Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Svet romske skupnosti je na konstitutivni seji izbral predsednika za prihodnji dve leti. To mesto je znova zasedel Jožef Horvat Sandreli. Z ekipo smo obiskali romsko knjižnico v srbskem Novem Sadu, preverili pa smo tudi, kakšne izobraževalne programe nudijo Romom na Ljudski univerzi Kočevje. Prinašamo še zanimiv pogovor s prekmurskim glasbenikom z romsko dušo, Vladom Kreslinom.
Svet romske skupnosti je na konstitutivni seji izbral predsednika za prihodnji dve leti. To mesto je znova zasedel Jožef Horvat Sandreli. Z ekipo smo obiskali romsko knjižnico v srbskem Novem Sadu, preverili pa smo tudi, kakšne izobraževalne programe nudijo Romom na Ljudski univerzi Kočevje. Prinašamo še zanimiv pogovor s prekmurskim glasbenikom z romsko dušo, Vladom Kreslinom.
Končal se je projekt INDA – Kulturno doživetje Prekmurja, namenjen ranljivim skupinam, ki jim je ponudil spoznavanje kulture in pridobivanje kompetenc za zaposlitev v turizmu. Obiskali smo romsko organizacijo Romano Ilo v Severni Makedoniji ter se odpravili v knjižnico igrač na Puščo.
Končal se je projekt INDA – Kulturno doživetje Prekmurja, namenjen ranljivim skupinam, ki jim je ponudil spoznavanje kulture in pridobivanje kompetenc za zaposlitev v turizmu. Obiskali smo romsko organizacijo Romano Ilo v Severni Makedoniji ter se odpravili v knjižnico igrač na Puščo.
Pred romskimi svetniki je čedalje več izzivov. Za uspešnejše spoprijemanje z njimi je vladni urad za narodnosti pripravil izobraževanje. Pri Združenju EPEKA opozarjajo, da je diskriminacije čedalje več, zato je na voljo tudi brezplačno pravno svetovanje Romom. V oddaji pa še daljša reportaža iz severnomakedonske Šutke, ki je največje romsko naselje in edina romska občina v Evropi.
Pred romskimi svetniki je čedalje več izzivov. Za uspešnejše spoprijemanje z njimi je vladni urad za narodnosti pripravil izobraževanje. Pri Združenju EPEKA opozarjajo, da je diskriminacije čedalje več, zato je na voljo tudi brezplačno pravno svetovanje Romom. V oddaji pa še daljša reportaža iz severnomakedonske Šutke, ki je največje romsko naselje in edina romska občina v Evropi.
Tokrat smo se odpravili v Velenje, kjer smo se pozanimali, kako tamkajšnji Romi sobivajo z večinskim prebivalstvom in s kakšnimi izzivi se srečujejo. Pogovarjali smo se še z romskim aktivistom iz Bosne Dervom Sejdićem. Ta je na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu tožil državo. V domačem glasbenem studiu pa smo obiskali Miša Kontreca, ki je s sinom posnel duet z zelo zanimivim besedilom.
Tokrat smo se odpravili v Velenje, kjer smo se pozanimali, kako tamkajšnji Romi sobivajo z večinskim prebivalstvom in s kakšnimi izzivi se srečujejo. Pogovarjali smo se še z romskim aktivistom iz Bosne Dervom Sejdićem. Ta je na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu tožil državo. V domačem glasbenem studiu pa smo obiskali Miša Kontreca, ki je s sinom posnel duet z zelo zanimivim besedilom.
V prvi oddaji v novem letu se ozremo na minulih dvanajst mesecev in se spomnimo večjih dogodkov, ki so vplivali na življenje Romov doma in po svetu. Lani so oddaji vtisnile pečat tudi zgodbe posameznikov, ki so dober zgled skupnosti in za skupnost. Udeležili smo se še delovnega srečanja javnih institucij z romsko skupnostjo na Pušči.
V prvi oddaji v novem letu se ozremo na minulih dvanajst mesecev in se spomnimo večjih dogodkov, ki so vplivali na življenje Romov doma in po svetu. Lani so oddaji vtisnile pečat tudi zgodbe posameznikov, ki so dober zgled skupnosti in za skupnost. Udeležili smo se še delovnega srečanja javnih institucij z romsko skupnostjo na Pušči.
Santana Horvat je nedvomno ena tistih romskih žensk, ki je v svoj uspeh vložila veliko truda, časa in volje. Po več letih izobraževanja je odprla svoj lepotni salon. Z ekipo smo se mudili v Bosni in Hercegovini, kjer smo preverili razmere, v katerih živijo tamkajšnji Romi. Dedek Mraz pa je obiskal otroke v vrtcu Romano na Pušči.
Santana Horvat je nedvomno ena tistih romskih žensk, ki je v svoj uspeh vložila veliko truda, časa in volje. Po več letih izobraževanja je odprla svoj lepotni salon. Z ekipo smo se mudili v Bosni in Hercegovini, kjer smo preverili razmere, v katerih živijo tamkajšnji Romi. Dedek Mraz pa je obiskal otroke v vrtcu Romano na Pušči.
Sestrska romska oddaja Amare Droma - Naše poti na Radiu Slovenija praznuje že petnajst let. Ustvarjalce smo obiskali v studiu v Ljubljani. Mineva šest let od smrti kraljice romske glasbe Esme Redžepove, zato smo se odpravili v Šutko. Bili pa smo tudi na Slovenskem knjižnem sejmu, kjer smo se udeležili popoldneva romske literature in glasbe.
Sestrska romska oddaja Amare Droma - Naše poti na Radiu Slovenija praznuje že petnajst let. Ustvarjalce smo obiskali v studiu v Ljubljani. Mineva šest let od smrti kraljice romske glasbe Esme Redžepove, zato smo se odpravili v Šutko. Bili pa smo tudi na Slovenskem knjižnem sejmu, kjer smo se udeležili popoldneva romske literature in glasbe.
Na voljo je primerjalno poročilo o diskriminaciji Romov in njihovem dostopu do pravnega varstva na Slovaškem in v Sloveniji. Odpravili smo se v Novi Sad, kjer smo se pogovarjali z umetnikom in filozofom dr. Zoranom Tairovićem. V Nišu pa smo obiskali romsko četrt, ki je že šest mesecev brez elektrike.
Na voljo je primerjalno poročilo o diskriminaciji Romov in njihovem dostopu do pravnega varstva na Slovaškem in v Sloveniji. Odpravili smo se v Novi Sad, kjer smo se pogovarjali z umetnikom in filozofom dr. Zoranom Tairovićem. V Nišu pa smo obiskali romsko četrt, ki je že šest mesecev brez elektrike.
Ob svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga praznujemo 5. novembra, smo z dogodki opozorili predvsem na pomen ohranjanja jezika. Pogovarjali smo se z Imerjem Trajo Brizanijem, ki je izdal romske pesmi, ter Nino Brasseur, ki se pripravlja na izid romsko-slovenskega glasbenega prvenca. V času jesenskih počitnic smo zavili še v naselje Kamenci.
Ob svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga praznujemo 5. novembra, smo z dogodki opozorili predvsem na pomen ohranjanja jezika. Pogovarjali smo se z Imerjem Trajo Brizanijem, ki je izdal romske pesmi, ter Nino Brasseur, ki se pripravlja na izid romsko-slovenskega glasbenega prvenca. V času jesenskih počitnic smo zavili še v naselje Kamenci.
Bralna pismenost in veščine so tema, ki bi ji morali nameniti več pozornosti, so opozorili udeleženci mednarodnega posveta o tem v Murski Soboti. V mesecu požarne varnosti smo bili na vaji Prostovoljnega gasilskega društva Pušča. Odpravili smo se še na ekskurzijo v Budimpešto, kjer smo se pozanimali, kako tam skrbijo za ohranjanje romske kulture. V rubriki o romskem jeziku pa o uporabi jezika v kulinariki.
Bralna pismenost in veščine so tema, ki bi ji morali nameniti več pozornosti, so opozorili udeleženci mednarodnega posveta o tem v Murski Soboti. V mesecu požarne varnosti smo bili na vaji Prostovoljnega gasilskega društva Pušča. Odpravili smo se še na ekskurzijo v Budimpešto, kjer smo se pozanimali, kako tam skrbijo za ohranjanje romske kulture. V rubriki o romskem jeziku pa o uporabi jezika v kulinariki.
Vrtec Romano na Pušči letos praznuje 60 let, odkar je prvič odprl svoja vrata. Ob obletnici smo se pogovarjali s prvo vzgojiteljico v vrtcu Vero Flisar. Puščo je obiskala tudi komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira. Odpravili smo se še v novomeški razvojno-izobraževalni center, ki že vrsto let izvaja programe izobraževanja za Rome.
Vrtec Romano na Pušči letos praznuje 60 let, odkar je prvič odprl svoja vrata. Ob obletnici smo se pogovarjali s prvo vzgojiteljico v vrtcu Vero Flisar. Puščo je obiskala tudi komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira. Odpravili smo se še v novomeški razvojno-izobraževalni center, ki že vrsto let izvaja programe izobraževanja za Rome.
Vrtec na Pušči praznuje 60 let delovanja, zato smo se pogovarjali s prvo vzgojiteljico v vrtcu – Vero Flisar, ki je leta 1962 sprejela prve romske otroke. Bili smo na posvetu o zgodnjih in prisilnih porokah, odpravili smo se tudi v Budimpešto. Udeležili smo se še branja "živih knjig", za oddajo pa smo pripravili tudi novo rubriko, namenjeno romskemu jeziku.
Vrtec na Pušči praznuje 60 let delovanja, zato smo se pogovarjali s prvo vzgojiteljico v vrtcu – Vero Flisar, ki je leta 1962 sprejela prve romske otroke. Bili smo na posvetu o zgodnjih in prisilnih porokah, odpravili smo se tudi v Budimpešto. Udeležili smo se še branja "živih knjig", za oddajo pa smo pripravili tudi novo rubriko, namenjeno romskemu jeziku.
Izteka se program socialne aktivacije romskih žensk. Preverili bomo, kakšni so njegovi rezultati v Črnomlju, Mariboru, Murski Soboti in Lendavi. Strategija vključevanja Romov v vzgojo in izobraževanje je bila letos dopolnjena. Povedali bomo, kaj vse vključuje do leta 2030. Predstavili bomo še zgodbo o lepi gesti. Rominja je podarila dolge črne lase za dobrodelne namene.
Izteka se program socialne aktivacije romskih žensk. Preverili bomo, kakšni so njegovi rezultati v Črnomlju, Mariboru, Murski Soboti in Lendavi. Strategija vključevanja Romov v vzgojo in izobraževanje je bila letos dopolnjena. Povedali bomo, kaj vse vključuje do leta 2030. Predstavili bomo še zgodbo o lepi gesti. Rominja je podarila dolge črne lase za dobrodelne namene.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
V zadnji oddaji letošnje sezone smo se pozanimali, kakšne so bile ugotovitve ob koncu mednarodne konference Evropske romske zveze in Zveze Romov Slovenije. Pogovarjali smo se z dobitnico Miklošičevega priznanja za najboljšo magistrsko delo na področju pedagogike, Lauro Kovač iz Dolge vasi. Na pragu poletja pa smo zaplesali še z orientalskimi plesalkami na predstavi Pripovedovalke, ki sta jo pripravila KUD Plesna delavnica Zahir in Romski akademski klub.
V zadnji oddaji letošnje sezone smo se pozanimali, kakšne so bile ugotovitve ob koncu mednarodne konference Evropske romske zveze in Zveze Romov Slovenije. Pogovarjali smo se z dobitnico Miklošičevega priznanja za najboljšo magistrsko delo na področju pedagogike, Lauro Kovač iz Dolge vasi. Na pragu poletja pa smo zaplesali še z orientalskimi plesalkami na predstavi Pripovedovalke, ki sta jo pripravila KUD Plesna delavnica Zahir in Romski akademski klub.
Anticiganizem je ideologija, ki vzpostavlja temeljne razlike med romsko in večinsko populacijo ter se odraža v številnih predsodkih in stereotipih v odnosu do Romov. Odgovore na vprašanje, kako se anticiganizem kaže pri Romih v Sloveniji, smo iskali na posvetu, ki ga je pripravil Slovenski etnografski muzej. Odpravili se bomo še v naselje Kamenci, v katerem so vaščani s pomočjo občine uredili skupnostni vrt za pridelavo sadja, zelenjave in zelišč. Predstavili bomo tudi primer tega, da Rominje postanejo vzornice pripadnicam večinskega prebivalstva, še posebej na izobraževalni poti. K soustvarjanju naše oddaje pa bomo povabili nove sodelavce. Voditelja oddaje bosta zaupala, kako poteka delo pri oddaji Kaj govoriš. Med novicami še o nacionalnem tednu prostovoljstva ter ustanovitvi romskega radia na Madžarskem.
Anticiganizem je ideologija, ki vzpostavlja temeljne razlike med romsko in večinsko populacijo ter se odraža v številnih predsodkih in stereotipih v odnosu do Romov. Odgovore na vprašanje, kako se anticiganizem kaže pri Romih v Sloveniji, smo iskali na posvetu, ki ga je pripravil Slovenski etnografski muzej. Odpravili se bomo še v naselje Kamenci, v katerem so vaščani s pomočjo občine uredili skupnostni vrt za pridelavo sadja, zelenjave in zelišč. Predstavili bomo tudi primer tega, da Rominje postanejo vzornice pripadnicam večinskega prebivalstva, še posebej na izobraževalni poti. K soustvarjanju naše oddaje pa bomo povabili nove sodelavce. Voditelja oddaje bosta zaupala, kako poteka delo pri oddaji Kaj govoriš. Med novicami še o nacionalnem tednu prostovoljstva ter ustanovitvi romskega radia na Madžarskem.
Odpravili smo se v jugovzhodni del države, natančneje v Šentjernej, kjer okoli tristo Romov živi v petih naseljih. Preverili smo, s kakšnimi izzivi se spopadajo v tamkajšnji občini. Tam deluje tudi romsko zeliščarsko društvo Romanco – Rman. Zavili smo še v večnamenski romski center Kerinov Grm, prinašamo pa tudi novico o novem projektu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki se zavzema predvsem za ohranjanje romske kulturne dediščine. Na Poljskem se niso spomnili samo žrtev holokavsta v drugi svetovni vojni, ampak so opozorili tudi na nestrpnost in diskriminacijo do Romov v Ukrajini.
Odpravili smo se v jugovzhodni del države, natančneje v Šentjernej, kjer okoli tristo Romov živi v petih naseljih. Preverili smo, s kakšnimi izzivi se spopadajo v tamkajšnji občini. Tam deluje tudi romsko zeliščarsko društvo Romanco – Rman. Zavili smo še v večnamenski romski center Kerinov Grm, prinašamo pa tudi novico o novem projektu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki se zavzema predvsem za ohranjanje romske kulturne dediščine. Na Poljskem se niso spomnili samo žrtev holokavsta v drugi svetovni vojni, ampak so opozorili tudi na nestrpnost in diskriminacijo do Romov v Ukrajini.
Bili smo na 1. mednarodni romski konferenci sedmih držav, na kateri je bil govor o primerih dobre prakse romske skupnosti. Izšla je četrta in hkrati zadnja knjiga avtorja Sandija Horvata z naslovom Preprosto enostavno: živim. Pozanimali smo tudi, kako je z zaposlovanjem Romov pri nas, in obiskali OŠ Franceta Prešerna Črenšovci.
Bili smo na 1. mednarodni romski konferenci sedmih držav, na kateri je bil govor o primerih dobre prakse romske skupnosti. Izšla je četrta in hkrati zadnja knjiga avtorja Sandija Horvata z naslovom Preprosto enostavno: živim. Pozanimali smo tudi, kako je z zaposlovanjem Romov pri nas, in obiskali OŠ Franceta Prešerna Črenšovci.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Ob svetovnem dnevu Romov smo se o položaju romske skupnosti pri nas pogovarjali s predsednikom Sveta romske skupnosti, Jožefom Horvatom Sandrelijem. Predstavili bomo zanimiv program, ki ranljivim skupinam med drugim zagotavlja nove zaposlitvene možnosti v turizmu. Vladni urad za narodnosti pripravlja vrsto usposabljanj in predavanj o zgodnjih in prisilnih porokah v romski skupnosti. Spoznali bomo še Milana Kovača, ki se je odločil živeti z Romi in jim s hišnimi opravili pomaga v vsakdanjem življenju.
Ob svetovnem dnevu Romov smo se o položaju romske skupnosti pri nas pogovarjali s predsednikom Sveta romske skupnosti, Jožefom Horvatom Sandrelijem. Predstavili bomo zanimiv program, ki ranljivim skupinam med drugim zagotavlja nove zaposlitvene možnosti v turizmu. Vladni urad za narodnosti pripravlja vrsto usposabljanj in predavanj o zgodnjih in prisilnih porokah v romski skupnosti. Spoznali bomo še Milana Kovača, ki se je odločil živeti z Romi in jim s hišnimi opravili pomaga v vsakdanjem življenju.
Jubilejno, 300. oddajo začenjamo v Novem mestu, kjer društvo Romano veseli pripravlja zanimiv in inovativen projekt za Rome z naslovom Rob umetnosti. V Ljubljani je Geza Bačič prejel zahvalo za dolgoletno izjemno delo na področju zagotavljanja pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti in romski skupnosti v Republiki Sloveniji. Spoznali bomo še 25-letno Adriano Horvat iz Kamencev, ki v svojem prostem času pomaga otrokom v naselju pri opravljanju šolskih obveznostih. Končuje pa se projekt mladih promotorjev zdravja, ki so obiskovali romska naselja ter ozaveščali skupnost o pomenu zdravja.
Jubilejno, 300. oddajo začenjamo v Novem mestu, kjer društvo Romano veseli pripravlja zanimiv in inovativen projekt za Rome z naslovom Rob umetnosti. V Ljubljani je Geza Bačič prejel zahvalo za dolgoletno izjemno delo na področju zagotavljanja pravic italijanski in madžarski narodni skupnosti in romski skupnosti v Republiki Sloveniji. Spoznali bomo še 25-letno Adriano Horvat iz Kamencev, ki v svojem prostem času pomaga otrokom v naselju pri opravljanju šolskih obveznostih. Končuje pa se projekt mladih promotorjev zdravja, ki so obiskovali romska naselja ter ozaveščali skupnost o pomenu zdravja.
Zaradi napadov in spopadov V lučiob ruskie invazijie nav Ukrajino je ob vojnih napadih in spopadih dom zapustilo že več kot milijon ljudi. Med tistimi, ki so v začetku marca uspešno zbežali iz Ukrajine, so bili tudi tamkajšnji Romi. Prinašamo novico o tem, kje so našli začasenni dom. V Kočevju kočevski občini imajo od meseca septembra 2021 na občini novega koordinatorja za romsko problematiko. Mesec mMarec je odprl pustni torek, ki so se ga je razveselili vsimarsikdo, tako tisti najmlajši, kakor tudi vsi preostali. Pustnega rajanja so se med počitniškim časom razveselili tudi otroci v Lendavi in Kamencih. Od 22. februarja pa vse do 1. marca je Cankarjev dom v Ljubljani zavzel vroči, španski flamenko, ki je potekal v sklopu že tretjega, mednarodnega bienalnega festivala, Bi Flamenko., ki smo ga zabeležili Obiskali smo ga tudi v v našii oddajii.
Zaradi napadov in spopadov V lučiob ruskie invazijie nav Ukrajino je ob vojnih napadih in spopadih dom zapustilo že več kot milijon ljudi. Med tistimi, ki so v začetku marca uspešno zbežali iz Ukrajine, so bili tudi tamkajšnji Romi. Prinašamo novico o tem, kje so našli začasenni dom. V Kočevju kočevski občini imajo od meseca septembra 2021 na občini novega koordinatorja za romsko problematiko. Mesec mMarec je odprl pustni torek, ki so se ga je razveselili vsimarsikdo, tako tisti najmlajši, kakor tudi vsi preostali. Pustnega rajanja so se med počitniškim časom razveselili tudi otroci v Lendavi in Kamencih. Od 22. februarja pa vse do 1. marca je Cankarjev dom v Ljubljani zavzel vroči, španski flamenko, ki je potekal v sklopu že tretjega, mednarodnega bienalnega festivala, Bi Flamenko., ki smo ga zabeležili Obiskali smo ga tudi v v našii oddajii.
V tokratni oddaji bomo najprej spoznali skupino Rominj, ki so vključene v program socialne aktivacije v Rakičanu. Ob našem obisku so imele zanimivo kuharsko delavnico. Pogledali bomo tudi v kočevski vrtec, kjer že poteka pripravljalni program za romske predšolske otroke, ki jim bo omogočil lažji vstop v šolo. Pogovarjali pa smo se tudi z romsko nogometno legendo, Jožetom Horvatom Didijem, med drugim tudi o njegovi dolgoletni karieri pri nogometnem klubu Mura. V rubriki romskega jezika pa se bomo pogovarjali s strokovno delavko na OŠ Črenšovci Samiro Horvat.
V tokratni oddaji bomo najprej spoznali skupino Rominj, ki so vključene v program socialne aktivacije v Rakičanu. Ob našem obisku so imele zanimivo kuharsko delavnico. Pogledali bomo tudi v kočevski vrtec, kjer že poteka pripravljalni program za romske predšolske otroke, ki jim bo omogočil lažji vstop v šolo. Pogovarjali pa smo se tudi z romsko nogometno legendo, Jožetom Horvatom Didijem, med drugim tudi o njegovi dolgoletni karieri pri nogometnem klubu Mura. V rubriki romskega jezika pa se bomo pogovarjali s strokovno delavko na OŠ Črenšovci Samiro Horvat.
V tokratni oddaji So vakeres – Kaj govoriš? o dnevu spomina na romske žrtve holokavsta in o problematiki Romov na Kočevskem, predstavljamo pa tudi romskega humorista Andreja Bajiča z vzdevkom Bakreni.
V tokratni oddaji So vakeres – Kaj govoriš? o dnevu spomina na romske žrtve holokavsta in o problematiki Romov na Kočevskem, predstavljamo pa tudi romskega humorista Andreja Bajiča z vzdevkom Bakreni.
Od mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta smo obiskali sinagogo v Lendavi ter se pozanimali, kako so pred stotimi leti v Prekmurju živeli Judi in kako bogata je bila njihova kultura v primerjavi z romsko. Pogovarjali smo se z enaindvajsetletno Nino Brasseur, novinarko romskega radia v Murski Soboti. V rubriki romskega jezika pa tokrat o poučevanje romskega jezika in kulture v osnovnih šolah v Sloveniji.
Od mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta smo obiskali sinagogo v Lendavi ter se pozanimali, kako so pred stotimi leti v Prekmurju živeli Judi in kako bogata je bila njihova kultura v primerjavi z romsko. Pogovarjali smo se z enaindvajsetletno Nino Brasseur, novinarko romskega radia v Murski Soboti. V rubriki romskega jezika pa tokrat o poučevanje romskega jezika in kulture v osnovnih šolah v Sloveniji.
V prvi oddaji v novem letu se bomo vrnili v preteklost in se spomnili odmevnejših zgodb ter dogodkov, ki so v minulih dvanajstih mesecih zaznamovali romsko skupnost v Sloveniji. Pogovarjali se bomo s pesnikom in pisateljem Romeom Horvatom. Pripravili pa smo tudi novo rubriko romskega jezika. Ta bo namenjena Romom Lovarom.
V prvi oddaji v novem letu se bomo vrnili v preteklost in se spomnili odmevnejših zgodb ter dogodkov, ki so v minulih dvanajstih mesecih zaznamovali romsko skupnost v Sloveniji. Pogovarjali se bomo s pesnikom in pisateljem Romeom Horvatom. Pripravili pa smo tudi novo rubriko romskega jezika. Ta bo namenjena Romom Lovarom.
Božično obarvana oddaja prinaša novice s srečanja v Beogradu, kjer so tudi televizijsko oddajo Kaj govoriš predstavili kot primer dobre prakse. Odpravili se bomo še na odprtje razstave Ciganjica mladega romskega umetnika Marcela Baranje ter obiskali eno od naselij, kjer vsako leto že pred adventom zažarijo praznične lučke.
Božično obarvana oddaja prinaša novice s srečanja v Beogradu, kjer so tudi televizijsko oddajo Kaj govoriš predstavili kot primer dobre prakse. Odpravili se bomo še na odprtje razstave Ciganjica mladega romskega umetnika Marcela Baranje ter obiskali eno od naselij, kjer vsako leto že pred adventom zažarijo praznične lučke.
Ustvarjalci oddaje so se najprej odpravili v Črnomelj, kjer je potekala enodnevna delavnica o aposlovanju Rominj. Poleti so se ustavili tudi v Parizu, kjer so obiskali eno od večjih romskih organizacij La Voix des Rroms. V oddaji bo mogoče prisluhniti tudi izsekom skladb z novega albuma Tea Collorija, Gitara Parlante, ki ga je posnel z Big Bandom RTV Slovenija. Objavljena bo tudi novica o 14. rojstnem dnevu sestrske romske oddaje Amare droma na Radiu Slovenija.
Ustvarjalci oddaje so se najprej odpravili v Črnomelj, kjer je potekala enodnevna delavnica o aposlovanju Rominj. Poleti so se ustavili tudi v Parizu, kjer so obiskali eno od večjih romskih organizacij La Voix des Rroms. V oddaji bo mogoče prisluhniti tudi izsekom skladb z novega albuma Tea Collorija, Gitara Parlante, ki ga je posnel z Big Bandom RTV Slovenija. Objavljena bo tudi novica o 14. rojstnem dnevu sestrske romske oddaje Amare droma na Radiu Slovenija.
Zadnja novembrska oddaja je pod drobnogled vzela bivanjske razmere v romskih naseljih na jugovzhodu države ter njihovo urejanje. Kljub napredku v nekaterih občinah so razmere še vedno slabe. Ustvarjalci oddaje so se ustavili tudi na delavnici, na kateri so Rominje iz Dolge vasi izdelovale adventne venčke, in prisluhnili skladbam z albuma »Žalostinke po razkriško« v izvedbi zasedbe Mala mestna muzika, ki jih zaznamuje panonski romski melos.
Zadnja novembrska oddaja je pod drobnogled vzela bivanjske razmere v romskih naseljih na jugovzhodu države ter njihovo urejanje. Kljub napredku v nekaterih občinah so razmere še vedno slabe. Ustvarjalci oddaje so se ustavili tudi na delavnici, na kateri so Rominje iz Dolge vasi izdelovale adventne venčke, in prisluhnili skladbam z albuma »Žalostinke po razkriško« v izvedbi zasedbe Mala mestna muzika, ki jih zaznamuje panonski romski melos.
Ob svetovnem dnevu romskega jezika predstavljamo poročilo s simpozija v Murski Soboti. V posebni rubriki o romščini govorimo o mitih in resnicah o jeziku. Kako je z romskim jezikom v Franciji? Ogledali smo si še program vključevanja Rominj v družbene dejavnosti v Črnomlju, ob koncu pa še o novi skladbi zasedbe Romano Glauso.
Ob svetovnem dnevu romskega jezika predstavljamo poročilo s simpozija v Murski Soboti. V posebni rubriki o romščini govorimo o mitih in resnicah o jeziku. Kako je z romskim jezikom v Franciji? Ogledali smo si še program vključevanja Rominj v družbene dejavnosti v Črnomlju, ob koncu pa še o novi skladbi zasedbe Romano Glauso.
Zadnja oktobrska oddaja prinaša informacije s posveta v Črnomlju, na katerem so poseben poudarek dali izobraževanju Romov. Udeležili smo se mednarodne izmenjave mladih Romov, ki so ob spoznavanju romske tradicije razmišljali o stereotipih in predsodkih do romske skupnosti. Mudili smo se še v naselju Gazice, kjer so potekale različne aktivnosti za otroke. V Krškem pa je društvo Romani Union pripravilo delavnice z namenom ozaveščanja Romov o pomenu zdravja.
Zadnja oktobrska oddaja prinaša informacije s posveta v Črnomlju, na katerem so poseben poudarek dali izobraževanju Romov. Udeležili smo se mednarodne izmenjave mladih Romov, ki so ob spoznavanju romske tradicije razmišljali o stereotipih in predsodkih do romske skupnosti. Mudili smo se še v naselju Gazice, kjer so potekale različne aktivnosti za otroke. V Krškem pa je društvo Romani Union pripravilo delavnice z namenom ozaveščanja Romov o pomenu zdravja.
Večji del oddaje bo tokrat namenjen največjemu romskem naselju pri nas – Pušči, ki oktobra zaznamuje 110-letnico. Ustvarjalci oddaje so se sprehodili skozi naselje, v katerem so med drugimi vrtec, gasilski dom, večnamenske dvorane, nogometno igrišče, in se s sogovorniki ozrli v preteklost naselja in predstavili mejnike, ki so ga oblikovali. Prihodnost pa Pušči prinaša več turističnih priložnosti.
Večji del oddaje bo tokrat namenjen največjemu romskem naselju pri nas – Pušči, ki oktobra zaznamuje 110-letnico. Ustvarjalci oddaje so se sprehodili skozi naselje, v katerem so med drugimi vrtec, gasilski dom, večnamenske dvorane, nogometno igrišče, in se s sogovorniki ozrli v preteklost naselja in predstavili mejnike, ki so ga oblikovali. Prihodnost pa Pušči prinaša več turističnih priložnosti.
Obiskali smo koncert trenutno številke ena med romskimi pihalnimi orkestri v Evropi, orkestra Džambo Aguševi. V sklopu festivala Druga godba je gostoval v mariborskem Narodnem domu. Zbrali smo še informacije o tem, kaj se bo prvega oktobra, po koncu projekta večnamenskih romskih centrov, zgodilo s sedmimi centri po državi in kateri ostajajo odprti. Svet romske skupnosti pa je dobil nove prostore v Murski Soboti. V rubriki romskega jezika smo se spomnili na evropski dan jezikov, ki smo ga praznovali 26. septembra.
Obiskali smo koncert trenutno številke ena med romskimi pihalnimi orkestri v Evropi, orkestra Džambo Aguševi. V sklopu festivala Druga godba je gostoval v mariborskem Narodnem domu. Zbrali smo še informacije o tem, kaj se bo prvega oktobra, po koncu projekta večnamenskih romskih centrov, zgodilo s sedmimi centri po državi in kateri ostajajo odprti. Svet romske skupnosti pa je dobil nove prostore v Murski Soboti. V rubriki romskega jezika smo se spomnili na evropski dan jezikov, ki smo ga praznovali 26. septembra.
V Sloveniji se je v sklopu festivala Druga godba mudil trenutno številka ena med romskimi pihalnimi orkestri v Evropi, orkester Džambo Aguševi. Koncert, ki je dodobra ogrel občinstvo v Mariboru sta podprla tudi 1. program Radia Slovenija in oddaja Naše poti.
V Sloveniji se je v sklopu festivala Druga godba mudil trenutno številka ena med romskimi pihalnimi orkestri v Evropi, orkester Džambo Aguševi. Koncert, ki je dodobra ogrel občinstvo v Mariboru sta podprla tudi 1. program Radia Slovenija in oddaja Naše poti.
Tokrat smo obiskali zaključno prireditev pilotnega programa Junakinje, ki je vključeval predvsem Rominje iz Prekmurja. Odpravili smo se tudi v Lendavo, kjer so ob odprtju 26. tednov vseživljenjskega učenja podelili pet priznanj zgledno učečim se, med drugim Lauri Kovač iz Dolge vasi. Na Pušči pa so na slavnostnem srečanju podpisali pismo o ustanovitvi informacijske točke v največji romski krajevni skupnosti pri nas. V rubriki romskega jezika pa tokrat o romščini, ki jo govorijo v Franciji.
Tokrat smo obiskali zaključno prireditev pilotnega programa Junakinje, ki je vključeval predvsem Rominje iz Prekmurja. Odpravili smo se tudi v Lendavo, kjer so ob odprtju 26. tednov vseživljenjskega učenja podelili pet priznanj zgledno učečim se, med drugim Lauri Kovač iz Dolge vasi. Na Pušči pa so na slavnostnem srečanju podpisali pismo o ustanovitvi informacijske točke v največji romski krajevni skupnosti pri nas. V rubriki romskega jezika pa tokrat o romščini, ki jo govorijo v Franciji.
Prva oddaja nove sezone prinaša novice o dogodkih tega poletja. Njeni ustvarjalci so se med drugim udeležili spominske slovesnosti v Murski Soboti ob dnevu spomina na romske žrtve holokavsta v drugi svetovni vojni. Ker je poletje tudi čas taborov, so obiskali kar dva in se pozanimali, kako so otroci v naseljih v Prekmurju preživljali počitniški čas. Sandi Horvat je bil julija v Parizu, zato bo v oddaji predstavljena prva reportaža od petih o tem, kako živijo Romi v Franciji in zakaj se v zadnjih letih toliko Romov iz drugih držav odloča za preselitev na zahod Evrope. V Parizu pa je nastala tudi tokratna rubrika Romski jezik.
Prva oddaja nove sezone prinaša novice o dogodkih tega poletja. Njeni ustvarjalci so se med drugim udeležili spominske slovesnosti v Murski Soboti ob dnevu spomina na romske žrtve holokavsta v drugi svetovni vojni. Ker je poletje tudi čas taborov, so obiskali kar dva in se pozanimali, kako so otroci v naseljih v Prekmurju preživljali počitniški čas. Sandi Horvat je bil julija v Parizu, zato bo v oddaji predstavljena prva reportaža od petih o tem, kako živijo Romi v Franciji in zakaj se v zadnjih letih toliko Romov iz drugih držav odloča za preselitev na zahod Evrope. V Parizu pa je nastala tudi tokratna rubrika Romski jezik.
V zadnji oddaji te sezone smo obiskali Piran in preverili, kako in ali sploh tam živijo Romi. In nastala je osebna zgodba Rominje, ki že od malih nog živi in ustvarja v tem obmorskem mestecu. V bližini Tartinijevega trga smo se pogovarjali tudi z glasbenikoma Teom Collorijem in Denisom Horvatom, ki s skupnimi močmi ohranjata in razvijata romski melos v redkih zvrsteh, gipsy swingu in manouche jazzu. V rubriki o romskem jeziku pa tudi o tem, kako je s tem jezikom na Primorskem.
V zadnji oddaji te sezone smo obiskali Piran in preverili, kako in ali sploh tam živijo Romi. In nastala je osebna zgodba Rominje, ki že od malih nog živi in ustvarja v tem obmorskem mestecu. V bližini Tartinijevega trga smo se pogovarjali tudi z glasbenikoma Teom Collorijem in Denisom Horvatom, ki s skupnimi močmi ohranjata in razvijata romski melos v redkih zvrsteh, gipsy swingu in manouche jazzu. V rubriki o romskem jeziku pa tudi o tem, kako je s tem jezikom na Primorskem.
Prva junijska oddaja zaznamuje 25-letnico delovanja Zveze Romov Slovenije. Odpravili smo se tudi na Dolenjsko, kjer smo obiskali občini Krško in Brežice ter preverili razmere v romski skupnosti. Zavili smo še v naselji Brezje, kjer enkrat na teden poteka pouk verouka, ter Jedinščica. Tam smo obiskali otroke v dnevnem centru, v katerem vsak dan izvajajo različne aktivnosti.
Prva junijska oddaja zaznamuje 25-letnico delovanja Zveze Romov Slovenije. Odpravili smo se tudi na Dolenjsko, kjer smo obiskali občini Krško in Brežice ter preverili razmere v romski skupnosti. Zavili smo še v naselji Brezje, kjer enkrat na teden poteka pouk verouka, ter Jedinščica. Tam smo obiskali otroke v dnevnem centru, v katerem vsak dan izvajajo različne aktivnosti.
Ob mednarodnem dnevu muzejev smo obiskali Evropski muzej romske kulture in zgodovine v Murski Soboti in si ogledali tamkajšnjo razstavo. Mudili smo se tudi v Lendavi, kjer je Dvojezična osnovna šola II prejšnji teden praznovala petdeset let delovanja. V tem času jo je obiskovalo 2672 romskih otrok, kar pomeni štirideset odstotkov vseh učencev. Odpravili smo se še v Maribor, kjer smo si ogledali nove prostore romskega društva Romano pralipe, s Ksenijo Visket pa smo se pogovarjali o zgodovini romskega plesa in njegovem prepletanju z orientalskim plesom.
Ob mednarodnem dnevu muzejev smo obiskali Evropski muzej romske kulture in zgodovine v Murski Soboti in si ogledali tamkajšnjo razstavo. Mudili smo se tudi v Lendavi, kjer je Dvojezična osnovna šola II prejšnji teden praznovala petdeset let delovanja. V tem času jo je obiskovalo 2672 romskih otrok, kar pomeni štirideset odstotkov vseh učencev. Odpravili smo se še v Maribor, kjer smo si ogledali nove prostore romskega društva Romano pralipe, s Ksenijo Visket pa smo se pogovarjali o zgodovini romskega plesa in njegovem prepletanju z orientalskim plesom.
V prvi majski oddaji bomo predstavili absolventko pedagogike in sociologije, Lauro Kovač iz naselja Dolga vas pri Lendavi. Z nami je med drugim delila izkušnjo prostovoljnega dela v Gambiji. Odpravili se bomo tudi na Madžarsko, kjer bomo preverili, kako epidemija in čedalje večja revščina vplivata na izobraževanje otrok na daljavo. Ustavili se bomo še v muzejski galeriji Phuro Kher – Stara hiša v Černelavcih, kjer imajo razstavljenih več cimbal. V rubriki romskega jezika pa tokrat o pozdravih v romščini.
V prvi majski oddaji bomo predstavili absolventko pedagogike in sociologije, Lauro Kovač iz naselja Dolga vas pri Lendavi. Z nami je med drugim delila izkušnjo prostovoljnega dela v Gambiji. Odpravili se bomo tudi na Madžarsko, kjer bomo preverili, kako epidemija in čedalje večja revščina vplivata na izobraževanje otrok na daljavo. Ustavili se bomo še v muzejski galeriji Phuro Kher – Stara hiša v Černelavcih, kjer imajo razstavljenih več cimbal. V rubriki romskega jezika pa tokrat o pozdravih v romščini.
V zadnji aprilski oddaji preverjamo, s kakšnimi izzivi se Romi v Mariboru spopadajo na področju zaposlovanja. O izzivih romske skupnosti smo se pogovarjali tudi s predstavniki evropske romske zveze, ki ima sedež v Murski Soboti. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto je skupaj z otroki iz naselij Brezje in Jedinščica pripravilo krajši dokumentarni film, pogovarjali pa smo se še z romskim svetnikom v občini Turnišče, Mirkom Šarkezijem, ki je med drugim gonilna sila glasbene zasedbe Gitano band.
V zadnji aprilski oddaji preverjamo, s kakšnimi izzivi se Romi v Mariboru spopadajo na področju zaposlovanja. O izzivih romske skupnosti smo se pogovarjali tudi s predstavniki evropske romske zveze, ki ima sedež v Murski Soboti. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto je skupaj z otroki iz naselij Brezje in Jedinščica pripravilo krajši dokumentarni film, pogovarjali pa smo se še z romskim svetnikom v občini Turnišče, Mirkom Šarkezijem, ki je med drugim gonilna sila glasbene zasedbe Gitano band.
Letos mineva petdeset let od prvega romskega kongresa v Londonu, na katerem so Rome priznali kot narod, izbrani pa sta bili tudi romska himna in zastava. Dobršen del oddaje namenjamo temu jubileju ter pregledu dosežkov in mejnikov, pomembnih za romsko skupnost. Predstavljamo še kratek dokumentarni film Naša pot, v katerem je Mišo Kontrec orisal zgodbe štirih izobraženih Romov. V rubriki o romskem jeziku se odpravljamo v Francijo.
Letos mineva petdeset let od prvega romskega kongresa v Londonu, na katerem so Rome priznali kot narod, izbrani pa sta bili tudi romska himna in zastava. Dobršen del oddaje namenjamo temu jubileju ter pregledu dosežkov in mejnikov, pomembnih za romsko skupnost. Predstavljamo še kratek dokumentarni film Naša pot, v katerem je Mišo Kontrec orisal zgodbe štirih izobraženih Romov. V rubriki o romskem jeziku se odpravljamo v Francijo.
Ohranjanje romske kulture in predvsem seznanjanje mlajše generacije z njo je zelo pomembno. Zato po nekaterih šolah po Sloveniji romsko kulturo predstavljajo tako romskim kot tudi neromskim otrokom. Mi smo obiskali eno od delavnic na OŠ Tišina. Preverili smo tudi, kako so se z izzivi šolanja na daljavo spoprijeli na OŠ Leskovec pri Krškem. Slovenska filantropija predstavlja nov projekt PO-MOČ, s katerim želijo pomagati starejšim, otrokom in mladostnikom. Obiskali smo še skupino Langa in si ogledali razstavo glasbil v njihovem domačem muzeju v Beltincih.
Ohranjanje romske kulture in predvsem seznanjanje mlajše generacije z njo je zelo pomembno. Zato po nekaterih šolah po Sloveniji romsko kulturo predstavljajo tako romskim kot tudi neromskim otrokom. Mi smo obiskali eno od delavnic na OŠ Tišina. Preverili smo tudi, kako so se z izzivi šolanja na daljavo spoprijeli na OŠ Leskovec pri Krškem. Slovenska filantropija predstavlja nov projekt PO-MOČ, s katerim želijo pomagati starejšim, otrokom in mladostnikom. Obiskali smo še skupino Langa in si ogledali razstavo glasbil v njihovem domačem muzeju v Beltincih.
Ob minulem mednarodnem dnevu žena bomo predstavili zgodbi dveh Rominj; vsaka je posebna na svoj način. Med drugimi se bomo spraševali, kakšna je sodobna romska ženska. Pogovarjali se bomo tudi z direktorjem vladnega urada za narodnosti, ki bo spregovoril o razmerah in izzivih romske skupnosti v Sloveniji. Obiskali bomo še največje romsko naselje pri nas, Puščo, in tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo. V rubriki romskega jezika pa tokrat o vlogi romske ženske v skupnosti in družbi.
Ob minulem mednarodnem dnevu žena bomo predstavili zgodbi dveh Rominj; vsaka je posebna na svoj način. Med drugimi se bomo spraševali, kakšna je sodobna romska ženska. Pogovarjali se bomo tudi z direktorjem vladnega urada za narodnosti, ki bo spregovoril o razmerah in izzivih romske skupnosti v Sloveniji. Obiskali bomo še največje romsko naselje pri nas, Puščo, in tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo. V rubriki romskega jezika pa tokrat o vlogi romske ženske v skupnosti in družbi.
V zadnji februarski oddaji bomo govorili o novostih, ki se obetajo v občini Murska Sobota. Občina bo na Pušči, v največjem romskem naselju pri nas, uredila novo zazidalno parcelo. Preverili bomo tudi, kako je zaradi razmer v času epidemije potekal drugi cikel programa socialne aktivacije Rominj, ki je namenjen predvsem njihovemu opolnomočenju. Govorili bomo še o odločitvi Evropskega sodišča, da mora Madžarska v naslednjih letih v določenih predelih poskrbeti za zmanjšanje onesnaženosti zraka, ki jo povzroča sicer prepovedano kurjenje snovi, kot sta guma in plastika. V rubriki o romskem jeziku pa tokrat o večjezičnosti romskih otrok ter o težavah, ki jih morajo najmlajši premagati pri učenju drugega jezika.
V zadnji februarski oddaji bomo govorili o novostih, ki se obetajo v občini Murska Sobota. Občina bo na Pušči, v največjem romskem naselju pri nas, uredila novo zazidalno parcelo. Preverili bomo tudi, kako je zaradi razmer v času epidemije potekal drugi cikel programa socialne aktivacije Rominj, ki je namenjen predvsem njihovemu opolnomočenju. Govorili bomo še o odločitvi Evropskega sodišča, da mora Madžarska v naslednjih letih v določenih predelih poskrbeti za zmanjšanje onesnaženosti zraka, ki jo povzroča sicer prepovedano kurjenje snovi, kot sta guma in plastika. V rubriki o romskem jeziku pa tokrat o večjezičnosti romskih otrok ter o težavah, ki jih morajo najmlajši premagati pri učenju drugega jezika.
V tokratni oddaji se odpravljamo v občino Kuzma, kjer živi okoli sto Romov. Ob obisku smo preverili kako so urejanja tamkajšnja naselja. V Sloveniji na 33 osnovnih šolah romskim učencem pomaga 27 romskih pomočnikov. Kakšna je vloga in delo romskih pomočnikov v času epidemije smo preverili na osnovni šoli dva v Murski Soboti. Svojo zgodbo je z nami delila tudi Sanja Bogičevič, ki je vključena v projekt socialne aktivacije, prav tam pa je dobila tudi motivacijo za nadaljevanje šolanja. Ob koncu pa smo pred mikrofon povabili mladega romskega pesnika in umetnika, Marcela Baranjo, ki je poudaril kako pomembno je, da se mladi Romi zavedajo pisane besede v poeziji.
V tokratni oddaji se odpravljamo v občino Kuzma, kjer živi okoli sto Romov. Ob obisku smo preverili kako so urejanja tamkajšnja naselja. V Sloveniji na 33 osnovnih šolah romskim učencem pomaga 27 romskih pomočnikov. Kakšna je vloga in delo romskih pomočnikov v času epidemije smo preverili na osnovni šoli dva v Murski Soboti. Svojo zgodbo je z nami delila tudi Sanja Bogičevič, ki je vključena v projekt socialne aktivacije, prav tam pa je dobila tudi motivacijo za nadaljevanje šolanja. Ob koncu pa smo pred mikrofon povabili mladega romskega pesnika in umetnika, Marcela Baranjo, ki je poudaril kako pomembno je, da se mladi Romi zavedajo pisane besede v poeziji.
V zadnji januarski oddaji bomo obiskali občino Šalovci, v kateri živi 27 Romov. Pogledali smo, kako uspešno sobivajo s preostalimi občani. Prinašamo še novice za vse upravičence do socialnih prejemkov. Po skoraj štirih letih se končuje projekt knjižnice igrač, ki je pri nas zaživel v Grosupljem in Murski Soboti. Zavili bomo še v Madrid, kjer je nedavni snežni metež osvetlil slabe bivanjske razmere romskega prebivalstva. Čaka vas tudi nova rubrika romskega jezika.
V zadnji januarski oddaji bomo obiskali občino Šalovci, v kateri živi 27 Romov. Pogledali smo, kako uspešno sobivajo s preostalimi občani. Prinašamo še novice za vse upravičence do socialnih prejemkov. Po skoraj štirih letih se končuje projekt knjižnice igrač, ki je pri nas zaživel v Grosupljem in Murski Soboti. Zavili bomo še v Madrid, kjer je nedavni snežni metež osvetlil slabe bivanjske razmere romskega prebivalstva. Čaka vas tudi nova rubrika romskega jezika.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
V prvi oddaji v novem letu bomo skupaj pregledali odmevnejše dogodke, ki so se v letu 2020 dotaknili romske skupnosti. V ospredju je ustanovitev vladne komisije za obravnavo romske problematike. Preverili smo tudi, kaj prinaša novi zakon za finančno razbremenitev občin. Mišo in Patrik Kontrec sta za zdravstvene delavce in vse druge, ki pomagajo v boju proti novemu koronavirusu, posnela skladbo in videopost Hvala vam. Čakajo vas tudi nove vsebine v rubriki o romskem jeziku.
V prvi oddaji v novem letu bomo skupaj pregledali odmevnejše dogodke, ki so se v letu 2020 dotaknili romske skupnosti. V ospredju je ustanovitev vladne komisije za obravnavo romske problematike. Preverili smo tudi, kaj prinaša novi zakon za finančno razbremenitev občin. Mišo in Patrik Kontrec sta za zdravstvene delavce in vse druge, ki pomagajo v boju proti novemu koronavirusu, posnela skladbo in videopost Hvala vam. Čakajo vas tudi nove vsebine v rubriki o romskem jeziku.
V zadnji oddaji v tem letu se bomo ustavili v Gomilici in si ogledali hišo dveh sester, za obnovo katere je oktobra v Pomurju potekala obširna dobrodelna akcija. Zavili bomo še v romsko naselje Dolina, kjer nam bodo vaščani povedali, zakaj so se odločili pridružiti binkoštni cerkvi. Prekmurska zasedba Del tuha bo predstavila svoj prvenec s trinajstimi avtorskimi skladbami. V jezikovni rubriki pa tokrat o romskih besedah, povezanih z decembrskimi prazniki.
V zadnji oddaji v tem letu se bomo ustavili v Gomilici in si ogledali hišo dveh sester, za obnovo katere je oktobra v Pomurju potekala obširna dobrodelna akcija. Zavili bomo še v romsko naselje Dolina, kjer nam bodo vaščani povedali, zakaj so se odločili pridružiti binkoštni cerkvi. Prekmurska zasedba Del tuha bo predstavila svoj prvenec s trinajstimi avtorskimi skladbami. V jezikovni rubriki pa tokrat o romskih besedah, povezanih z decembrskimi prazniki.
V oddaji predstavljamo predloge vladne delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki prinašajo temeljite spremembe pri izobraževanju, kriminalni politiki, zaposlovanju in socialnih transferjih. Preverjamo tudi, kakšne so smernice za Rome v Evropi do leta 2030. Zasedba Šukar je med tistimi, ki so največ naredili za priljubljenost romske glasbe pri nas. Letos praznuje 30-letnico delovanja. Skupaj se bomo spomnili njihovih dosežkov.
V oddaji predstavljamo predloge vladne delovne skupine za obravnavo romske problematike, ki prinašajo temeljite spremembe pri izobraževanju, kriminalni politiki, zaposlovanju in socialnih transferjih. Preverjamo tudi, kakšne so smernice za Rome v Evropi do leta 2030. Zasedba Šukar je med tistimi, ki so največ naredili za priljubljenost romske glasbe pri nas. Letos praznuje 30-letnico delovanja. Skupaj se bomo spomnili njihovih dosežkov.
Večji del tokratne oddaje posvečamo ukrepom ob epidemiji in posledicam covida-19. Preverili smo, kako je z dostavo subvencioniranih malic v romska naselja v občini Cankova. Ker se vse več ljudi spopada s tesnobo, je v novembru začel delovati telefon za psihološko pomoč posameznikom. Različne oblike pomoči ogroženim ponujajo tudi v medgeneracijski hiši Sadeži družbe v Murski Soboti. Poklicali smo še v New York, od koder nam je romski pisatelj George Eli poročal o tem, kako, če sploh, so bili Romi vključeni v zgodovinske volitve v ZDA. Pripravili smo tudi krajši recept za romsko pogačo.
Večji del tokratne oddaje posvečamo ukrepom ob epidemiji in posledicam covida-19. Preverili smo, kako je z dostavo subvencioniranih malic v romska naselja v občini Cankova. Ker se vse več ljudi spopada s tesnobo, je v novembru začel delovati telefon za psihološko pomoč posameznikom. Različne oblike pomoči ogroženim ponujajo tudi v medgeneracijski hiši Sadeži družbe v Murski Soboti. Poklicali smo še v New York, od koder nam je romski pisatelj George Eli poročal o tem, kako, če sploh, so bili Romi vključeni v zgodovinske volitve v ZDA. Pripravili smo tudi krajši recept za romsko pogačo.
Ob svetovnem dnevu romskega jezika 5. novembra preverjamo, kako se jezik ohranja danes in kako k temu pripomorejo publikacije v romskem jeziku. Nina Brasseur, mlada prekmurska romska pevka predstavlja svoj prvi singel in videospot Brez tebe. Pripravili smo tudi posebno, daljšo rubriko o romskem jeziku, v kateri se bomo pogovarjali o prednostih romščine in se posvetili sodobnemu izzivu tega jezika – umetni romščini.
Ob svetovnem dnevu romskega jezika 5. novembra preverjamo, kako se jezik ohranja danes in kako k temu pripomorejo publikacije v romskem jeziku. Nina Brasseur, mlada prekmurska romska pevka predstavlja svoj prvi singel in videospot Brez tebe. Pripravili smo tudi posebno, daljšo rubriko o romskem jeziku, v kateri se bomo pogovarjali o prednostih romščine in se posvetili sodobnemu izzivu tega jezika – umetni romščini.
Le malo romskih organizacij se lahko pohvali z večdesetletnim delovanjem. Te dni 30-letnico praznuje murskosoboško društvo Romani Union. Pozanimali smo se, kako se z izzivi vključevanja na trg dela spoprijemajo mladi Romi v Mariboru. Prekmurska zasedba Romano Glauso svoj album prvenec, ki bo kmalu tudi izšel, najavlja s prvo romsko polko. V naselju Gomilica so dvema sestrama z dobrodelno akcijo pri prenovi hiše na pomoč priskočili številni Romi ter prostovoljci iz Prekmurja.
Le malo romskih organizacij se lahko pohvali z večdesetletnim delovanjem. Te dni 30-letnico praznuje murskosoboško društvo Romani Union. Pozanimali smo se, kako se z izzivi vključevanja na trg dela spoprijemajo mladi Romi v Mariboru. Prekmurska zasedba Romano Glauso svoj album prvenec, ki bo kmalu tudi izšel, najavlja s prvo romsko polko. V naselju Gomilica so dvema sestrama z dobrodelno akcijo pri prenovi hiše na pomoč priskočili številni Romi ter prostovoljci iz Prekmurja.
Ta teden preverjamo, s kakšnimi izzivi se pri vstopu na trg dela srečujejo mladi Romi. Pogovarjali smo se z delodajalci, ki izobražene mlade Rome že zaposlujejo. Izšla je monografija največjega romskega naselja pri nas, obiskali pa smo še edinstveno razstavo, ki so jo v mariborski galeriji Epeka pripravile tamkajšnje Rominje.
Ta teden preverjamo, s kakšnimi izzivi se pri vstopu na trg dela srečujejo mladi Romi. Pogovarjali smo se z delodajalci, ki izobražene mlade Rome že zaposlujejo. Izšla je monografija največjega romskega naselja pri nas, obiskali pa smo še edinstveno razstavo, ki so jo v mariborski galeriji Epeka pripravile tamkajšnje Rominje.
Tokrat preverjamo kako so v dvojezični občini Dobrovnik ustvarili in ohranili sožitje med Romi in večinskim prebivalstvom. Mudili smo se tudi v romskem muzeju v Černelavcih, kjer restavrirajo predmete iz romske zgodovine. Obiskali pa bomo še prvo romsko društvo za gluhoneme in invalidne osebe v Sloveniji, društvo Grand Šun.
Tokrat preverjamo kako so v dvojezični občini Dobrovnik ustvarili in ohranili sožitje med Romi in večinskim prebivalstvom. Mudili smo se tudi v romskem muzeju v Černelavcih, kjer restavrirajo predmete iz romske zgodovine. Obiskali pa bomo še prvo romsko društvo za gluhoneme in invalidne osebe v Sloveniji, društvo Grand Šun.
Po poletnem premoru se vrača oddaja Kaj govoriš. Tokrat preverjamo, kako so se na novo šolsko leto pripravili na OŠ Puconci, ki jo obiskuje tudi veliko romskih otrok. Ujeli smo tudi poletni utrip tabora za otroke in mladino v Dolgi vasi, avgusta smo se udeležili še slovesnosti ob dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni. Skupaj z nekaterimi glasbenimi ustvarjalci pa bomo počastili 100. obletnico rojstva legendarnega prekmurskega cimbalista Miška Baranje. V rubriki o romskem jeziku se tokrat odpravljamo na Irsko.
Po poletnem premoru se vrača oddaja Kaj govoriš. Tokrat preverjamo, kako so se na novo šolsko leto pripravili na OŠ Puconci, ki jo obiskuje tudi veliko romskih otrok. Ujeli smo tudi poletni utrip tabora za otroke in mladino v Dolgi vasi, avgusta smo se udeležili še slovesnosti ob dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni. Skupaj z nekaterimi glasbenimi ustvarjalci pa bomo počastili 100. obletnico rojstva legendarnega prekmurskega cimbalista Miška Baranje. V rubriki o romskem jeziku se tokrat odpravljamo na Irsko.
Je naslov nove skladbe prekmurske romske glasbene skupino Romano Glauso, ki z novim videospotom obujajo romski melos in stare običaje Romov.
Je naslov nove skladbe prekmurske romske glasbene skupino Romano Glauso, ki z novim videospotom obujajo romski melos in stare običaje Romov.
V zadnji oddaji te sezone s pogovorom s poslancem v državnem zboru Predragom Bakovićem nekaj minut namenjamo pobudam in predlogom za reševanje romskih vprašanj in izzivov. Podobne informacije prinašamo še iz občine Kočevje. Pogovarjali smo se s študentko zdravstvene nege Mario Horvat, ki že od časa epidemije prvega vala koronavirusa dela v domu starejših občanov v Rogašovcih. Preverjamo še, kakšno je zdravje Romov v Mariboru, zasedba Romano Glauso pa predstavlja novo skladbo in videospot Prekmurska gibanica.
V zadnji oddaji te sezone s pogovorom s poslancem v državnem zboru Predragom Bakovićem nekaj minut namenjamo pobudam in predlogom za reševanje romskih vprašanj in izzivov. Podobne informacije prinašamo še iz občine Kočevje. Pogovarjali smo se s študentko zdravstvene nege Mario Horvat, ki že od časa epidemije prvega vala koronavirusa dela v domu starejših občanov v Rogašovcih. Preverjamo še, kakšno je zdravje Romov v Mariboru, zasedba Romano Glauso pa predstavlja novo skladbo in videospot Prekmurska gibanica.
Maria Horvat, študentka zdravstvene nege, v pogovoru med drugim o tem kako v trenutnih razmerah in ob upoštevanju ukrepov poteka delo v domu starejših Rogašovcih ter študiju zdrastvene nege.
Maria Horvat, študentka zdravstvene nege, v pogovoru med drugim o tem kako v trenutnih razmerah in ob upoštevanju ukrepov poteka delo v domu starejših Rogašovcih ter študiju zdrastvene nege.
Izšla je že tretja knjiga Sandija Horvata, Preprosto enostavno: čutim. Tudi v tej knjigi avtor razkriva podrobnosti življenja v romski skupnosti, hkrati pa z zgodbami oriše čustva, s katerimi se večina ne zna spoprijeti.
Izšla je že tretja knjiga Sandija Horvata, Preprosto enostavno: čutim. Tudi v tej knjigi avtor razkriva podrobnosti življenja v romski skupnosti, hkrati pa z zgodbami oriše čustva, s katerimi se večina ne zna spoprijeti.
Tokrat se večinoma časa mudimo v Mariboru, kjer smo obiskali Večnamensko romsko postajo, ki je kljub zaprtju v zadnjih mesecih, nemoteno izvajala svoje aktivnosti. Kot dober primer prakse s Štajerskega konca predstavljamo program socialne aktivacije Rominj, ki v sklopu različnih programov nabirajo delovne izkušnje. Večnamenski romski center Drom iz Krškega je poskrbel za video nasvete in priporočila o osnovni higieni v narečju dolenjske romščine. Predstavljamo pa še novo knjigo s pozitivnim sporočilom Preprosto enostavno: čutim, katere avtor je Sandi Horvat.
Tokrat se večinoma časa mudimo v Mariboru, kjer smo obiskali Večnamensko romsko postajo, ki je kljub zaprtju v zadnjih mesecih, nemoteno izvajala svoje aktivnosti. Kot dober primer prakse s Štajerskega konca predstavljamo program socialne aktivacije Rominj, ki v sklopu različnih programov nabirajo delovne izkušnje. Večnamenski romski center Drom iz Krškega je poskrbel za video nasvete in priporočila o osnovni higieni v narečju dolenjske romščine. Predstavljamo pa še novo knjigo s pozitivnim sporočilom Preprosto enostavno: čutim, katere avtor je Sandi Horvat.
Združenje EPEKA od 2019 na območju Maribora izvaja projekt socialne aktivacije, namenjen romskim ženskam. V okviru projektnih aktivnosti Rominje usmerjajo k približevanju trgu dela.
Združenje EPEKA od 2019 na območju Maribora izvaja projekt socialne aktivacije, namenjen romskim ženskam. V okviru projektnih aktivnosti Rominje usmerjajo k približevanju trgu dela.
V nacionalnem tednu prostovoljstva v ospredje postavljamo zgodbe Romov prostovoljcev. Predstavljamo tudi zgodbo romske mame, ki se je uspešno soočila z izobraževanjem na daljavo svojih treh šoloobveznih otrok. Preverjamo še razmere v romskih naseljih na Madžarskem in Slovaškem ter v katerih narečjih romskega jezika je izšla zloženka z ukrepi in nasveti za zajezitev epidemije novega koronavirusa.
V nacionalnem tednu prostovoljstva v ospredje postavljamo zgodbe Romov prostovoljcev. Predstavljamo tudi zgodbo romske mame, ki se je uspešno soočila z izobraževanjem na daljavo svojih treh šoloobveznih otrok. Preverjamo še razmere v romskih naseljih na Madžarskem in Slovaškem ter v katerih narečjih romskega jezika je izšla zloženka z ukrepi in nasveti za zajezitev epidemije novega koronavirusa.
Tokrat prinašamo zgodbo Rominje iz Prekmurja, pri kateri je v začetku marca bila potrjena okužba z novim koronavirusom. Z nami je delila izkušnjo zdravljenja v bolnišnici in večtedenske izolacije doma. Preverjamo tudi razmere v romskih naseljih v času epidemije ter kako je pri romskih učencih potekalo izobraževanje na daljavo. Mišo Kontrec pa predstavlja novo skladbo, ki jo v izrednih razmerah namenil domačemu Prekmurju.
Tokrat prinašamo zgodbo Rominje iz Prekmurja, pri kateri je v začetku marca bila potrjena okužba z novim koronavirusom. Z nami je delila izkušnjo zdravljenja v bolnišnici in večtedenske izolacije doma. Preverjamo tudi razmere v romskih naseljih v času epidemije ter kako je pri romskih učencih potekalo izobraževanje na daljavo. Mišo Kontrec pa predstavlja novo skladbo, ki jo v izrednih razmerah namenil domačemu Prekmurju.
Izobraževanje na daljavo so v času epidemije olajšali tudi romski pomočniki, ki so zaradi izrednih razmer in zaprtih šol svoje delo opravljali od doma.
Izobraževanje na daljavo so v času epidemije olajšali tudi romski pomočniki, ki so zaradi izrednih razmer in zaprtih šol svoje delo opravljali od doma.
Lea Cener iz Vanča vasi – Borejci se je z novim koronavirusom okužila na delovnem mestu v tujini. 13. marca je bila pri njej okužba tudi potrjena. Z nami je delila svojo izkušnjo.
Lea Cener iz Vanča vasi – Borejci se je z novim koronavirusom okužila na delovnem mestu v tujini. 13. marca je bila pri njej okužba tudi potrjena. Z nami je delila svojo izkušnjo.
Minuli teden so Romi po svetu, z raznimi prireditvami, obeležili mednarodni dan Romov, ki ga praznujemo 8. aprila. Ob prazniku smo obiskali osrednjo prireditev v Murski Soboti, bogat kulturni program so pripravili tudi v Mariboru in Novem mestu, v slednjem so slavnostno odprli tudi nov skupnostni center. Praznični vikend se je sklenil s koncertom ob svetovnem dnevu Rominj v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Minuli teden so Romi po svetu, z raznimi prireditvami, obeležili mednarodni dan Romov, ki ga praznujemo 8. aprila. Ob prazniku smo obiskali osrednjo prireditev v Murski Soboti, bogat kulturni program so pripravili tudi v Mariboru in Novem mestu, v slednjem so slavnostno odprli tudi nov skupnostni center. Praznični vikend se je sklenil s koncertom ob svetovnem dnevu Rominj v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Preverjamo, kateri so preventivni ukrepi, da bi zaščitili sebe in svoje bližnje pred epidemijo koronavirusa.
Preverjamo, kateri so preventivni ukrepi, da bi zaščitili sebe in svoje bližnje pred epidemijo koronavirusa.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Na osnovni šoli Sv. Jurij v Rogašovcih učencem ponujajo izbirni predmet romske kulture, v sklopu katerega posebno pozornost namenjajo ne samo kulturi, ampak tudi romskemu jeziku in zgodovini.
Na osnovni šoli Sv. Jurij v Rogašovcih učencem ponujajo izbirni predmet romske kulture, v sklopu katerega posebno pozornost namenjajo ne samo kulturi, ampak tudi romskemu jeziku in zgodovini.
Evropsko sodišče za človekove pravice je po šestih letih v primeru, ko sta romski družini iz Goriče in Dobruške vasi iskali pravico za zagotovitev dostopa do pitne vode, razsodilo v prid države Slovenije.
Evropsko sodišče za človekove pravice je po šestih letih v primeru, ko sta romski družini iz Goriče in Dobruške vasi iskali pravico za zagotovitev dostopa do pitne vode, razsodilo v prid države Slovenije.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Ismeta Kovač je ena od redkih, če ne celo edina Rominja v Sloveniji, ki se profesionalno ukvarja s konji in ježo. Z njimi sodeluje tudi na raznih lepotnih tekmovanjih, kjer zaseda visoka mesta.
Ismeta Kovač je ena od redkih, če ne celo edina Rominja v Sloveniji, ki se profesionalno ukvarja s konji in ježo. Z njimi sodeluje tudi na raznih lepotnih tekmovanjih, kjer zaseda visoka mesta.
Damijana Pestner, ki je kot romska pomočnica zaposlena na dveh osnovnih šolah v Murski Soboti, ob delu zaključuje tudi študij predšolske vzgoje in je prostovoljka Prve pomoči.
Damijana Pestner, ki je kot romska pomočnica zaposlena na dveh osnovnih šolah v Murski Soboti, ob delu zaključuje tudi študij predšolske vzgoje in je prostovoljka Prve pomoči.
Ena tistih, ki predstavlja enega boljših primerov, da so Rominje lahko uspešne, je Enisa Brizani. Čeprav jo mnogi poznajo kot novinarko, si je zadala nov izziv: postati samostojna podjetnica.
Ena tistih, ki predstavlja enega boljših primerov, da so Rominje lahko uspešne, je Enisa Brizani. Čeprav jo mnogi poznajo kot novinarko, si je zadala nov izziv: postati samostojna podjetnica.
Zaradi nedavnih dogodkov v naselju Goriča vas v občini Ribnica, je varuh za človekove pravica na premiera v odstopu naslovil zahtevo po nujnem urejanju bivanjskih razmer v tem naselju. Preverjamo tudi kakšne so razmere Romov v naselju Gomilica v občini Turnišče. Ob koncu pa se pogovarjamo s člani zasedbe Romano Glauso, ki že načrtujejo izid albuma prvenca.
Zaradi nedavnih dogodkov v naselju Goriča vas v občini Ribnica, je varuh za človekove pravica na premiera v odstopu naslovil zahtevo po nujnem urejanju bivanjskih razmer v tem naselju. Preverjamo tudi kakšne so razmere Romov v naselju Gomilica v občini Turnišče. Ob koncu pa se pogovarjamo s člani zasedbe Romano Glauso, ki že načrtujejo izid albuma prvenca.
V tokratni oddaji se bomo v večji meri posvetili kulturi. Pogovarjali smo se z romsko pisateljico in pesnico, Mladenko Šarkezi, ki je svoje življenjske preizkušnje zapisala na papir, obiskali pa smo tudi romski kotiček v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, kjer se nahaja nemalo knjižničnega gradiva in literature z romsko tematiko. Predstavljamo tudi makedonsko akademsko glasbenico Bajso Arifovsko, s katero smo se pogovarjali na enem od koncertov v Sloveniji.
V tokratni oddaji se bomo v večji meri posvetili kulturi. Pogovarjali smo se z romsko pisateljico in pesnico, Mladenko Šarkezi, ki je svoje življenjske preizkušnje zapisala na papir, obiskali pa smo tudi romski kotiček v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, kjer se nahaja nemalo knjižničnega gradiva in literature z romsko tematiko. Predstavljamo tudi makedonsko akademsko glasbenico Bajso Arifovsko, s katero smo se pogovarjali na enem od koncertov v Sloveniji.
Ob 60. obletnici ljudske univerze Lendava poročamo o njihovem uspešnem vključevanju romske skupnosti v izobraževalne programe in zaposlovanju Rominj. Izšla je monografija o zdravju Romov, zato preverjamo predvsem s katerimi zdravstvenimi težavami se soočajo Romi v Sloveniji, udeležili smo se tudi promocijskega koncerta zasedbe Šukar, ki je pred kratkim izdala tudi novi, samostojni avtorski album Baro Ilo. Ob koncu oddaje vas vabimo še na potep v Andaluzijo, kjer vam tokrat predstavljamo združenje Rominj, Fakali.
Ob 60. obletnici ljudske univerze Lendava poročamo o njihovem uspešnem vključevanju romske skupnosti v izobraževalne programe in zaposlovanju Rominj. Izšla je monografija o zdravju Romov, zato preverjamo predvsem s katerimi zdravstvenimi težavami se soočajo Romi v Sloveniji, udeležili smo se tudi promocijskega koncerta zasedbe Šukar, ki je pred kratkim izdala tudi novi, samostojni avtorski album Baro Ilo. Ob koncu oddaje vas vabimo še na potep v Andaluzijo, kjer vam tokrat predstavljamo združenje Rominj, Fakali.
Skupina Šukar je izdala novi, samostojni album z avtorsko glasbo. Naslovili so za Baro ilo (veliko srce), izdali pa pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija.
Skupina Šukar je izdala novi, samostojni album z avtorsko glasbo. Naslovili so za Baro ilo (veliko srce), izdali pa pri ZKP RTV Slovenija v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija.
Ljudska univerza Lendava obeležuje 60. letnico delovanja. Letno se njihovih formalnih in neformalnih programov izobraževanja udeleži preko 2500 posameznikov. V vsem tem času pa so veliko storili tudi za romsko skupnost.
Ljudska univerza Lendava obeležuje 60. letnico delovanja. Letno se njihovih formalnih in neformalnih programov izobraževanja udeleži preko 2500 posameznikov. V vsem tem času pa so veliko storili tudi za romsko skupnost.
S prvo oddajo letos se bomo spomnili odmevnejših dogodkov, ki so v minulem letu zaznamovali romsko skupnost v Sloveniji ter kam vse izven meja države smo se podali za zanimivimi zgodbami. Naši sogovorci so z nami delili tudi nekaj želja in načrtov za leto, ki je pred nami.
S prvo oddajo letos se bomo spomnili odmevnejših dogodkov, ki so v minulem letu zaznamovali romsko skupnost v Sloveniji ter kam vse izven meja države smo se podali za zanimivimi zgodbami. Naši sogovorci so z nami delili tudi nekaj želja in načrtov za leto, ki je pred nami.
Z zadnjo oddajo v letu 2019 se bomo odpravili na koncert in predstavitev zgoščenke Damirja Mazreka ter prireditev Drugačnost nas združuje v Murski Soboti. Romska zasedba Gitano band je skupaj s še nekaterimi prekmurskimi zasedbami posnela praznično pesem in tudi videospot, otroke v Dolgi vasi pa je pred začetkom počitnic že presenetil Božiček.
Z zadnjo oddajo v letu 2019 se bomo odpravili na koncert in predstavitev zgoščenke Damirja Mazreka ter prireditev Drugačnost nas združuje v Murski Soboti. Romska zasedba Gitano band je skupaj s še nekaterimi prekmurskimi zasedbami posnela praznično pesem in tudi videospot, otroke v Dolgi vasi pa je pred začetkom počitnic že presenetil Božiček.
Tokrat smo preverili kdaj lahko govorimo o diskriminaciji in kako v takem primeru ukrepamo, pogovarjali pa smo se tudi s koordinatorko za romska vprašanja na Centru za socialno delo Maribor o tem, s kakšnimi izzivi se srečujejo njeni uporabniki. Svoja občutja hvaležnosti in o tem, kaj je v življenju pomembno, je v skladbi opisal in prikazal mladi, perspektivni vsestranski glasbenik, Sandi Horvat. Ob koncu oddaje vas znova povabimo v Španijo, kjer vam pobliže predstavimo revijo o romski kulturi, Amarí.
Tokrat smo preverili kdaj lahko govorimo o diskriminaciji in kako v takem primeru ukrepamo, pogovarjali pa smo se tudi s koordinatorko za romska vprašanja na Centru za socialno delo Maribor o tem, s kakšnimi izzivi se srečujejo njeni uporabniki. Svoja občutja hvaležnosti in o tem, kaj je v življenju pomembno, je v skladbi opisal in prikazal mladi, perspektivni vsestranski glasbenik, Sandi Horvat. Ob koncu oddaje vas znova povabimo v Španijo, kjer vam pobliže predstavimo revijo o romski kulturi, Amarí.
Revija Amarí, ki je namenjena predvsem ohranjanju in predstavitvi romske kulture v španski Andaluziji, izhaja vsak četrti mesec vse od leta 2015.
Revija Amarí, ki je namenjena predvsem ohranjanju in predstavitvi romske kulture v španski Andaluziji, izhaja vsak četrti mesec vse od leta 2015.
Svoja občutja hvaležnosti in o tem, kaj je v življenju pomembno, je v skladbi opisal in prikazal mladi, perspektivni vsestranski glasbenik, Sandi Horvat. V videospotu je delil družinske in utrinke skupnosti iz otroštva.
Svoja občutja hvaležnosti in o tem, kaj je v življenju pomembno, je v skladbi opisal in prikazal mladi, perspektivni vsestranski glasbenik, Sandi Horvat. V videospotu je delil družinske in utrinke skupnosti iz otroštva.
Tokrat preverjamo kakšne predloge in izhodišča pripravljajo v sklopu priprave Nacionalnega programa ukrepov za Rome v obdobju 2021-2030. V dvorcu Rakičan se po novem lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, odprli so Romski kotiček. Ob koncu oddaje se bomo podali še v toplo Španijo, natančneje v Andaluzijo, kjer so 22. novembra obeležili dan romske skupnosti te pokrajine. Pred mikrofon smo ujeli zanimive romske sogovornike, ki nam bodo pobliže predstavili svojo kulturo.
Tokrat preverjamo kakšne predloge in izhodišča pripravljajo v sklopu priprave Nacionalnega programa ukrepov za Rome v obdobju 2021-2030. V dvorcu Rakičan se po novem lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, odprli so Romski kotiček. Ob koncu oddaje se bomo podali še v toplo Španijo, natančneje v Andaluzijo, kjer so 22. novembra obeležili dan romske skupnosti te pokrajine. Pred mikrofon smo ujeli zanimive romske sogovornike, ki nam bodo pobliže predstavili svojo kulturo.
Podali smo se v toplo Španijo, natančneje v Andaluzijo, kjer so 22. novembra obeležili dan romske skupnosti te pokrajine. Pred mikrofon smo ujeli zanimive romske sogovornike, ki so nam pobliže predstavili svojo kulturo.
Podali smo se v toplo Španijo, natančneje v Andaluzijo, kjer so 22. novembra obeležili dan romske skupnosti te pokrajine. Pred mikrofon smo ujeli zanimive romske sogovornike, ki so nam pobliže predstavili svojo kulturo.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
V tokratni, že 250. oddaji, preverjamo stanje v romskih naseljih na Goričkem, udeležili pa smo se tudi okrogle mize v Novem mestu, kjer se zavzemajo za uspešno vključitev Romov v programe vseživljenjskega učenja. Mudili smo se v Kočevju, kjer v zadnjem času beležijo porast nestrpnosti do pripadnikov romske skupnosti, v Kerinovem Grmu pa obiskali tamkajšnji večnamenski romski center Drom. Na Pušči smo se udeležili literarnega popoldneva, v rubriki romskega jezika pa smo pozornost namenili svetovnemu dnevu romskega jezika.
V tokratni, že 250. oddaji, preverjamo stanje v romskih naseljih na Goričkem, udeležili pa smo se tudi okrogle mize v Novem mestu, kjer se zavzemajo za uspešno vključitev Romov v programe vseživljenjskega učenja. Mudili smo se v Kočevju, kjer v zadnjem času beležijo porast nestrpnosti do pripadnikov romske skupnosti, v Kerinovem Grmu pa obiskali tamkajšnji večnamenski romski center Drom. Na Pušči smo se udeležili literarnega popoldneva, v rubriki romskega jezika pa smo pozornost namenili svetovnemu dnevu romskega jezika.
Romsko kulturo in turistično društvo Pušča z izdajo prevoda pravljice avtorice Pavle Štrukelj opominja na ohranjanje romskega jezika.
Romsko kulturo in turistično društvo Pušča z izdajo prevoda pravljice avtorice Pavle Štrukelj opominja na ohranjanje romskega jezika.
Zaradi vandalizma, ki ga v zadnjem času izvajajo romski mladostniki, se nestrpnost do celotne romske skupnosti v Kočevju stopnjuje.
Zaradi vandalizma, ki ga v zadnjem času izvajajo romski mladostniki, se nestrpnost do celotne romske skupnosti v Kočevju stopnjuje.
V tokratni oddaji preverjamo rezultate projekta vključevanja Romov in migrantov v izobraževanje in potek dela pripravljalnega vrtca v Kerinovem Grmu. Udeležili smo se predstavitve knjige akademskega glasbenika, Imerja Traje Brizancije, v Velenju pa smo si ogledali nagrajeni nastop otrok iz centra Brezja, ki so zaplesali na festivalu Pika miga. Svoja vrata je v Grosuplju odprla tudi nova knjižnica igrač.
V tokratni oddaji preverjamo rezultate projekta vključevanja Romov in migrantov v izobraževanje in potek dela pripravljalnega vrtca v Kerinovem Grmu. Udeležili smo se predstavitve knjige akademskega glasbenika, Imerja Traje Brizancije, v Velenju pa smo si ogledali nagrajeni nastop otrok iz centra Brezja, ki so zaplesali na festivalu Pika miga. Svoja vrata je v Grosuplju odprla tudi nova knjižnica igrač.
V sklopu mednarodnega projekta TOY for Inclusion, so v mestni knjižnici Grosuplje odprli knjižnico igrač. Po Murski Soboti je to drug prostor pri nas, ki je namenjen družinam z mlajšimi otroki.
V sklopu mednarodnega projekta TOY for Inclusion, so v mestni knjižnici Grosuplje odprli knjižnico igrač. Po Murski Soboti je to drug prostor pri nas, ki je namenjen družinam z mlajšimi otroki.
V Velenju so se v sklopu festivala Pika miga med 35 sodelujočimi plesnimi ekipami predstavili tudi romski otroci iz Večnamenskega romskega centra Brezje.
V Velenju so se v sklopu festivala Pika miga med 35 sodelujočimi plesnimi ekipami predstavili tudi romski otroci iz Večnamenskega romskega centra Brezje.
Z ekipo se v tokratni oddaji mudimo na Hrvaškem, kjer smo v Zagrebu obiskali krovno romsko organizacijo Kali Sara ter se pogovorili s predstavnikom manjšin v hrvaškem parlamentu. Dobre vtise je na nas pustila romska hiša v Bjelovarju, ki služi kot enega boljših primerov ohranjanje romske kulturne identitete Romov Lovarjev. Bili pa smo tudi na čistilni akciji naselja v Kočevju.
Z ekipo se v tokratni oddaji mudimo na Hrvaškem, kjer smo v Zagrebu obiskali krovno romsko organizacijo Kali Sara ter se pogovorili s predstavnikom manjšin v hrvaškem parlamentu. Dobre vtise je na nas pustila romska hiša v Bjelovarju, ki služi kot enega boljših primerov ohranjanje romske kulturne identitete Romov Lovarjev. Bili pa smo tudi na čistilni akciji naselja v Kočevju.
Romi svojo tradicijo, kulturo in zgodovino ohranjajo na različne načine. Enega teh predstavlja romska hiša v Bjelovarju, ki omogoča vpogled v identiteto Romov Lovarjev na Hrvaškem.
Romi svojo tradicijo, kulturo in zgodovino ohranjajo na različne načine. Enega teh predstavlja romska hiša v Bjelovarju, ki omogoča vpogled v identiteto Romov Lovarjev na Hrvaškem.
K izboljšanju položaja Romov na Hrvaškem pripomorejo številni programi za izobraževanje Romov, še posebej odraslih Romov. Eden boljših primerov prihaja iz Čakovca.
K izboljšanju položaja Romov na Hrvaškem pripomorejo številni programi za izobraževanje Romov, še posebej odraslih Romov. Eden boljših primerov prihaja iz Čakovca.
Takšen je naslov pesniške zbirke romskih avtorjev, Marcela Baranje in Sandija Horvata. Rdeča nit zbirke petdesetih pesmi so čustva in dojemanje sveta in okolja skozi romske oči.
Takšen je naslov pesniške zbirke romskih avtorjev, Marcela Baranje in Sandija Horvata. Rdeča nit zbirke petdesetih pesmi so čustva in dojemanje sveta in okolja skozi romske oči.
V tokratni oddaji preverjamo kakšna je slika zdravja Romov v Sloveniji in v kolikšni meri koristijo zdravstvene storitve? Kakšna je njihova ozaveščenost o zdravem načinu življenja? Preverili smo nove načrte vladne komisije za zaščito romske skupnosti in kdo jo po novem vodi. Na Pušči smo se udeležili delavnice za otroke, ki so jo izvedli udeleženci Erasmus+ izmenjave, v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pa smo prelistali pesniško zbirko dveh mladih romskih avtorjev z naslovom V senci svetlobe.
V tokratni oddaji preverjamo kakšna je slika zdravja Romov v Sloveniji in v kolikšni meri koristijo zdravstvene storitve? Kakšna je njihova ozaveščenost o zdravem načinu življenja? Preverili smo nove načrte vladne komisije za zaščito romske skupnosti in kdo jo po novem vodi. Na Pušči smo se udeležili delavnice za otroke, ki so jo izvedli udeleženci Erasmus+ izmenjave, v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pa smo prelistali pesniško zbirko dveh mladih romskih avtorjev z naslovom V senci svetlobe.
V prvi oddaji 12. sezone se bomo posvetili spominskim obeležjem ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve genocida, ki ga obeležujemo 2. avgusta. V ta namen smo obiskali simpozij v Murski Soboti, žrtvam so se poklonili tudi v hrvaškem Jasenovcu. Bili smo tudi na zaključni konferenci projekta GEM – Give them a chance, v sklopu katerih je izšla knjiga mladega Roma in manifest učečih se Romov. V Ljubljani smo pokukali na razstavo likovnih del Kasuma Cane, za vas pa smo pripravili še nekaj novic in rubriko romskega jezika.
V prvi oddaji 12. sezone se bomo posvetili spominskim obeležjem ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve genocida, ki ga obeležujemo 2. avgusta. V ta namen smo obiskali simpozij v Murski Soboti, žrtvam so se poklonili tudi v hrvaškem Jasenovcu. Bili smo tudi na zaključni konferenci projekta GEM – Give them a chance, v sklopu katerih je izšla knjiga mladega Roma in manifest učečih se Romov. V Ljubljani smo pokukali na razstavo likovnih del Kasuma Cane, za vas pa smo pripravili še nekaj novic in rubriko romskega jezika.
Avgusta je v Ljubljani odprtje doživela razstava likovnih del hrvaškega romskega umetnika, Kasuma Cane. Dela je v Ljubljano pripeljal Romski informaciji center Anglunipe.
Avgusta je v Ljubljani odprtje doživela razstava likovnih del hrvaškega romskega umetnika, Kasuma Cane. Dela je v Ljubljano pripeljal Romski informaciji center Anglunipe.
V Lendavi so na zaključni konfereci projekta GEM - Give them a chance!, v katerem so sodelovale izobraževalne organizacije za odrasle in romske organizacije iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske predstavili končne rezultate in manifest učečih se Romov. V sklopu projekta je v treh jezikih izšla tudi knjiga Sandija Horvata, Preprosto enostavno: čas je za spremembe.
V Lendavi so na zaključni konfereci projekta GEM - Give them a chance!, v katerem so sodelovale izobraževalne organizacije za odrasle in romske organizacije iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske predstavili končne rezultate in manifest učečih se Romov. V sklopu projekta je v treh jezikih izšla tudi knjiga Sandija Horvata, Preprosto enostavno: čas je za spremembe.
V zadnji oddaji 11. sezone smo se z ekipo odpravili na Primorsko, kjer smo v Piranu poklepetali z Rominjo, Zaliko Cener in njenem literarnem ustvarjanju. Preverili smo tudi kako podpreti boljše vključevanje Romov in migrantov v izobraževanje s pomočjo različnih aktivnosti. Mladi iz različnih držav so spregovorili o sovražnem govoru v medijih do Romov, odpravili pa se bomo tudi v Pariz, od koder vam prinašamo zgodbo o romskem cirkusu, ki tam deluje že 25. let. Čaka vas tudi nova rubrika romskega jezika.
V zadnji oddaji 11. sezone smo se z ekipo odpravili na Primorsko, kjer smo v Piranu poklepetali z Rominjo, Zaliko Cener in njenem literarnem ustvarjanju. Preverili smo tudi kako podpreti boljše vključevanje Romov in migrantov v izobraževanje s pomočjo različnih aktivnosti. Mladi iz različnih držav so spregovorili o sovražnem govoru v medijih do Romov, odpravili pa se bomo tudi v Pariz, od koder vam prinašamo zgodbo o romskem cirkusu, ki tam deluje že 25. let. Čaka vas tudi nova rubrika romskega jezika.
Zalika Cener je otroštvo preživela v Murski Soboti, danes živi in dela v Piranu. Za svoje romsko poreklo je spoznala šele v najstniških letih. Svojo življensko pot je opisala tudi v treh knjigah, obeta se že četrta.
Zalika Cener je otroštvo preživela v Murski Soboti, danes živi in dela v Piranu. Za svoje romsko poreklo je spoznala šele v najstniških letih. Svojo življensko pot je opisala tudi v treh knjigah, obeta se že četrta.
Znano je, da so Romi včasih potovali. Nekateri tudi s cirkusom, ampak so ti danes zelo redki. Eden takih pa še vedno deluje v Franciji, vendar kot kaže, ne za dolgo.
Znano je, da so Romi včasih potovali. Nekateri tudi s cirkusom, ampak so ti danes zelo redki. Eden takih pa še vedno deluje v Franciji, vendar kot kaže, ne za dolgo.
V Murski Soboti je v okviru programa Erasmus+ potekal project s poudarkom na sovražnem govoru v medijih. 36 udeležencev iz šestih držav so v Prekmurju spoznavali prakse na področju medijev, med drugim so obiskali tudi romski radio Romic.
V Murski Soboti je v okviru programa Erasmus+ potekal project s poudarkom na sovražnem govoru v medijih. 36 udeležencev iz šestih držav so v Prekmurju spoznavali prakse na področju medijev, med drugim so obiskali tudi romski radio Romic.
Urad za narodnosti je v sklopu nacionalne platforme Skupaj smo uspešnejši pripravil še eno usmerjeno razpravo, tokrat na temo boljše vključenosti Romov na trg dela. Obiskali smo prostore zveze romske skupnosti Umbrella v Ljubljani in preverili kakšne aktivnosti bodo izvajali letos ter kako na izvedbo vplivajo rezultati letošnjega razpisa za romske zveze. Spodbudne novice o večanju števila romskih dijakov in študentov pa prihajajo z Inštituta za narodnostna vprašanja. Ob koncu oddaje pa so se udeležili še ene od delavnic na IV. osnovni šoli Murska Sobota.
Urad za narodnosti je v sklopu nacionalne platforme Skupaj smo uspešnejši pripravil še eno usmerjeno razpravo, tokrat na temo boljše vključenosti Romov na trg dela. Obiskali smo prostore zveze romske skupnosti Umbrella v Ljubljani in preverili kakšne aktivnosti bodo izvajali letos ter kako na izvedbo vplivajo rezultati letošnjega razpisa za romske zveze. Spodbudne novice o večanju števila romskih dijakov in študentov pa prihajajo z Inštituta za narodnostna vprašanja. Ob koncu oddaje pa so se udeležili še ene od delavnic na IV. osnovni šoli Murska Sobota.
Urad za narodnosti je v sklopu nacionalne platforme Skupaj smo uspešnejši pripravil še eno usmerjeno razpravo, tokrat na temo boljše vključenosti Romov na trg dela. Obiskali smo prostore zveze romske skupnosti Umbrella v Ljubljani in preverili kakšne aktivnosti bodo izvajali letos ter kako na izvedbo vplivajo rezultati letošnjega razpisa za romske zveze. Spodbudne novice o večanju števila romskih dijakov in študentov pa prihajajo z Inštituta za narodnostna vprašanja. Ob koncu oddaje pa so se udeležili še ene od delavnic na IV. osnovni šoli Murska Sobota.
Urad za narodnosti je v sklopu nacionalne platforme Skupaj smo uspešnejši pripravil še eno usmerjeno razpravo, tokrat na temo boljše vključenosti Romov na trg dela. Obiskali smo prostore zveze romske skupnosti Umbrella v Ljubljani in preverili kakšne aktivnosti bodo izvajali letos ter kako na izvedbo vplivajo rezultati letošnjega razpisa za romske zveze. Spodbudne novice o večanju števila romskih dijakov in študentov pa prihajajo z Inštituta za narodnostna vprašanja. Ob koncu oddaje pa so se udeležili še ene od delavnic na IV. osnovni šoli Murska Sobota.
Urad za narodnosti je v sklopu nacionalne platforme Skupaj smo uspešnejši pripravil še eno usmerjeno razpravo, tokrat na temo boljše vključenosti Romov na trg dela. Obiskali smo prostore zveze romske skupnosti Umbrella v Ljubljani in preverili kakšne aktivnosti bodo izvajali letos ter kako na izvedbo vplivajo rezultati letošnjega razpisa za romske zveze. Spodbudne novice o večanju števila romskih dijakov in študentov pa prihajajo z Inštituta za narodnostna vprašanja. Ob koncu oddaje pa so se udeležili še ene od delavnic na IV. osnovni šoli Murska Sobota.
Urad za narodnosti je v sklopu nacionalne platforme Skupaj smo uspešnejši pripravil še eno usmerjeno razpravo, tokrat na temo boljše vključenosti Romov na trg dela. Obiskali smo prostore zveze romske skupnosti Umbrella v Ljubljani in preverili kakšne aktivnosti bodo izvajali letos ter kako na izvedbo vplivajo rezultati letošnjega razpisa za romske zveze. Spodbudne novice o večanju števila romskih dijakov in študentov pa prihajajo z Inštituta za narodnostna vprašanja. Ob koncu oddaje pa so se udeležili še ene od delavnic na IV. osnovni šoli Murska Sobota.
Tokratna oddaja je nastala v Lendavi, kjer smo preverili kakšno je sodelovanje med romskim in večinskim prebivalstvom, udeležili smo se tudi Parade učenja, ki je letos prvič potekala v mestu stičišča več kultur. Obiskali smo tudi večnamenski romski center Novo mesto ter pokukali kaj ustvarjajo mladi nadobudneži v murskosoboški knjižnici igrač. Novo znanje prinaša tudi rubrika romskega jezika.
Tokratna oddaja je nastala v Lendavi, kjer smo preverili kakšno je sodelovanje med romskim in večinskim prebivalstvom, udeležili smo se tudi Parade učenja, ki je letos prvič potekala v mestu stičišča več kultur. Obiskali smo tudi večnamenski romski center Novo mesto ter pokukali kaj ustvarjajo mladi nadobudneži v murskosoboški knjižnici igrač. Novo znanje prinaša tudi rubrika romskega jezika.
Tokrat smo preverili razmere v romskih naseljih v občini Rogašovci na Goričkem, udeležili smo se tudi informativne in poučne delavnice v naselju Dolga vas, ki jo je v sklopu festivala romske kulture Romano Čhon, pripravil Romski akademski klub. Obiskali smo tudi prvo mednarodno izmenjavo v Črnomlju, ki je združila mlade Rome iz Češke in Slovenije.
Tokrat smo preverili razmere v romskih naseljih v občini Rogašovci na Goričkem, udeležili smo se tudi informativne in poučne delavnice v naselju Dolga vas, ki jo je v sklopu festivala romske kulture Romano Čhon, pripravil Romski akademski klub. Obiskali smo tudi prvo mednarodno izmenjavo v Črnomlju, ki je združila mlade Rome iz Češke in Slovenije.
Tokrat o prireditvah, ki so jih v aprilu pripravili v Kočevju in Črnomlju, o sprejemu romskih otrok na kulturnem ministrtvu, obiskali pa smo tudi enoto URI Soča v Murski Soboti, ki v svoje programe vključujejo tudi številne Rome.
Tokrat o prireditvah, ki so jih v aprilu pripravili v Kočevju in Črnomlju, o sprejemu romskih otrok na kulturnem ministrtvu, obiskali pa smo tudi enoto URI Soča v Murski Soboti, ki v svoje programe vključujejo tudi številne Rome.
Minuli teden so Romi po svetu, z raznimi prireditvami, obeležili mednarodni dan Romov, ki ga praznujemo 8. aprila. Ob prazniku smo obiskali osrednjo prireditev v Murski Soboti, bogat kulturni program so pripravili tudi v Mariboru in Novem mestu, v slednjem so slavnostno odprli tudi nov skupnostni center. Praznični vikend se je sklenil s koncertom ob svetovnem dnevu Rominj v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Minuli teden so Romi po svetu, z raznimi prireditvami, obeležili mednarodni dan Romov, ki ga praznujemo 8. aprila. Ob prazniku smo obiskali osrednjo prireditev v Murski Soboti, bogat kulturni program so pripravili tudi v Mariboru in Novem mestu, v slednjem so slavnostno odprli tudi nov skupnostni center. Praznični vikend se je sklenil s koncertom ob svetovnem dnevu Rominj v Cankarjevem domu v Ljubljani.
V tokratni oddaji poročamo iz občine Črenšovci. Tam smo obiskali romski naselji Kamenci in Trnje in preverili v kakšnih razmerah živijo Romi in s kakšnimi izzivi se soočajo. Udeležili smo se nove konference v sklopu nacionalne platforme za Rome, ki jo vodi vladni urad za narodnosti, na kateri so udeleženci tokrat spregovorili o pomenu izobraževanja za Rome in o vključevanju otrok v izobraževalni sistem ter vplivu vključevanja v družbo. Preverili smo še kako je z varnostjo v romskih naseljih na Dolenjskem ter kateri pomembnejši dogodki se bodo zvrstili ob prihajajočem mednarodnem dnevu Romov. Kako pomembna je izobrazba bomo ob koncu spregovorili še v rubriki romskega jezika.
V tokratni oddaji poročamo iz občine Črenšovci. Tam smo obiskali romski naselji Kamenci in Trnje in preverili v kakšnih razmerah živijo Romi in s kakšnimi izzivi se soočajo. Udeležili smo se nove konference v sklopu nacionalne platforme za Rome, ki jo vodi vladni urad za narodnosti, na kateri so udeleženci tokrat spregovorili o pomenu izobraževanja za Rome in o vključevanju otrok v izobraževalni sistem ter vplivu vključevanja v družbo. Preverili smo še kako je z varnostjo v romskih naseljih na Dolenjskem ter kateri pomembnejši dogodki se bodo zvrstili ob prihajajočem mednarodnem dnevu Romov. Kako pomembna je izobrazba bomo ob koncu spregovorili še v rubriki romskega jezika.
Obiskali smo občino Črnomelj, kjer v štirih romskih naseljih živi okoli 700 Romov. Preverili smo v kakšnih razmerah živijo in s katerimi izzivi se soočajo. Tik pred predajo obveznosti novemu varuhu človekovih pravic, smo pred mikrofon povabili nekdanjo varuhinjo, Vlasto Nusdorfer, prosili smo jo za oceno položaja in napredka romske skupnosti v Sloveniji. Preverili smo tudi kakšna je funkcija romskega jezika v procesu izobraževanja romskih otrok in kakšni so izzivi z vidika priprave učnega načrta za poučevanje romskega jezika. Ogledali smo si tudi razstavo Romi v gibanju – zamolčani genocid nad Romi, po kateri so nas popeljali učenci na OŠ Draga Kobala Maribor. Pripravili pa smo tudi novo rubriko romskega jezika.
Obiskali smo občino Črnomelj, kjer v štirih romskih naseljih živi okoli 700 Romov. Preverili smo v kakšnih razmerah živijo in s katerimi izzivi se soočajo. Tik pred predajo obveznosti novemu varuhu človekovih pravic, smo pred mikrofon povabili nekdanjo varuhinjo, Vlasto Nusdorfer, prosili smo jo za oceno položaja in napredka romske skupnosti v Sloveniji. Preverili smo tudi kakšna je funkcija romskega jezika v procesu izobraževanja romskih otrok in kakšni so izzivi z vidika priprave učnega načrta za poučevanje romskega jezika. Ogledali smo si tudi razstavo Romi v gibanju – zamolčani genocid nad Romi, po kateri so nas popeljali učenci na OŠ Draga Kobala Maribor. Pripravili pa smo tudi novo rubriko romskega jezika.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Oddaja o Romih So vakeres? – Kaj govoriš? praznuje 10-letnico. Ob tej priložnosti bo daljša (namesto 15-35 minut), v njej pa se bodo zvrstili številni gostje, ki bodo spregovorili o romski identiteti, njihovem etnološkem izročilu, o romski kulinariki in pomenu preseganja negativnih stereotipov v zvezi z Romi. Nastopila bo romska glasbena zasedba Romano Glauso, njihovo izvirno glasbo pa bodo popestrile mlade romske plesalke iz Lendave.
Oddaja o Romih So vakeres? – Kaj govoriš? praznuje 10-letnico. Ob tej priložnosti bo daljša (namesto 15-35 minut), v njej pa se bodo zvrstili številni gostje, ki bodo spregovorili o romski identiteti, njihovem etnološkem izročilu, o romski kulinariki in pomenu preseganja negativnih stereotipov v zvezi z Romi. Nastopila bo romska glasbena zasedba Romano Glauso, njihovo izvirno glasbo pa bodo popestrile mlade romske plesalke iz Lendave.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Romska oddaja So vakeres – Kaj govoriš? je na sporedu dvakrat mesečno, ustvarjajo pa jo romski novinarji.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Glina, ta spet vedno bolj cenjen naravni material, spremlja človeka skozi vso njegovo zgodovino. V ognju žgani glineni predmeti so se ohranili tisoče let in nam še danes pripovedujejo, kako so ljudje nekoč živeli, kakšne so bile njihove prehranske navade, kako so skušali pridobiti naklonjenost bogov, kako so si lajšali vsakodnevna opravila. Romanizacija, ki je pred dvema tisočletjema zajela ozemlje današnje Slovenije, je prinesla v naše kraje številne spremembe. Trgovci, vojaki, koloni, ki so prihajali in se tu naseljevali, so s seboj prinašali ne le nove navade in običaje, ampak tudi številne izdelke iz žgane gline - amfore, čudovito namizno posodje, uporabne predmete in seveda nova znanja, spretnosti in estetske vrednote in tako spreminjali kulturo staroselcev. Keramika je nekako neopazno in samoumevno spremljala ljudi, revne in bogate, od zibeli do groba in tudi na poti v posmrtno življenje. O vsem tem nam pripovedujejo številne rimske oljenke, žlahtno posodje, ki posnema stekleno ali kovinsko, pa keramični mozaiki, ostanki vodovodnih cevi, amfore... in tudi številni predmeti, ki so jih iz gline izdelali staroselci, med njimi pivsko posodje in na Dolenjskem najdene hišaste žare, ki jim na svetu ni enakih.
Glina, ta spet vedno bolj cenjen naravni material, spremlja človeka skozi vso njegovo zgodovino. V ognju žgani glineni predmeti so se ohranili tisoče let in nam še danes pripovedujejo, kako so ljudje nekoč živeli, kakšne so bile njihove prehranske navade, kako so skušali pridobiti naklonjenost bogov, kako so si lajšali vsakodnevna opravila. Romanizacija, ki je pred dvema tisočletjema zajela ozemlje današnje Slovenije, je prinesla v naše kraje številne spremembe. Trgovci, vojaki, koloni, ki so prihajali in se tu naseljevali, so s seboj prinašali ne le nove navade in običaje, ampak tudi številne izdelke iz žgane gline - amfore, čudovito namizno posodje, uporabne predmete in seveda nova znanja, spretnosti in estetske vrednote in tako spreminjali kulturo staroselcev. Keramika je nekako neopazno in samoumevno spremljala ljudi, revne in bogate, od zibeli do groba in tudi na poti v posmrtno življenje. O vsem tem nam pripovedujejo številne rimske oljenke, žlahtno posodje, ki posnema stekleno ali kovinsko, pa keramični mozaiki, ostanki vodovodnih cevi, amfore... in tudi številni predmeti, ki so jih iz gline izdelali staroselci, med njimi pivsko posodje in na Dolenjskem najdene hišaste žare, ki jim na svetu ni enakih.
Glina, ta spet vedno bolj cenjen naravni material, spremlja človeka skozi vso njegovo zgodovino. V ognju žgani glineni predmeti so se ohranili tisoče let in nam še danes pripovedujejo, kako so ljudje nekoč živeli, kakšne so bile njihove prehranske navade, kako so skušali pridobiti naklonjenost bogov, kako so si lajšali vsakodnevna opravila. Romanizacija, ki je pred dvema tisočletjema zajela ozemlje današnje Slovenije, je prinesla v naše kraje številne spremembe. Trgovci, vojaki, koloni, ki so prihajali in se tu naseljevali, so s seboj prinašali ne le nove navade in običaje, ampak tudi številne izdelke iz žgane gline - amfore, čudovito namizno posodje, uporabne predmete in seveda nova znanja, spretnosti in estetske vrednote in tako spreminjali kulturo staroselcev. Keramika je nekako neopazno in samoumevno spremljala ljudi, revne in bogate, od zibeli do groba in tudi na poti v posmrtno življenje. O vsem tem nam pripovedujejo številne rimske oljenke, žlahtno posodje, ki posnema stekleno ali kovinsko, pa keramični mozaiki, ostanki vodovodnih cevi, amfore... in tudi številni predmeti, ki so jih iz gline izdelali staroselci, med njimi pivsko posodje in na Dolenjskem najdene hišaste žare, ki jim na svetu ni enakih.
Glina, ta spet vedno bolj cenjen naravni material, spremlja človeka skozi vso njegovo zgodovino. V ognju žgani glineni predmeti so se ohranili tisoče let in nam še danes pripovedujejo, kako so ljudje nekoč živeli, kakšne so bile njihove prehranske navade, kako so skušali pridobiti naklonjenost bogov, kako so si lajšali vsakodnevna opravila. Romanizacija, ki je pred dvema tisočletjema zajela ozemlje današnje Slovenije, je prinesla v naše kraje številne spremembe. Trgovci, vojaki, koloni, ki so prihajali in se tu naseljevali, so s seboj prinašali ne le nove navade in običaje, ampak tudi številne izdelke iz žgane gline - amfore, čudovito namizno posodje, uporabne predmete in seveda nova znanja, spretnosti in estetske vrednote in tako spreminjali kulturo staroselcev. Keramika je nekako neopazno in samoumevno spremljala ljudi, revne in bogate, od zibeli do groba in tudi na poti v posmrtno življenje. O vsem tem nam pripovedujejo številne rimske oljenke, žlahtno posodje, ki posnema stekleno ali kovinsko, pa keramični mozaiki, ostanki vodovodnih cevi, amfore... in tudi številni predmeti, ki so jih iz gline izdelali staroselci, med njimi pivsko posodje in na Dolenjskem najdene hišaste žare, ki jim na svetu ni enakih.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Oddaje ki jih pripravljajo Romi prinašajo možnost za ohranjanje njihove kulture in možnost za posredovanje tistim, ki je še ne poznajo. Upajo in si želijo, da bi s temi oddajami pomagali tudi k zmanjšanju predsodkov do Romov.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
Osnovni vrednosti oddaje sta, da jih pripravljajo Romi sami, pretežni del oddaje pa je v romskem jeziku. Vsebina 15-minutne oddaje je raznolika. Od zgodovine, romskega jezika, življenjskih zgodb, aktualne problematike, zakonodaje, delovanja romskih društev in utripa romskih skupnosti v sosednjih državah.
