pogovarjal Peter Frank.

Izzivi duhovniškega poklica – Igor Novak

14. 10. 2018

V tokratni oddaji gostimo župnika Igorja Novaka, ki upravlja dve župniji – Šentilj v Slovenskih Goricah in Košaki pri Mariboru, je pa tudi dekan primestne dekanije Jarenina. Duhovništvo kot služenje, stil življenja in odprtost v presežno – je nekaj poudarkov v oddaji, ki jo pripravlja Tone Petelinšek.

Tomaž More: človek za vse čase

7. 10. 2018

Tomaž More ali po angleško Thomas More je najbolj znan po svojem spisu o idealni družbi z naslovom Utopija. Gre za eno najvplivnejših del na pragu novega veka. V oddaji se ne bomo posvetili toliko Utopiji, temveč njenemu avtorju. Tomaž More je bil pravnik, pisatelj, politik in človek Boga. Bil je predan Bogu, a je kot laik živel z nogami na trdnih tleh. Naredil je briljantno politično kariero in postal celo drugi človek v kraljestvu, takoj za razvpitim kraljem Henrikom VIII. A na koncu je plačal z življenjem, ker se ni hotel pokoriti samovolji kralja, ki se je oklical za vrhovno avtoriteto Cerkve na Angleškem. O življenju in delu Tomaža Mora, ki ga je leta 1935 katoliška Cerkev razglasila za svetnika, se bomo pogovarjali z arhivistko za starejše gradivo v Arhivu Republike Slovenije in docentko za zgodovino zgodnjega novega veka na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani dr. Lilijano Žnidaršič Golec.

Božja beseda in odločitev za Jezusa

30. 9. 2018

Gostja oddaje je komunikologinja in podjetnica iz Celja mag. Vanes Čanji, pridigarka v Baptistični cerkvi v Celju. V oddaji med drugim pove, da sta odločitev za Jezusa in zavezanost Božji besedi najbolj radikalni potezi, ki naše krščansko življenje naredita zares pričevalno. O tem, kako poskuša tudi v vode svojega poslovnega življenja vtkati vrednostne vzorce, ki izhajajo iz njene presežne duhovne intime, se je z njo pogovarjal Tone Petelinšek.

P. Pij iz Pietrelcine: stigmatik našega časa

23. 9. 2018

P. Pij, kapucinski redovnik iz Pietrelcine v Italiji, ki še danes velja za enigmatično osebnost, je o sebi dejal: »Sam sebi sem skrivnost«. Že za časa življenja so ga mnogi imeli za svetnika. Bil je velik molivec in neutruden spovednik. Najbolj znan pa je po stigmah, znamenjih Kristusovih ran, ki jih je imel petdeset let vse do svoje smrti. Kdo je bil ta skromni kapucinski pater? Zdi se, da je bil p. Pij, ki je živel v stoletju dveh svetovnih vojn in največjega nasilja v zgodovini, na poseben način – kot pravi papeški pridigar Raniero Cantalamessa – »mistik zadoščevanja«. Kako se je soočal z lastnim trpljenjem in kakšen je bil njegov odnos do trpečih ljudi? Kaj lahko povemo o njegovih stigmah in kakšen je njihov duhovni pomen? Kakšna je vloga in namen čudežev, ki so se zgodili na njegovo priprošnjo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo ob 50-letnici smrti p. Pija pogovarjali s kapucinom Jaroslavom Kneževićem.

Epistemologija srca: spoznavni vidiki islamske mistike

16. 9. 2018

Islamska mistika obsega bogato izročilo o spoznavnem procesu med Bogom in človekom. V sufizmu velja srce za organ mistične izkušnje, v kateri se mu Bog daje spoznati. Kaj je mistična izkušnja in kako se dogaja spoznavni proces v njej? Ali so si mistične izkušnje različnih religioznih tradicij podobne in ali je med njimi mogoč dialog? Gost oddaje je filozof in islamolog dr. Raid al-Daghistani, z Inštituta za islamske študije in arabistiko v Münstru v Nemčiji.

Verski vidiki ustanovitve Izraela

9. 9. 2018

Ob judovskem novem letu – Roš Hašani in praznovanjih 70. obletnice moderne države Izrael bo rabin judovske skupnosti v Sloveniji Ariel Haddad spregovoril o stoletja dolgih željah pripadnikov judovske skupnosti v diaspori, da bi se vrnili v svojo prvotno domovino. To hrepenenje po domovini, ki je imelo močne verske poudarke, so izražali že med babilonskim pregnanstvom in pozneje, ko so jih izgnali Rimljani, ter v skupnostih v Evropi in na Bližnjem vzhodu vse do sionističnega gibanja in ustanovitve Izraela leta 1948.

Integrativna geštalt pedagogika

2. 9. 2018

Geštalt pedagogika je ena izmed najbolj celostnih pedagogik, ki za temeljno »metodo« uporablja kreativne medije, od risanja in kiparjenja do dela s telesom in z glasom. Idejna izhodišča črpa iz judovsko-grškega izročila, humanistične psihologije in krščanske antropologije, kar pomeni, da zna v pedagoško teorijo in prakso integrirati tudi duhovno-religiozno dimenzijo življenja in učenja. Gost oddaje je predsednik Društva za krščansko geštalt pedagogiko dr. Stanko Gerjolj.

Vojaški vikar - Matej Jakopič

26. 8. 2018

Vojaški vikariat redno zagotavlja duhovno oskrbo pripadnikom Slovenske vojske ter njihovim družinskim članom in s tem omogoča življenje, skladno s temeljnimi človekovimi pravicami. Pravico do življenja v skladu z vestjo, prepričanjem ali vero in možnostjo izpovedovanja vere zasebno in javno. Več o duhovni oskrbi v Slovenski vojski v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Izseljeniški duhovnik Drago Gačnik

19. 8. 2018

Gost današnje oddaje je katoliški duhovnik, salezijanec Drago Gačnik, ki že 15 let deluje kot dušni pastir med našimi rojaki v Hamiltonu v Kanadi; v teh dneh se mudi v svoji matični domovini na dopustu. Izseljencem božja beseda v domačem jeziku veliko pomeni, tudi v smislu jedrenja občutka pripadnosti slovenstvu.

Praznik Marije, Matere Cerkve

12. 8. 2018

Papež Frančišek je v rimski koledar uvrstil nov praznik Device Marije, Matere Cerkve. Katoliška cerkev ga bo praznovala na binkoštni ponedeljek. Papež je v odloku zapisal, da novi praznik poudarja starodavno čaščenje Device Marije kot zaščitnice Cerkve, izpričano že v zgodnjih časih krščanstva. Gost oddaje je frančiškan, rektor in gvardijan svetišča Marije Pomagaj na Brezjah dr. Robert Bahčič.

Salezijanska sopotja: p. Marko Košnik in škof dr. Peter Štumpf

5. 8. 2018

Gosta oddaje sodita med najbolj prepoznavne slovenske salezijance – njihov novi predstojnik-inšpektor mag. Marko Košnik in murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. Za salezijance pravijo, da so od vseh meniških redov nekako najbolj specializirani za delo z mladimi.

Duhovni lik dr. Andreja Gosarja

29. 7. 2018

Osebnost in duhovni lik dr. Andreja Gosarja, uglednega pravnika, socialno-ekonomskega misleca, profesorja in politika ostajata tudi danes živa in aktualna. Zdi se, da njegova družbena in ekonomska misel v Sloveniji še ni dovolj premišljena. Zato ostaja izzivalen in vir navdiha. Tudi v razdvojeni družbi med obema vojnama, ki jo je bistveno določalo pozicioniranje, se ni postavil na nobeno stran, ampak je skušal skrajna stališča združevati. Zato ostaja »nekje vmes«, na sredini oziroma na obrobju. Nihče si ga ne more lastiti, kar ga na poseben način dela človeka dialoga. V svojem najglobljem bistvu pa je Gosar predvsem kristjan, človek vere in Cerkve. Gost oddaje: teolog in publicist Peter Kovačič Peršin.

Izzivi duhovniškega poklica – župnik Zorko Bajc

22. 7. 2018

Gost tokratne oddaje je karizmatični katoliški duhovnik Zorko Bajc – župnik v Piranu, ki je tudi predsednik komisije za sakralno dediščino v koprski škofiji. O duhovništvu kot življenjskem stilu in odločitvi za služenje sočloveku in Bogu se je z njim pogovarjal Tone Petelinšek.

Izzivi duhovniškega poklica – p. mag. Ivan Arzenšek

15. 7. 2018

V tokratni oddaji gostimo katoliškega duhovnika, dominikanskega patra mag. Ivana Arzenška, župnika in rektorja bazilike v Petrovčah v Savinjski dolini. V oddaji spregovorimo o posebnostih dominikanskega meniškega reda skozi stoletja in tudi danes.

Arabsko krščansko izročilo

8. 7. 2018

Čeprav so se pred vzponom islama v krščanstvo že spreobrnila nekatera arabska plemena, ki so v svojem verskem življenju uporabljala arabščino, se je ta kot knjižni jezik kristjanov začela uveljavljati šele po muslimanskem zavzetju Bližnjega vzhoda. Nenehni boj, da bi izrazili in razglašali krščansko vero v jeziku, ki ga je v veliki meri oblikoval islam, je več kot trinajst stoletij dajal poseben značaj krščanskim skupnostim v arabskih deželah. Podrobneje v ponovitvi oddaje, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Modrost Indijancev

1. 7. 2018

Številna stara ljudstva so nam zapustila veliko bogastvo, ki se ne meri samo z veličino kamnitih zgradb in skulptur. Nedavno izdana knjiga Modrost Indijancev je zapis brezčasnih načel in sporočil, ki so za črnega, rdečega, rumenega in belega človeka enaka in izvirajo iz posebnega razumevanja odnosa med človekom in naravo. Stari Indijanci nam predajajo izkušnje, ki so v veliki meri uporabne tudi danes. Gost oddaje je Vojko Kovačič iz društva Nova Akropola.

Verski motivi v pravljicah bratov Grimm

24. 6. 2018

Brata Jacob (1785–1863) in Wilhelm (1786–1859) Grimm sta danes svetovno znana le kot pravljičarja, čeprav sta v svojem času uživala velik ugled kot jezikoslovca in književnika. Kot je značilno za pravljice sploh, imajo v njunih osrednjo vlogo simboli in arhetipi, ki jih najdemo tudi v različnih religioznih izročilih vseh svetovnih kultur in civilizacij. Kaj pravljice in religiozna besedila prek simbolov sporočajo človeku? Kateri so glavni verski motivi v pravljicah bratov Grimm, ki se pojavljajo tudi v Svetem pismu, Koranu in Vedah? Gostja oddaje je profesorica za mladinsko književnost na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, dr. Milena Mileva Blažić.

Kulturno-pastoralni center srbske cerkvene občine v Ljubljani

17. 6. 2018

Nedavno so slovesno odprli Kulturno-pastorali center srbske cerkvene občine v Ljubljani. V njem bodo potekale pastoralne in izobraževalne dejavnostih ter kulturni dogodki. Prostore želijo izkoristiti tudi za vzpodbujanje medkulturnega dialoga, strpnosti, zbliževanja kultur in ver. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Spomini na škofa dr. Vekoslava Grmiča

10. 6. 2018

V oddaji se bomo spomnili blagopokojnega mariborskega škofa, teologa, profesorja in vsestranskega razumnika dr. Vekoslava Grmiča (4.6.1923-21.3.2005). 21. aprila je minilo 50 let od njegovega škofovskega posvečenja. O njegovem pomenu za življenje Cerkve in družbe bodo spregovorili: Franc Kramberger, Veljko Rus, Breda Pogorelec, Janez Stanovnik in Marjan Žnidarič.

Jurij Bizjak o spremembah v koprski škofiji

3. 6. 2018

Gost naše današnje oddaje Sedmi dan je koprski škof dr. Jurij Bizjak, tudi biblicist in prevajalec Svetega pisma. Lansko leto so v koprski škofiji izvedli mnoge upravno-organizacijske spremembe, ko so številne manjše župnije pridružili večjim. O razlogih, ki so narekovali te nove povezave, smo se pogovarjali s škofom Bizjakom in pa seveda tudi o njegovi veliki ljubezni – prevajanju božje besede… V Kopru se je mudil Tone Petelinšek.

Pričevalci velikega upanja: med peklom in odrešenjem

27. 5. 2018

Kaj se bo zgodilo z menoj na koncu? Se bom odrešil ali ne? Se bodo odrešili samo nekateri, drugi pa bodo pogubljeni? Ali obstaja upanje tudi za največje grešnike? Je pekel nekaj resničnega ali gre zgolj za represivno sredstvo, s katerim skušajo nekateri ljudi predvsem ustrahovati? Kako je s sodbo? Ali me na koncu čaka kazen za moja slaba dejanja ali pa mi bo dano uživati večno blaženost, ne glede na to, kako živim? Sodobni poljski teolog Wacław Hryniewicz se v svoji knjigi Pričevalci velikega upanja: vesoljno odrešenje v zgodnjekrščanski misli ukvarja s temi in podobnimi vprašanji, ki že od nekdaj zaposlujejo ne samo kristjane, ampak vse ljudi. Več o tem z gostoma, rusistko in prevajalko knjige dr. Uršo Zabukovec, in patrologom dr. Miranom Špeličem.

Hadidža - prva muslimanka

20. 5. 2018

Znan pregovor pravi: "Za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska." Prerok Mohamed je bil večkrat poročen, vendar je kar 25 let ostal zvest samo eni ženi Hadidži. Na splošno jo priznavajo kot prvo muslimanko, presenetljiva je tudi njena osebna zgodba: bila je uspešna podjetnica, precej starejša od Mohameda in ona je bila tista, ki je dala pobudo za poroko. Ob številnih debatah v zvezi s položajem žensk v islamskem svetu se poraja vprašanje, ali bi lahko bila Hadidža primeren vzor za današnje muslimanske ženske? Gostja oddaje je Ela Porić.

Vojaški vikar - Matej Jakopič

13. 5. 2018

Vojaški vikariat redno zagotavlja duhovno oskrbo pripadnikom Slovenske vojske ter njihovim družinskim članom in s tem omogoča življenje, skladno s temeljnimi človekovimi pravicami. Pravico do življenja v skladu z vestjo, prepričanjem ali vero in možnostjo izpovedovanja vere zasebno in javno. Več o duhovni oskrbi v Slovenski vojski v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Pojav novega ateizma

6. 5. 2018

Pred dobrim desetletjem se je v anglosaškem svetu uveljavilo gibanje ali pobuda »novi ateizem«. Kaj pravzaprav pomeni in na katerih predpostavkah temelji? Kdo so njegovi glavni predstavniki? V ozadju novega ateizma je večplasten odnos med vero in znanostjo. Novi ateisti trdijo, da Bog ali neka nadnaravna resničnost ne obstaja. Nedavno preminuli svetovno znani astrofizik in kozmolog Stephen Hawking (1942-2018) je v nekem intervjuju dejal, da ideja Boga ni potrebna za to, da bi razložili nastanek vesolja. Gost oddaje je filozof dr. Branko Klun.

Krščanske vrednote in poslovnost

29. 4. 2018

Pred nami je 1. maj – mednarodni praznik dela. V naši tokratni oddaji z delovnim podnaslovom krščanstvo in poslovnost bomo spregovorili o tem, kako moramo tudi v trdem in zahtevnem poslovnem svetu ohraniti občutek za pristne človeške vrednote, ki seveda izhajajo tudi iz krščanskega etosa, kjer vladajo med zaposlenimi poštenost, korektnost, pa tudi solidarnost, sočutje in srčnost. Gosta oddaje sta direktor firme MIK Celje Franci Pliberšek in članica duhovne skupine Potujoča hiša molitve iz Maribora Elena Šakurova.

Nevidna religija, ponov.

22. 4. 2018

V vsej zgodovini in po vsem svetu so ljudje verjeli, da obstaja nekaj več kot zgolj fizični svet, ki se zaznava s čutili. Zaradi naravne usmerjenosti na transcendenco so filozofi in antropologi označili človeka kot religiozno bitje. Na podlagi sekularizma in sodobnega pojava ateizma se je človekova religiozna komponenta potisnila za cerkvene zidove in stran od javnega življenja. O nevidni religiji in religioznih dimenzijah sodobne družbe se je s filozofom dr. Borutom Ošlajem pogovarjal Peter Frank.

Telo kot posoda Svetega Duha

15. 4. 2018

V tokratni oddaji gostimo 29-letnega inženirja prometa Mitjo Duha iz Oseka v Slovenskih goricah. Vrsto let je bil strokovni delavec v športu in tudi fitnes inštruktor, vendar se je njegovo življenje močno spremenilo, ko se je spreobrnil in je globlje ozavestil svojo krščansko prakso.

Judovski verski prazniki in utrjevanje identitete

8. 4. 2018

Med 31. marcem in 6. aprilom so Judje praznovali PASHO – judovsko veliko noč, rečejo ji tudi praznik opresnikov. Pasha je čas, ko se Judje spominjajo izhoda njihovih prednikov iz egiptovskega suženjstva. Gost oddaje je prof. dr. Igor Vojtic – podpredsednik Judovske skupnosti Slovenije; v oddaji bomo spregovorili o tem kako odnos do teh praznikov in tradicije nasploh pomaga utrjevati sodobno judovsko identiteto.

Vstajenje

1. 4. 2018

Vera v posmrtno življenje predstavlja temeljni kamen praktično vseh svetovnih religij. O smrti, kot prehodu v novo življenje, pričajo že slike jamskega človeka v paleolitiku. Risbe in predmeti ob grobovih govorijo o veri ljudi, da smrt ni zadnje dejanje človekovega življenja. Osrednja os krščanstva je praznik Velike noči, ko se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja od mrtvih. O vstajenju in življenju po smrti se je z ljubljanskim pomožnim škofom dr. Antonom Jamnikom pogovarjal Peter Frank.

Družina - socialni rezervoar vrednot

25. 3. 2018

Letos je tako naneslo, da sta dve simbolni praznični zgodbi hkrati – cvetna nedelja in materinski dan… zlasti slednjemu bomo namenili v oddaji posebno pozornost. Naša sobesednica bo sociologinja prof. dr. Jana Goriup, ki je na mariborski univerzi skoraj 30 let predavala sociologijo družine, njena specialnost pa sta tudi sociologija staranja in socialna gerontologija. V osredju pogovora z njo bo družina kot temeljni prostor za oblikovanje človeka – zlasti njegovih duhovnih, moralnih in celostnih sociokulturnih okvirov.

Privlačnost redovniškega poklica

18. 3. 2018

Slovenska katoliška cerkev ima danes okoli 500 redovnic in 270 redovnikov, ki so hkrati tudi duhovniki. Okrog štirideset jih živi v različnih skupnostih v Rimu. O redovništvu danes se je z uršulinko Anko Kogelnik, minoritom Igorjem Salmičem in kardinalom Francem Rodetom v Rimu pogovarjal Janko Petrovec. Oddajo je pripravil Marko Rozman.

Nemška teologija ali Theologia Deutsch

11. 3. 2018

Mistagoška razprava z naslovom Nemška teologija ali Theologia Deutsch – v latinščini Theologia Germanica – spada v bogato krščansko izročilo nemške srednjeveške mistike. Spis je najverjetneje nastal v drugi polovici 14. stoletja izpod peresa anonimnega avtorja. Prvi izdajatelj Nemške teologije Martin Luther je besedilo objavil dvakrat, prvič (v delni obliki) leta 1516 in nato (v celoti) še leta 1518. Osrednji vsebinski poudarki Spisa so: kristocentričnost, občutek za skrušenost in zavedanje o lastni grešnosti ter odpoved osredinjenosti nase. O tem filozof, prevajalec in urednik Gorazd Kocijančič v oddaji, ki jo je pripravil Robert Kralj, bere Igor Velše.

Ad limina apostolorum

4. 3. 2018

Slovenski škofje so v teh dneh na obisku na grobu apostolov v Rimu Ad limina apostolorum. Škofje so namreč dolžni vsakih pet let, kakor je določeno s strani Svetega sedeža, obiskati grobove apostolov Petra in Pavla ter papežu Frančišku podati poročilo o stanju škofije, ki jim je zaupana. O podrobnostih tokratnega obiska v oddaji, ki sta jo pripravila Janko Petrovec in Marko Rozman.

Sodobni izzivi duhovništva /2/

25. 2. 2018

Pred štirinajstimi dnevi je bil gost oddaje karizmatični župnik Jože Vehovar iz Rogaške Slatine. Tokrat objavljamo drugi del pogovora z njim. Nekaj poudarkov: – prihodnost Cerkve je močno odvisna od dela z mladimi, – je ob pomanjkanju duhovnikov smiseln njihov uvoz iz tujine, – kako vrniti evangelij v vsakdanje življenje, – svobodna volja in Božji scenarij za naše življenje… Z njim se pogovarja Tone Petelinšek.

Martin Luther: 95 tez

18. 2. 2018

Martin Luther, avguštinski menih in profesor biblične teologije na univerzi v Wittenbergu, je konec oktobra leta 1517 izdal znamenitih »95 tez«, s katerimi je želel prevetriti misel katoliške Cerkve. Zaradi različnih okoliščin je prišlo do notranje preureditve takratne zahodne Cerkve in tudi do nastanka novih, samostojnih evangeličanskih cerkva ter oblikovanja protestantizma kot nove krščanske konfesije. Njegove teze v luči zgodovinskih dogodkov zato pogosto veljajo za ustanovno listino in izjavo neodvisnosti protestantskih cerkva. O Luthrovih tezah se bo z literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem pogovarjal Peter Frank.

Sodobni izzivi duhovništva /1/

11. 2. 2018

Gost tokratne oddaje je župnik Jože Vehovar. Za njim je pestra duhovniška pot. študiral je tudi v Nemčiji, služboval pa v različnih krajih. Povsod je pustil zaznavne sledi. Pred nekaj leti je prevzel sorazmerno veliko župnijo v Rogaški Slatini in z njegovim prihodom se je močno vzvalovalo duhovno življenje v fari in kraju! V oddaji iskrivo in z njemu lastno sproščenostjo spregovori o izzivih, s katerimi se mora sodobni duhovnik soočiti in pričevati za Evangelij predvsem s svojim lastnim življenjem! Z njim se pogovarja Tone Petelinšek.

Svetopisemski maraton 2018

4. 2. 2018

Svetopisemski maraton je bil v Sloveniji prvič pripravljen leta 2007, krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva pa se vsako leti širi. Ob celotedenskem branju Svetega pisma, ki je v teh dneh potekal v Ljubljani, se zvrsti okoli tisoč bralcev, kar hkrati predstavlja tudi svojevrstno priložnost za druženje. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Nedelja Svetega Pisma

28. 1. 2018

Zadnja januarska nedelja je v cerkvenem koledarju označena kot nedelja Svetega pisma, zato v oddaji Sedmi dan gostimo enega naših najprepoznavnejših biblicistov – patra Milana Holca. Trenutno je predstojnik-gvardijan minoritskega samostana na Ptujski gori, prej pa je več kot 30 let preživel v Vatikanu, kjer je na Papeški teološki fakulteti Seraphicum predaval biblično hebrejščino in grščino ter uvod v Sveto pismo Stare zaveze. Ob znanstvenoraziskovalnem in predavateljskem delu se je istočasno izpopolnjeval še v semitski lingvistiki ter biblični arheologiji, topografiji in geografiji na univerzah v Jeruzalemu. Aktivno je kot prevajalec nekaterih starozaveznih knjig sodeloval je pri novem Standardnem prevodu Svetega pisma (SSP Ljubljana, prva izdaja 1996) in pri nastajanju novega Slovenskega prevoda – Jeruzalemska izdaja (SPJ).

Arhitektura in sveto

21. 1. 2018

V tokratni oddaji SEDMI DAN gostimo znamenitega dunajskega arhitekta slovenskih korenin Borisa Podrecco, ki sodi med najbolj znane evropske arhitekte. Rodil se je v Beogradu 30.januarja leta 1940; kratek del otroštva je preživel tudi v Ljubljani, mladost v Trstu, že desetletja pa živi in ustvarja na Dunaju. Posebno pozornost v oddaji namenimo njegovemu odnosu do sakralnega v arhitekturi in umetnosti nasploh, njegovemu doživljanju sociokulturne polivalentnosti, pestrostrosti raznoterih jezikovnih in narodnostnih identitet, ki definirajo njegovo celostno pojmovanje sveta, oblikovanje prostora in odnosov… Avtor oddaje Tone Petelinšek.

Psihoterapija v dialogu z duhovnostjo: kenotične prakse

14. 1. 2018

Pri kenotičnih praksah ali kontemplativnih psihoterapijah gre za izpraznjenje lastnega jaza, da bi se v človeku lahko naselilo Presežno. Kontemplativna psihoterapija svoje uvide in spoznanja črpa iz krščanskega mističnega izročila (Evagrij Pontski, Dionizij Areopagit, Janez Klimak) ter jih skuša prevesti in umestiti v psihoterapijo, kot se izvaja danes. Osrednje vprašanje torej je, kako lahko ti uvidi obogatijo sodobno psihoterapijo, posebno na področju, kjer je ta šibkejša, na primer ko gre za iskanje kreativnih vzvodov in sil v človeku. Gost oddaje je psihiater dr. Borut Škodlar. Pogovor vodi Robert Kralj.

Thomas Luckmann

7. 1. 2018

V naši današnji oddaji SEDMI DAN posthumno objavljamo pogovor z znamenitim ameriško-nemškim sociologom slovenskih korenin dr. Thomasom Luckmannom, ki je umrl 10.maja leta 2016… V oddaji SEDMI DAN, v našem arhivu nosi datum 29.maj 2016, je novinar uredništva verskega programa na Radiu Slovenija Marko Rozman s sociologom dr.Franetom Adamom, pripravili pogovor o pomenu blagopokojnega profesorja Luckmana za sodobno družboslovno misel… Thomas Luckmann se je znanstveno dotikal tudi fenomena presežnega, verskega mističnega, religijskega… smisla življenja samega. Njegova raziskovalna področja zajemajo sociologijo znanja, religije, jezika in komunikacije ter filozofijo znanosti. Bil je eden najuglednješih svetovnih predstavnikov sociologije religije in teoretikov sodobne sociologije. Omenimo nekaj njegovih posebej odmevnih del – nekatera so prevedena tudi v slovenski jezik: Družbena konstrukcija realnosti, Problem religije v moderni družbi, Nevidna religija, Življenjski svet in družba, Sociologija jezika, Modernost, pluralizem in kriza smisla : orientacija modernega človeka, Družba, komunikacija, smisel, transcendenca. Rodil se je na Jesenicah leta 1927, mama je bila Slovenka; večino svojega življenja pa je preživel v ZDA, Nemčiji, Avstriji in Švici. Bil je tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, častni doktor Univerze v Ljubljani in mnogih drugih univerz po svetu… Pogovor s profesorjem Luckmannom, ki ga zdajle objavljamo premierno, je nastal poleti leta 2006, ko je bil nekaj dni gost mariborske univerze. Pred mikrofon ga je povabil Tone Petelinšek.

Življenje v ašramu, ponov.

31. 12. 2017

Edinstvena pot doživetja Indije in vzhodne modrosti vodi skozi ašrame – posebna duhovna in družbena okolja. Kaj pomenijo za indijske hindujce, budiste in kristjane? Kaj lahko prispevajo k sodobnim kulturam? O tem v ponovitvi oddaje, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Božič naš vsakdanji

24. 12. 2017

Božič je je za vse kristjane triumfalna zgodba o upanju in radosti bivanja, o družini kot temeljni celici učlovečenja in o tem kako je pravzaprav vsak dan v naših dušah nova božična odločitev – dan podarjenosti in odločitve za dobro, sveto in večno… Gost oddaje jebiblicist, koprski škof dr. Jurij Bizjak. Z njim se je pogovarjal Tone Petelinšek.

Teološka misel Vladimirja Truhlarja

17. 12. 2017

Letos mineva štirideset let od smrti pesnika, duhovnika in teologa Vladimirja Truhlarja. V svoji teološki viziji je Truhlar izhajal iz izkustva in se tako v duhu 2. vatikanskega koncila približal doživljanju sodobnega človeka. V oddaji se je Marko Rozman o Truhlarju in njegovem delu pogovarjali z jezuitom Janezom Poljanškom.

Sarajevska Hagada – biser judovske dediščine

10. 12. 2017

Sarajevska Hagáda je ena najstarejših sefardskih hagád na svetu in zagotovo tudi ena najlepših, njena znamenitost pa je okrogla upodobitev Zemlje. Nastala je med leti 1350 in 1380 v Španiji, verjetno v Barceloni. Vsebuje 142 pergamentnih listov iz kozjega usnja s 34-timi celostranskimi iluminacijami in dekoriranim besedilom ter je edini judovski rokopis, v katerem je upodobljen celoten cikel Stvarjenja. Sarajevska Hagáda predstavlja enega od biserov svetovne judovske dediščine in ima neprecenljivo vrednost. Nekaj poudarkov iz predavanja zgodovinarja dr. Marjana Toša, je pripravil Peter Frank.

Šentviško tisočletje

3. 12. 2017

Šentviška župnija, ki je pomembna za širitev krščanstva na Dolenjskem, sodi med najstarejša slovenska misijonarska središča, hkrati pa začetki kraja segajo v prazgodovino in antiko. V monografiji s podnaslovom 1000 let župnije Šentvid pri Stični je objavljenih 17 prispevkov, ki osvetljujejo zgodovino šentviške župnije od njenih začetkov do danes. Znanstveni zbornik in zgodovino šentviške župnije bosta predstavila urednika monografije Dušan Štepec in Matej Šteh.

Arabsko krščansko izročilo

26. 11. 2017

Čeprav so se pred vzponom islama v krščanstvo že spreobrnila nekatera arabska plemena, ki so v svojem verskem življenju uporabljala arabščino, se je ta kot knjižni jezik kristjanov začela uveljavljati šele po muslimanskem zavzetju Bližnjega vzhoda. Nenehni boj, da bi izrazili in razglašali krščansko vero v jeziku, ki ga je v veliki meri oblikoval islam, je preko 13 stoletij, dajal poseben značaj krščanskim skupnostim v arabskih deželah. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Ko dobrota povezuje – sodelovanje Karitas in Rdečega križa

19. 11. 2017

S sodelavci območnega odbora Rdečega križa in nadškofijskega Karitasa v Mariboru bomo spregovorili o tem, kako sta v preteklosti naši največji dobrodelni organizaciji uspešno sodelovali in na številnih področjih je tako še danes … Gosta sta: sekretar nadškofijske Karitas Maribor Darko Bračun in član glavnega odbora Rdečega križa Slovenije Slavko Kovačič.

Religija: dejavnik medkulturnega dialoga

12. 11. 2017

Kako religija omogoča in vpliva na medkulturni dialog, je mogoče raziskovati z več vidikov: z vprašanji o smislu, empatiji in spoštovanju drugosti. Duhovnost je pomembna podlaga, na kateri se lahko začne graditi medkulturni dialog. Zato je treba predstaviti ideje, pojme, teorije in poglede tako teoloških, filozofskih, antropoloških in kulturnih tradicij kot tudi sodobne misli in znanosti. Oddajo sta pripravila Marko Rozman in Robert Kralj

Albanski mučenci

5. 11. 2017

Leta 1967 se je Albanija razglasila za »prvo ateistično državo na svetu«. Brez razlike so bili preganjani katoličani, pravoslavni in muslimani, kleriki, redovniki in laiki, mladi in stari. Albanski mučenci so simbolni mučenci komunizma, stalinizma in celo maoizma, pobiti v obdobju 1945-1974. Ob obletnici njihove beatifikacije se je z novomeškim škofom Andrejem Glavanom pogovarjal Peter Frank.

Teozofinja Alma Karlin

29. 10. 2017

Almo Karlin poznamo kot izredno pogumno in samosvojo svetovno popotnico ter kot literarno ustvarjalko in izobraženko, manj pa je znano, da je bila zagovornica teozofskega nauka, ki ga je vztrajno razvijala in ga tudi dobro poznala. Teozofija ali »božanska modrost« poskuša preseči posamezne religijske veroizpovedi, v iskanju njihove skupne osnove – znanosti pa želi nadgraditi filozofijo s poudarjenim duhovnim pogledom na svet in človeka. Nekaj poudarkov iz predavanja sociologa kulture in komperativista dr. Igorja Škamperleta je pripravil Peter Frank.

dr. Danijel Brkič: binkoštniki – najhitreje rastoča krščanska skupnost na svetu

22. 10. 2017

Binkoštna cerkev šteje danes okoli 700 milijonov vernikov, največ jih je v ZDA, Afriki, Aziji in še zlasti v Južni Koreji. Avtor oddaje, evangelijski pastor dr. Danijel Brkič iz Novega Mesta pravi, da je Binkoštna cerkev po teologiji protestantska, po tradiciji reformirana in po cerkveni hierarhiji prezbiterijanska – je cerkev z dolgo preteklostjo in kratko zgodovino. Njen nastanek je umeščen v čas burnega duhovnega krščanskega vrenja druge polovice 19. stoletja.

750 let svetišča v Turnišču

15. 10. 2017

Letos mineva 750 let od prve omembe cerkve Marijinega vnebovzetja v Turnišču. Kulturno in zgodovinsko je svetišče znano predvsem po srednjeveški poslikavah Janeza Akvile, sicer pa se k Mariji Pod logom, tako namreč cerkev imenujejo domačini, vsako leto zgrinjajo množice romarjev iz vse Evrope. Od leta 2007 veljajo Turnišče tudi za osrednje božjepotno središče murskosoboške škofije. S tamkajšnjim župnikom, minoritom p. Tonijem Brinjovcem se je pogovarjal Peter Frank.

Janez Evangelist Krek - teolog in politik (ponovitev)

8. 10. 2017

Janez Evangelist Krek je bil ena najpomembnejših osebnosti na političnem, gospodarsko-socialnem in izobraževalnem področju ob začetku 20. stoletja. Poleg poučevanja fundamentalistične teologije in tomistične filozofije na ljubljanskem bogoslovju se je uveljavil tudi kot publicist, organizator in politik. Velja za začetnika katoliškega socialnega nauka, saj je na podlagi okrožnice Rerum Novarum papeža Leona XIII. zahteval večjo dejavnost Cerkve pri reševanju socialnih vprašanj. O njegovem življenju in delu se je z dr. Janezom Juhantom pogovarjal Peter Frank.

mag. Vinko Ošlak: Rojstvo v Svetem Duhu

1. 10. 2017

Gost tokratne oddaje bo vsestranski razumnik, publicist, esperantist, proučevalec božje besede in kristjan s srcem – mag. Vinko Ošlak iz Celovca. V oddaji bo spregovoril o svoji zelo razvejeni duhovni poti od ateista marksista do novorojenega kristjana in kako šele zares živa božja beseda v naših dušah in srcih prebudi te neusahljive vrelce žive vode, ki nam tako zelo pomagajo biti. Z njim se je pogovarjal Anton Petelinšek.

Vzgoja za veselje - ponovitev

24. 9. 2017

Anton Martin Slomšek, zavetnik šolarjev, učiteljev in vzgojiteljev, je bil prepričan v potrebnost šole in dobre vzgoje: »Kdor ima srce mladih ljudi v svojih rokah, lahko skrbi za boljšo bodočnost«. Kaj pa je poslanstvo sodobnega pedagoga in kje se danes srečujeta izobraževanje in vzgoja? Ali učitelji še vedno vzgajajo in skrbijo za boljšo prihodnost? S Heleno Kregar, podpredsednico Društva katoliških pedagogov Slovenije in mag. Slavkom Rebcem se je pred leti pogovarjal Peter Frank.

Umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom

17. 9. 2017

Akademski slikar Tone Kralj je med svojim delovanjem poslikal več kot 40 cerkva na Primorskem. Gre predvsem za biblično in protifašistično motiviko. Njegovo delo je financirala tudi primorska duhovščina, saj je stremela k temu, da se v cerkvah ob Rapalski meji nariše etnična meja in s tem označi slovenski etnični prostor. Gre za fenomen ideološke markacije, ki v Evropi nima primerjave. Oddajo je pripravil Marko Rozman.

Mariologija

10. 9. 2017

Čeprav je o Marijinem življenju zelo malo znanega in jo Sveto pismo predstavlja zlasti v senci njenega sina Jezusa, zaseda Marija pomembno mestu v krščanskem nauku. Dogme oziroma verske resnice o Mariji dopolnjujejo številne liturgične hvalnice, likovne upodobitve in razvita ljudska pobožnost. O mariologiji, teološki veji, ki preučuje verski pomen Marije in njeno vlogo pri odrešenju, se je z dr. Antonom Štrukljem pogovarjal Peter Frank.

Globina vere ter doživljanje stresne in travmatične izkušnje

3. 9. 2017

Vsakdanje življenje postavlja človeka pred mnoge izzive. Stresne in travmatične izkušnje so lahko del vsakdanjika ali pa so nekaj izrednega. Izkušnje so lahko bolj ali manj pogoste, lahko se ponavljajo, lahko so globoko travmatične ali pa ob njih posameznik doživlja le manjši stres. Raziskave kažejo, da ima vera velikokrat pomembno vlogo pri posameznikovem soočanju z manjšim stresom, ki ga prinaša vsakodnevno življenje. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman. Gost: dr. Janez Sečnik

Filokalija - ponovitev

27. 8. 2017

Filokalija je izraz znan predvsem kot naslov najslavnejše zbirke mističnih in asketskih spisov. Deli zbirke, ki so v času razsvetljenstva postavili povsem drugačno »enciklopedijo« tradicionalne vzhodno-krščanske vednosti o molitvenem in duhovnem življenju, so bili prevedeni tudi v slovenski jezik. Slovenska Filokalija je odprt, skupinski prevodni projekt KUD Logos. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Ringu Tulku Rinpoče o reinkarnaciji in karmi - ponovitev

20. 8. 2017

Pred letom dni je Slovenijo obiskal pomemben tibetanski budistični učitelj linije kagju. Ringu Tulku Rinpoče je na inštitutu za tibetologijo v Sikkimu in sanskritski univerzi v Varanasiju v Indiji študiral vse linije izročil tibetanskega budizma, že 25 let piše učbenike za študij tibetanščine, pa tudi knjige o budizmu za odrasle in otroke. S profesorjem tibetanskih študij v Sikkimu, ki veliko predava po svetu in se udeležuje medverskih in znanstvenih srečanj, se je o reinkarnaciji in o karmi pogovarjala Špela Šebenik. Ta dva koncepta sta namreč v tibetanskem budizmu in budizmu nasploh povezana. In če je ideja karme že sprejeta v naše besedišče, to nekoliko manj velja za reinkarnacijo, ki v sebi vsebuje idejo cikličnosti, značilno za predkrščanska verovanja.

Ptujska Gora - ponovitev

13. 8. 2017

Na severnih obronkih Haloz že šest stoletij stoji Marijina cerkev, ki velja za arhitekturni biser. Ptujskogorska cerkev je, po mnenju umetnostnih zgodovinarjev, najlepši primer poznogotskega stavbarstva v Sloveniji in se postavlja ob bok podobnim cerkvam v srednji Evropi. Posebej znamenit je milostni kip Marije s plaščem, ki privablja tisoče romarjev in obiskovalcev. To osrednjo romarsko cerkev, v Nadškofiji Maribor, je papež Benedikt XVI. leta 2009 razglasil za baziliko. Ob 600 letnici posvetitve in slovesne razglasitve, smo z rektorjem bazilike patrom Janezom Šamperlom in profesorjem arhitekture dr. Jožetom Marinkom, spregovorili o duhovnem in umetnostno zgodovinskem pomenu bazilike. Vabimo vas, da prisluhnete ponovitve oddaje, ki jo je pripravil Boštjan Debevec.

Vera in razum

6. 8. 2017

V zahodni misli je vprašanje odnosa med vero in razumom prisotno skozi celotno zgodovino. To vprašanje je bilo aktualno vse od antike do razsvetljenstva, v zadnjih treh stoletjih pa je bilo še posebej živo in pogosto tudi za marsikoga moteče. V današnji dobi znanosti in eksperimentov se poraja vprašanje, ali je vera sploh še razumna? Znanstveni logos s svojo odločno avtoriteto zahteva brezpogojno poslušnost, na drugi strani pa vera odpira neko novo logiko onkraj logike. Gost ponovljene oddaje je filozof dr. Branko Klun.

Jožef Smej, ponov.

30. 7. 2017

Škof, duhovnik, pesnik, pisatelj, prevajalec, cerkveni zgodovinar in še marsikaj bi lahko dodali k življenju in delu mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja. Kako je teklo njegovo življenje in duhovna pot, nam je zaupal pred skoraj tremi leti ko je obhajal 70 letnico svojega duhovništva.

Pedro Opeka: Sreča ni imeti več stvari

23. 7. 2017

»Sreča ni imeti več stvari, ampak biti boljši v svojem srcu«, pravi Pedro Opeka, ki se že 40 let na Madagaskarju bojuje za dostojanstvo najrevnejših ljudi. Skozi njihove oči so tudi težave Zahodnega sveta videti nekoliko drugačne. Ob letošnji Krištofovi nedelji, ki jo zaznamuje nabirka za misijonska vozila in blagoslov vozil, bomo predvajali posnetek pogovora s svetovno znanim misijonarjem. Ob njegovem obisku v Sloveniji pred nekaj leti se je z njim pogovarjal Peter Frank.

Odnos katoliške cerkve do pokopa, ponovitev

16. 7. 2017

V poletnem času boste lahko prisluhnili ponovitvam zanimivejših oddaj v preteklem obdobju. V Vatikanu so objavili navodilo glede pokopa pokojnih in shranjevanja njihovega pepela v primeru kremacije. V njem so ponovili, da se upepelitve ne prepoveduje, čeprav je Cerkev bolj naklonjena tradicionalnemu pokopu. O tem, kakšen odnos ima katoliška cerkev do samega pokopa v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman. Gost: Alek Zwitter

Umetniki med strelskimi jarki

9. 7. 2017

Od nekdaj so bili mnogi umetniki v službi vladarjev, med samimi vojnimi spopadi pa so bili poleg bolničarjev in vojaških kaplanov tudi tisti tolažniki, ki so v krute vojne razmere s svojimi umetniškimi deli prinašali nekaj človeškega. O umetnikih med strelskimi jarki Zgornjega Posočja v prvi svetovni vojni v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Daniel Bell: Ekonomija želje

2. 7. 2017

Ameriški profesor teologije Daniel Bell v delu Ekonomija želje obdeluje eno ključnih vprašanj sodobne družbe, načelo oblikovanja želje v vezi s sodobnim neoliberalnim družbenim redom, ki mu postavlja nasproti krščanstvo. Model kapitalistične proizvodnje in nenehne porabe primerja s pristnim krščanstvom in pokaže, da se ta modela vrednosti nagibata v nasprotni smeri. O tem, kako si nasprotujeta krščanstvo in kapitalizem v postmodernem svetu se je s piscem spremne besede Matjažem Črnivcem pogovarjal Peter Frank.

Prihodnost krščanstva v Srednji Evropi

25. 6. 2017

Dr. Paul Zuléhner, avstrijski teolog, sociolog in raziskovalec, ki več desetletij proučuje vernost skozi statistične kazalnike, poudarja, da današnji čas zahteva nov pogled na religioznost. »Konstantinski« način razmišljanja o veri in Cerkvi, ko sta bili politična oblast in Cerkev tesno povezani, po njegovem mnenju ni več vzdržen. Zato predlaga nov, pozitiven, post-konstantinski pogled na vernost.

Volker Leppin: Martin Luter

18. 6. 2017

V počastitev 500. obletnice začetka reformacije so pri Cankarjevi založbi v prevodu Igorja Antiča izdali biografijo Martina Lutra. Posebnost dela nemškega evangeličanskega teologa in profesorja Volkerja Leppina je v tem, da je avtor pridobil številne podatke o Lutrovi osebnosti, ki jih drugi pisci do zdaj niso upoštevali ali pa jih sploh niso poznali. Luter se tako ob številnih drobnih detajlih iz zasebnega življenja bralcu razkrije kot polna osebnost in ne le kot uporni cerkveni dostojanstvenik, ki je v mnogočem spremenil tok zgodovine in vplival na razvoj sodobne Evrope. S prevajalcem Igorjem Antičem in piscem spremne besede, častnim škofom evangeličanske cerkve, Gezo Ernišo se je pogovarjal Peter Frank.

Usoda tradicionalne latinske maše po 2. Vatikanskem koncilu

11. 6. 2017

Liturgična reforma, ki je sledila po Drugem vatikanskem koncilu je znotraj Katoliške Cerkve sprožila vrsto vprašanj in tudi odkritih nesoglasij. Najbolj radikalen upor proti zelo liberalnim pogledom na bogoslužje je sprožil francoski škof Marcel Lefebvre, ki je ustanovil Bratovščino Pija X-ega. Zaradi posvetitve štirih škofov je bil leta 1988 izobčen s strani Vatikana. V širši cerkveni javnosti se je zaradi tega krepilo nezaupanje do tradicionalne latinske maše. Z dokumentom Summorum Pontificum pa je Benedikt XVI. poudaril pomen tradicionalne liturgije, pozneje pa preklical tudi izobčenje štirih škofov. Papeževo dejanje je sprožilo številna vprašanja in polemike o pomenu in mestu tradicionalne latinske maše v sodobnem času. O tem bo tekla beseda tudi v današnji oddaji Sedmi dan. Gosta: zgodovinar, latinist in teolog dr. Aleš Maver, ter zgodovinar in teolog mag. Simon Malmenvall.

Tradicionalna latinska maša

4. 6. 2017

Letos mineva 10 let odkar je papež Benedikt XVI. izdal dokument motu proprio z naslovom Summorum Pontificum. Obred Tradicionalne latinske maše je s tem razglasil za izredno obliko enega rimskega obreda. Latinska maša je v zadnjih letih doživela razcvet obenem pa so se odprle tudi številne polemike. V tokratni oddaji bo govora o zgodovini in razvoju tradicionalne latinske maše. Gosta sta: zgodovinar in teolog mag. Simon Malmenvall ter zgodovinar, latinist in teolog dr. Aleš Maver.

Hugo Ball

28. 5. 2017

Obstajajo ljudje, ki jim vse človeško ne zadostuje. Za ceno tišine so se zmožni odpovedati besedičenju ter javni prepoznavnosti. Med take »božje norce« sodi dadaist Hugo Ball. Zaradi njegovih številnih talentov ga mnogi uvrščajo med velikane umetnosti in literature. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Vloga cerkvenih bratovščin v likovni umetnosti

21. 5. 2017

Cerkvene bratovščine so se v Vzhodni cerkvi pojavile že v 4. stoletju, v Zahodni pa v zgodnjem srednjem veku. Poskušale so odgovoriti na življenjske potrebe članov kot je pomoč pri bolezni in smrti v družini ter vzgoja in šolanje pokojnikovih otrok, spodbujale pa so tudi različne pobožnosti in karitativno dejavnost. Kot so ugotavljali na nedavnem mednarodnem simpoziju, ki so ga pripravili pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, predstavlja raziskovanje cerkvenih bratovščin velik znanstveni izziv tudi za umetnostno zgodovino, saj se njihovo delovanje odraža tako v likovni umetnosti kot v širši kulturni zgodovini. O delovanju in pomenu bratovščin se je s sodelavkama inštituta dr. Barbaro Murovec in dr. Mijo Oter Gorenčič pogovarjal Peter Frank.

Krščanstvo Edvarda Kocbeka

14. 5. 2017

Edvard Kocbek je gotovo ena najbolj markantnih pa obenem nenavadnih osebnosti slovenskega dvajsetega stoletja. Pesnik in pisatelj. Partizan in revolucionar. Oporečnik in izobčenec. Pri tem pa včasih pozabljamo, da se je Kocbek vseskozi, v vseh inkarnacijah svojega javnega življenja deklariral za kristjana in da je v vsem, kar je počel, izhajal iz prav posebnega, osebno obeleženega umevanja evangeljskega sporočila. Natanko to, specifično umevanje krščanske blagovesti ga je vodilo tako v sodelovanje s slovenskimi komunisti med vojno kakor v spor s komunistično oblastjo po osvoboditvi. Kako je torej Kocbek bral Sveto pismo, kako je razumeval etično držo, ki jo v vsakdanjem življenju kristjanu nalaga živa vera, preverjamo v tokratnem Sedmem dnevu. Gosta: dr. Mirko Bogomir Miklič in Peter Kovačič Peršin.

Nevroteologija

7. 5. 2017

Razvoj slikovnih tehnik in drugih metod merjenja delovanja človeških možganov je v 90 letih 20. Stoletja prinesel velik napredek in sprožil širjenje različnih nevro disciplin kot so: nevropsihologija, nevroekonomija, nevroetika, nevrofilozofija in tudi nevroteologija. Kaj je in kaj še lahko znanost pove o človekovem doživljanju Boga? Gostja: Polona Kos.

Šaria in Džihad

23. 4. 2017

Slabo poznavanje temeljnih pojmov posameznih religij je najbolj pogost vzrok za nerazumevanje ali celo odkrito nasprotovanje neki veri, verskemu sistemu ali vernikom samim. Po drugi strani pa lahko tudi religiozni človek, ki ne pozna širine in globine lastnega duhovnega in teološkega izročila, hitreje zapade določenim manipulacijam ali celo ekstremnim pogledom. Na spletnem portalu KUD Logos so objavili prispevek islamologa in Arabista mag. Raid-a Al-Daghistanija z naslovom Temeljni pojmi islama. Besedilo je nastalo na podlagi avtorjevega predavanja ob otvoritvi ciklusa predavanj »Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum« na Opčinah pri Trstu. V oddaji bomo z avtorjem osvetlili dva – za današnji čas še posebej pomembna – pojma in sicer šerijat in džihad.

Klic v novo življenje

16. 4. 2017

S Prvim pismom Korinčanom si je apostol Pavel zadal težko nalogo, kako sporočiti skrivnost Božje modrosti in človekovega odrešenja v okolje cvetoče blaginje, ki se je zavedalo svoje moči in je prisegalo na svobodomiselnost in pluralizem. Stanje duha danes ni bistveno drugačno, kakor je bilo v Korintu pred skoraj dva tisoč leti, ko je Pavel peščico poslušalcev, ki ga je hotela poslušati, učil o nekem drugačnem, alternativnem načinu življenja. Več o prevodu in komentarju Pavlovega Prvega pisma Korinčanom biblicist dr. Maksimiljan Matjaž.

Maitreja in Kristus

9. 4. 2017

Kristjani se s cvetno nedeljo spominjajo Jezusovega prihoda v mesto Jeruzalem. Na vhodu so ga slovesno sprejeli tamkajšnji Judje in ga pozdravljali kot Davidovega sina in preroka. Nekaj dni pozneje je Jezus doživel križanje, smrt in vstajenje. Pričakovanje preroka najdemo tudi v drugih verstvih, tudi v novodobnih religijskih skupnostih. Ezoterična gibanja govorijo o Maitreji kot novodobnem Kristusu, ki bo, oziroma naj bi že, živel med ljudmi. V doktorski disertaciji se je s pojmom Maitreje soočil tudi jezuit, pater Ivan Hočevar in ga primerjal z osebo Jezusa Kristusa.

Izidor Završnik

2. 4. 2017

»Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo da življenje za svoje prijatelje«. To evangeljsko misel je leta 1943 dobesedno izpolnil slovenski katoliški duhovnik Izidor Završnik ko je v nacističnem zaporu v Mariboru, v šestindvajsetem letu starosti, dal življenje za svojega sojetnika. Ob 100 letnici njegovega rojstva o njegovem življenju in postopku za beatifikacijo. Gosta: celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in publicist pater dr. Karel Gržan.

Zaratustra

26. 3. 2017

Staroperzijski prerok, duhovnik in pevec Zaratustra je ustanovitelj Zaratustrstva. Religija je edinstvenega pomena za zgodovino svetovnih religij, saj naj bi predstavljala temelj tako zahodnjaških kot tudi vzhodnjaških religij. Več o preroku in poudarkih prastare religije s predsednikom društva Nova Akropola Stjepanom Palajso.

Irenej Friderik Baraga

19. 3. 2017

Nedavno izdana knjižna noviteta Irene Marković, pripoveduje o severnoameriških indijanskih plemenih, za katere je skrbel misijonar in škof Irenej Friderik Baraga. Gre za prvo knjigo v slovenskem prostoru, ki obravnava severnoameriška indijanska plemena na znanstven način. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe

12. 3. 2017

Jože Karlovšek (1900–1963) v ilustrirani knjigi Slovenske bajeslovne in pripovedne podobe predstavlja slovanska božanstva, kot so Dažbog, Perun, Svarog, Triglav, Veles in še mnoga druga bajeslovna bitja iz slovenske folklore, kot so vile, škrati ali povodni mož. Knjiga vsebuje 48 črnobelih in 13 barvnih slik bajeslovnih podob, ki jih je Karlovšek naslikal s svojo unikatno tehniko slikanja na les. S sliko in besedo poskuša predstaviti slovanski panteon in bralcu približati širšo rekonstrukcijo slovanske mitologije. Čeprav je Karlovšek knjigo napisal že leta 1959, je ostala v tipkopisu in bila izdana šele konec leta 2016. Gosta sta urednika Domen Češarek in Matija Kenda iz društva Slovenski staroverci.

Primerjalna presoja svetopisemskih besedil o skušnjavi in preizkušnji

5. 3. 2017

Pregled nekaterih motivov skušnjave in preizkušnje v Svetem pismu ter drugod v svetovni literaturi kaže, da imajo ti in sorodni motivi zelo pomembno mesto tako v ljudski kulturi kako tudi v razvpitih pisnih dokumentih človeške kulture. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

dr. Marijan Smolik - duhovnik in znanstvenik

26. 2. 2017

Dr. Smolik je bil poznan kot teolog, liturgik, prevajalec, urednik, knjižničar in je združeval tako duhovniško kot tudi znanstveno poslanstvo. Posvečal se je raziskovanju življenja in dela znanih in manj znanih ljudi, ki so se zapisali v slovensko kulturno zgodovino, kar dokazujejo številni prispevki, ki jih je objavil v domačih in tujih znanstvenih revijah, enciklopedijah, leksikonih in zbornikih. Za obsežen opus in več kot 60-letno skrb za Semeniško knjižnico je leta 2010 prejel Trubarjevo priznanje, Slovenska škofovska konferenca pa mu je podelila Ciril Metodovo odličje. Njegovo življenje in delo sta predstavila dr. Rafko Valenčič in mag. Marijan Rupert.

Mladi Luther: Otroštvo, šolanje, akademsko in družbeno življenje

19. 2. 2017

Ob obeleževanju 500. obletnice reformacije v Evropi, postane lahko za nekaj časa aktualno tudi osvetljevanje ozadja, ki je vodilo do nastanka reformacije. Kakšno je bilo torej življenje Martina Luthra, začetnika nove veroizpovedi? Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.

Tolstojev credo

12. 2. 2017

Lev Nikolajevič Tolstoj je temeljno vprašanje odnosa do življenja in sveta iskal v odnosu med filozofijo in vero. V starosti so ga vse bolj mučila eksistencialna vprašanja: »Kdo sem jaz? Kaj je smisel mojega življenja?«. Zavezan k iskanju duhovnega bistva in popolnosti je iskal navdih v Kristusovem življenju, hkrati pa se je v svojem mističnem pojmovanju Boga oddaljil od Ruske pravoslavne Cerkve, ki ga je leta 1901 tudi izobčila. Gost je zgodovinar in rusist mag. Simon Malmenvall.

Alhambra – Dediščina muslimanske in krščanske umetnosti

5. 2. 2017

Vzpon in propad islamske civilizacije na Iberskem polotoku je eden izmed najbolj znanih fenomenov v zgodovini. Najpomembnejše umetnostnozgodovinsko obeležje Granade je Alhambra, trdnjava, ki spada med pomembne kulturne znamenitosti muslimanske, judovske in krščanske dediščine. Oddajo je pripravil Marko Rozman.

Svetopisemski maraton: Spregovorim ti na srce

29. 1. 2017

Začetki maratonskega branja Svetega pisma segajo v 70. leta v Združene države Amerike. Pobuda se je kmalu prenesla v Evropo, od leta 2008 pa se nepretrgano branje na pobudo Svetopisemske družbe Slovenije vsako leto pojavlja tudi pri nas. Gost je biblicist in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.