Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Zadnja priložnost
Za otroke
V živo
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Zadnja priložnost Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Primorski kraji in ljudje

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti. .

Zavrženim predmetom ponudimo novo priložnost

28. 11. 2021

Vzporedno z globalnimi podnebnimi konferencami in njihovimi visokimi cilji potekajo tudi prizadevanja za varovanje narave in našega planeta na lokalni ravni. Med ta prizadevanja zagotovo spada tudi delovanje Centrov uporabnih predmetov. V Izoli imajo že dva, vodi pa ju Metka Magdalena Šori, ki je sicer dejavna tudi na številnih drugih področjih. Njen cilj je predvsem zmanjšanje količine odpadkov. Z Metko Magdaleno Šori se je pogovarjala Jasna Preskar.

Prapranečakinja Simona Gregorčiča Janja Bužinel

21. 11. 2021

Na Radiu Koper bomo v oddaji Primorski kraji in ljudje obudili spomin na življenje in delo Simona Gregorčiča na Vipavskem. Prejšnji mesec je minilo 177. let od njegovega rojstva, prihodnjo sredo pa bo minilo 115. let od njegove smrti. Nataša Uršič je v Brjah nad Branikom, kjer je živela njegova sestra Katarina, obiskala prapranečaka Borisa Čebrona, v Solkanu pa prapranečakinjo Janjo Bužinel. Najprej pa se je odpravila na Gradišče nad Prvačino, kjer ji je domačinka Melanija Kerševan povedala, da je Simon Gregorčič tam nekaj časa živel »le« kot kmet in poet.

170 let Pihalnega orkestra Piran

14. 11. 2021

Oddajo Primorski kraji in ljudje tokrat zaznamuje glasba. Današnja glasbena zgodba prihaja iz Pirana in je stara 170 let. Smilja Baranja je obiskala Pihalni orkester Piran, ki deluje od leta 1851. Na Slovenskem je v Zvezi slovenskih godb 103 orkestrov. Godbeništvo je oblika družbenega delovanja v okviru godb na pihala, godbeniki igrajo na pihala, trobila in tolkala. Pihalni orkester Piran vodi od leta 2009 dirigent Iztok Babnik, sicer tudi ravnatelj Glasbene šole Koper.

Koprske orgle že donijo

7. 11. 2021

Včeraj so v koprski stolnici prvič mogočno zadonele nove orgle. To so največje cerkvene in druge največje orgle v Sloveniji. Da jih je švicarska koncertna dvorana Tonhalle podarila prav Kopru, je bil uspeh, ki mu je sledil večletni trud številnih, ki so za to zaslužni. Tjaša Škamperle nas bo v oddaji Primorski kraji in ljudje pred nocojšnjim inavguracijskim koncertom spomnila na zgodbo novih koprskih orgel

Franka Žgavec – dobitnica Peterlinove nagrade

31. 10. 2021

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje je naša gostja Franka Žgavec, goriška zborovodkinja, zborovska pevka, učiteljica solopetja, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici in neutrudna organizatorka kulturnih prireditev. V začetku septembra letos so ji na 56. Študijskih dnevih Draga podelili deseto, jubilejno Peterlinovo nagrado.

Bistriško Društvo ljubiteljev železnic skrbi za ohranjanje tehniške dediščine

22. 10. 2021

Železna cesta pelje mimo številnih krajev, a le malokateri ima entuziaste, ki so se povezali v Društvo ljubiteljev železnic. Ti so doma v Ilirski Bistrici, sadove njihovih prizadevanj pa si lahko obiskovalci ogledajo ob tamkajšnji železniški postaji.

V korak s Kosovelom

15. 10. 2021

Sežana, mesto poezije. Zakaj pa ne, pravijo snovalci novega urbanega kulturnega-turističnega produkta pod imenom V korak s Kosovelom. Za novo pot so odgovorni Kosovelov dom, Kosovelova spominska soba v okviru Ljudske univerze Sežana in društvo Konstruktivist. Gre za literarno turistični sprehod po Sežani. Osnovni namen projekta pa je spodbujanje kulturnega turizma v sežanski občini.

550 let cerkve sv. Mihaela

10. 10. 2021

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje bomo podrobneje spoznali cerkvico svetega Mihaela v Šmihelu, ki letos praznuje 550. jubilej. Ob tej priložnosti so domačini predvsem veseli dejstva, da so uspeli pridobiti sredstva za začetek obnove fresk, ki krasijo prezbiterij in slavoločno steno cerkvice. Na sprehod po freskah nas bo s sogovorniki popeljala Karin Zorn Čebokli.

Primorski kraji in ljudje - Dan slovenskih lekarn - 26.09.2021

27. 9. 2021

Tolminska enota slovenskih lekarn, pogovor z magistro farmacije Martino Klanjšček.

Razstava Seniki Tolmin - Kobarid

17. 9. 2021

Še do konca meseca bo v Zeleni hiši v Kobaridu na ogled etnološko-fotografska razstava Seniki Tolmin-Kobarid, ki sta jo s skupnimi močni sestavila domačina - vsestranski raziskovalec preteklosti iz Kobarida Pavel Četrtič in mlad fotograf, Tolminec Elvis Jerkič. Svojo strast do senikov sta povezala ob podpori Tolminskega muzeja. Mariša Bizjak.

Koprski piškot, torta Izolanka, čokoladni bombon Giuseppe Tartini

12. 9. 2021

Za blejsko kremno rezino, prekmursko gibanico, pohorsko omleto in trojanski krof ste zagotovo že slišali. Kaj pa za koprski piškot, torto Izolanko in piranski čokoladni bombon Giuseppe Tartini? Še ne? Potem je čas, da jih spoznate! Predstavila vam jih bo Jasna Preskar.

Med oljčniki in sodobno umetnostjo

6. 9. 2021

V občini Dolina so v teh dneh na ogled umetniška dela, ki so jih na različnih lokacijah postavili v okviru razpršenega muzeja MUDS - Zemlja in voda. Namen muzeja je povezati teritorij, njegovo zgodovino, tradicijo, lokalne značilnosti in izdelke s sodobno umetnostjo. Razpršeni muzej se obenem povezuje s tremi kmetijami med Dolino in Žavljami, kjer se bodo lahko obiskovalci v okviru projekta Korenine sprehodili po oljčnikih, spoznali delo in pridelke na posameznih kmetijah, posebni pa bodo tudi kulturni dogodki. Obiskali smo sodelujoče v projektu v Boljuncu in na Dolgi kroni.

PKIL

29. 8. 2021

Fantje spod Šilentabra

Zelena oaza slovenske obale

20. 8. 2021

Občina Ankaran leži vzdolž morja, na južnem pobočju Ankaranskega polotoka, imenovanega tudi Miljski polotok, kjer se začenja slovenski del istrske obale. Danes ima Ankaran jasen načrt razvoja, v ospredju sta predvsem zaščita narave in dvig kakovosti bivanja občanov. O življenju, kulturnem dogajanju in turističnem razvoju je z Ankarančani poklepetala Vesna Potočar Godnič.

Obnovljene freske v Ligu

15. 8. 2021

Versko življenje je bilo nekoč na kanalskem kolovratu zelo živahno. Kako bogata je zgodovina, cerkvena zgodovina tega območja pa kaže tudi bogata sakralna dediščina, katero gotovo krasi čudovita romarska cerkev Marijini Celje v Ligu. Kraj je tudi središče Marijaceljske župnije in glede na to, da v njem živi malo ljudi, je kljub temu ohranil razgibano versko življenje. Nedavno so začeli z obnovo župnišča in odkrili čudovite freske, ki jim, s pomočjo izkušenih restavratorjev, dajejo novo življenje. Novo podobo in namen pa bo dobilo tudi liško župnišče. O Ligu, freskah in sakralni dediščini tega hribovitega dela Primorske med Idrijo in Sočo, se je s kanalskim župnikom Alešem Rupnikom, pogovarjal Boštjan Simčič.

Trnovsko-banjška planota

8. 8. 2021

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Banjšice in Lokve. Trnovsko in Banjško planoto sicer v letošnjem letu v večji meri spoznavajo Slovenci na račun turističnih bonov, tujce pa tja večinoma privabi mir in narava. Kulturne in naravne znamenitosti, kmetije in kulinarično ponudbo si lahko ogledajo in okušajo z električnimi kolesi, peš ali na konju. Zadnja turistična pridobitev je multigolf igrišče, ki so ga pred dnevi odprli na Lokvah. Na nedeljski izlet vas vabi Nataša Uršič.

Ruski bloki v Novi Gorici

1. 8. 2021

Tako imenovani »ruski« bloki imajo za Novogoričane velik simbolni pomen. So prve stanovanjske stavbe, v katere so se preselili prvi prebivalci novonastalega mesta. Bloki so nastali po zamisli arhitekta Edvarda Ravnikarja in so zaradi kakovostne gradnje in velikosti še danes med najbolj iskanimi stanovanji v mestu. Umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Di Battista jim je posvetila knjižico z naslovom Ravnikarjevi bloki, ki je pred kratkim izšla pri Umetnostnozgodovinskem inštitutu ZRC SAZU. V oddaji Primorski kraji in ljudje jo je gostila Nataša Uršič, ki se je pogovarjala tudi z Brankom Belingarjem in Katjo Gabrijelčič. Oba sta ena od prvih stanovalcev teh blokov in seveda tudi novo nastajajočega mesta.

Nataša Benčič in zanimivi Izolani

25. 7. 2021

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Izolo in Izolane. O tem mestu, za katerega tako domačini kot obiskovalci pravijo, da ima posebno dušo in drugačno energijo, se bomo pogovarjali z Natašo Benčič. Naša radijska kolegica, vse življenje iskreno predana temu mestu in ljudem, je namreč koronski čas izkoristila tudi za pisanje. Pred dnevi je v dveh jezikih izšla njena knjiga ZANIMIVI IZOLANI 100: PORTRETI 2004-2020, v kateri je združila zgodbe vseh, ki so v zadnjih 16 letih bili njeni gostje na istoimenski javni prireditvi v organizaciji Mestne knjižnice Izola. Fotografske portete je ustvaril Remigio Grižonič. Zakaj je Izola tako zelo posebna sta zaupala Mateji Brežan.

Reševalec iz vode Miroslav Peternel

18. 7. 2021

V Sloveniji je okrog 4500 registriranih reševalcev iz vode, od teh je aktivnih okrog 900. Največkrat so to mladi ljudje, ki jim reševanje iz vode omogoča dodaten zaslužek ali pa občasno zaposlitev, na primer poleti med študijem. So pa med njimi tudi taki, resda jih ni veliko, ki so ta poklic opravljali vse življenje in so si z njim prislužili tudi pokojnino. Sedem let je bil reševalec iz vode tudi Miroslav Peternel, ki je zdaj član državne komisije za preverjanje usposobljenosti reševalcev iz vode. Kaj vse morajo reševalci iz vode znati in obvladati, katere so pasti poklica in zakaj je tako malo reševalk? Ta in še kup drugih vprašanj mu je zastavila Jasna Preskar.

Družina Ščuka

11. 7. 2021

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo se odpravi na Kras - v Kobjeglavo k družini Ščuka. Gre za posestvo, ki je staro več kot 200 let in prav toliko se tudi ukvarjajo s sušenjem pršuta na klasičen način. V preteklosti so se ukvarjali tudi s sviloprejstvom. Za nadaljevanje tradicije se jim ni bati, saj sta se hčerki, ki sta zaključili študij svojo pot začrtali na kmetiji. Obiskala jih je Ingrid Kašca Bucik.

Knjižnica na plaži

2. 7. 2021

Izposoja knjig na kopališčih vzdolž slovenske obale vseh štirih občin je postala že tradicionalna ponudba v poletnih mesecih. Z izbiro več tisoč naslovov knjig si lahko obiskovalci plaž popestrijo poletni oddih z branjem literature različnih žanrov in v različnih jezikih. Akcija spodbujanja branja med poletjem je letos zaživela tudi čez mejo, v hrvaški Istri.

Mestna knjižnica Piran

27. 6. 2021

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Mestna knjižnica Piran

27. 6. 2021

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Na obisku v Kosovelovi knjižnici v sežani

20. 6. 2021

Če še niste obiskali Kosovelove knjižnice v Sežani, vas tja vabimo z oddajo Primorski kraji in ljudje. Lahko si ogledate tudi njihovo spletno stran, ki vas bo popeljala med številne aktivnosti. Danes boste spoznali, da so tam zaposlene tudi pesnice, ki sta jim dala veliko umetniško popotnico Ciril Zlobec in Jolka Milič. Gostimo direktorico Kosovelove knjižnice in pesnico mag. Magdaleno Svetina Terčon ter pesnici, vodjo kozinske enote Patricijo Dodič in upokojeno sodelavko Majo Razboršek. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.

Biti knjižničar je poslanstvo

1. 6. 2021

Če še niste obiskali Kosovelove knjižnice v Sežani, vas tja vabimo z oddajo Primorski kraji in ljudje. Lahko si ogledate tudi njihovo spletno stran, ki vas bo popeljala med številne aktivnosti. Danes boste spoznali, da so tam zaposlene tudi pesnice, ki sta jim dala veliko umetniško popotnico Ciril Zlobec in Jolka Milič. Gostimo direktorico Kosovelove knjižnice in pesnico mag. Magdaleno Svetina Terčon ter pesnici, vodjo kozinske enote Patricijo Dodič in upokojeno sodelavko Majo Razboršek. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.

Knjižnica Bena Zupančiča je lani praznovala 115-letnico delovanja.

13. 6. 2021

Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.

Knjižnica Bena Zupančiča lani praznovala 115-letnico delovanja

11. 6. 2021

Ob ustanovitvi je bila to Ljudska knjižnica, ki se je pozneje preimenovala v Mestno knjižnico Postojna, v 80. letih minulega stoletja pa so knjižnico preimenovali v Knjižnico Bena Zupančiča. Knjižnica v Postojni ponuja številne dogodke, tako v postojnski, kot tudi pivški enoti. Njihov bibliobus je star že 40 let. Knjižnica ima čitalnico, z dostopom do časopisov in revij, v njej so študijski in računalniški kotički in je dom literatov in drugih umetnikov. Kulturno društvo Cajt zadnje čase raziskuje delo svojega prvega slovenskega pesnika Pavla Knobla iz Orehka. Scenaristka in režiserka Dragana Čolić je pripravila tudi dokumentarni film o njem. Direktor knjižnice, mag. Uroš Mlinar, pravi, da je knjižnica dnevna soba mesta in da želijo obiskovalcem in uporabnikom ponuditi informacije, želja pa je tudi, da pri njih kakovostno preživijo svoj prosti čas. V oddaji Primorski kraji in ljudje je spregovorila tudi predsednica Društva za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, Irena Margon, ki pravi: »Smo društvo, ki ima rado knjige in knjige tudi izdajamo. Leta 1915 smo se zbrali na prvi čajanki. Posvetili smo se delu in življenju dr. Antona Požarja, zadnje čase pa raziskujemo delo Ludovike Kalan in izšla je že druga knjiga o njej«. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka tako raziskuje lokalno zgodovino, člani društva pa so stalni gostje domače knjižnice.

Predstavitev Goriške knjižnice Franceta Bevka

6. 6. 2021

Nedelje nam prinašajo oddajo Primorski kraji in ljudje, v juniju boste lahko slišali serijo oddaj na temo delovanja primorskih knjižnic. Lani smo obiskali tolminsko, izolsko, idrijsko in cerkniško, letos pa smo bili na obisku goriške, postojnske, sežanske in piranske knjižnice. Goriška knjižnica Franceta Bevka deluje od leta 1949, ko je bila ustanovljena Okrajna študijska knjižnica Gorica, s sedežem v Šempetru. Kako je potekal razvoj delovanja omenjene knjižnice in kako široko je danes zastavljena njena dejavnost, nam bodo povedale direktorica Irena Škvarč ter Lara Konjedic (poudarek na e - široki e), Polonca Kavčič, Tina Podgornik in Saša Vidmar. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.

Opatje selo

30. 5. 2021

V oddaji Primorski kraji in ljudje vas bomo popeljali v Opatje selo, ki sodi v občino Miren - Kostanjevica. To je krajevna skupnost, kjer ljudje z veseljem kakšno zapojejo, vas seznanijo z razburkano preteklostjo kraja in ponosno spomnijo na Prosvetno društvo Kras, ki šteje že 117 let.

Dobitnica zlatega priznanja Zbornice babiške in zdravstvene nege Tatjana Bočaj

25. 5. 2021

Tokratna gostja rubrike Primorski kraji in ljudje je Tatjana Bočaj, diplomirana medicinska sestra iz Zdravstvenega doma Koper. V maju je prejela zlato priznanje Zbornice babiške in zdravstvene nege Slovenije - Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije za prispevek k razvoju zdravstvene dejavnosti. Tatjana Bočaj je svojo poklicno pot začela v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, nato je dolgo skrbela za sladkorne bolnike v Diabetološki ambulanti koprskega zdravstvenega doma, zadnjih 25 let pa je izjemno dejavna na področju zdravja otrok in mladostnikov. Po slovesnosti, ki je letos prvič potekala v Predsedniški palači, jo je k pogovoru povabila Mateja Brežan.

160 let Bardinčeve domačije v Loparju

14. 5. 2021

Vas, ki jo na svojem hrbtu nosi osliček. Tako pravi povest, ki jo v slikah in besedi najdemo v Hiši od Bardinca v Loparju, kjer je postavljena krajevna etnološka in domoznanska zbirka, ki priča o bogati kulturni dediščini kraja in življenju vaščanov. Poleg dvajsetletnice od nastanka zbirke, bodo letos v kraju v Šavrinskih hribih obeležili še 160 let Bardinčeve domačije. Hiša, kjer se nahaja tudi turistično informacijska točka, se deli na tri dele: na istrsko črno kuhinjo, vinsko klet in domoznansko zbirko, dvorišče pa krasi lupa, pod katero je skrita mlatilnica z začetka 19. stoletja.

Znak evropske dediščine

9. 5. 2021

Na dan Evrope bomo šli po poteh znakov evropske dediščine, podeljenih Sloveniji. Mednarodna pobuda za znak evropske dediščine je bila oblikovana leta 2006 v španski Granadi. Znak evropske dediščine se dodeli krajem, predmetom ali dogodkom, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost za proces evropskega združevanja ali so nosilci evropskih vrednot. Slovenija je dobitnica treh znakov evropske dediščine in prav vsi trije so močno povezani s Primorsko. Znak evropske dediščine je prejela lani Prešernova Zdravljica in z njo, v Podnanosu rojeni, skladatelj Stanko Premrl. Leta 2018 je ta laskavi naslov dobila spominska cerkev na Javorci, v občini Tolmin. Prva v nizu nagrad, leta 2015, pa Partizanska bolnica Franja, v občini Cerkno. Oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Smilja Baranja

Nevenka Gregorčič: Skrb za živali je zaposlitev za polni delovni čas

2. 5. 2021

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam predstavljamo Nevenko Gregorčič iz Izole. Prek Centra za kulturo, šport in prireditve je vrsto let sooblikovala kulturno in družabno življenje kraja, zdaj, ko je upokojena, pa večino svojega časa in energije posveča zavrženim živalim. Z njo se je pogovarjala Jasna Preskar.

60 let OŠ Kozara

18. 4. 2021

V letošnjem letu osnovna šola Kozara obeležuje 60. letnico organiziranega izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Poleg tega, da je šola posebna, ker jo obiskujejo posebni otroci ima tudi zanimivo zgodovino, ki je povezana z gradnjo in njenim imenom. Zgrajena je bila po potresu leta 1976 in sicer s samoprispevkom, ki so ga zbirali v tedanji Socialistični republiki Bosni in Hercegovini. Zaradi hvaležnosti do Bosancev, ki so večinoma sodelovali tudi pri gradnji, je šola dobila ime po bosanski planini Kozara. Z ravnateljem Edvardom Vrabičem, profesorico defektologije Jeleno Komel in učenci šole se bo v oddaji Primorski kraji in ljudje pogovarjala Nataša Uršič.

Je Dante res našel navdih za Pekel v jami na Tolminskem?

11. 4. 2021

Septembra bo minilo 700 let od smrti največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Navdih za Pekel v Božansi komediji naj bi našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit.

Marijaceljski kolač

4. 4. 2021

Lig je idiličen kraj na samem grebenu Kanalskega Kolovrata. V kraju, ki je nekakšen povezovalni člen vseh okoliških vasi, se odvijajo vsi pomembni dogodki: praznik kostanja, tradicionalni župnijski praznik odpustek in ostali verski shodi. Spremljevalec vseh prireditev na Liškem so tudi marijaceljski kolači. To obredno pecivo v svoji mehki sredici skriva mnogo zanimiv dejstev tudi to, da se o originalnem receptu vedno govori s kančkom previdnosti, saj nam bi ga poznali le redki. Vse se je začelo z iznajdljivo domačinko, ki je iskala recept za boljše življenje. Po časovni premici tega kolača se je podal Boštjan Simčič.

Slovo od nekdanjega koprskega škofa Metoda Piriha

28. 3. 2021

Na Primorskem bo letošnja velika noč drugačna tudi zato, ker bo minila brez nekdanjega koprskega škofa Metoda Piriha, ki je bil med verniki, pa tudi med tistimi, ki v cerkev ne zahajajo pogosto, zelo priljubljen. Bil je pogost znanec koprskih ulic, kjer se je vedno rad ustavil v klepetu z mimoidočimi, zadnja leta pa je preživljal na Vipavskem, kjer se je ta teden tudi poslovil. V oddaji Primorski kraji in ljudje smo zbrali njegove izjave iz številnih intervjujev za naš radio, tudi tiste v najbolj prelomnih časih nastajanja nove države. Pripravil jo je Andrej Šavko.

Pesem Rižane

22. 3. 2021

Vstopili smo tudi v koledarsko pomlad, pred nami je svetovni Dan voda. Čeprav v Slovenski Istri reke in potoki živijo v senci morja, so reke, še posebej Rižana, za to območje izredno pomembni. Ne le zaradi tega, ker je od reke Rižane odvisna vodoskrba tega območja, temveč je njen pomen tudi v kulturnem, etnološkem in geografskem vidiku. Ob reki Rižani se je s sogovorniki sprehodila Vesna Potočar Godnič

Enakonočje

14. 3. 2021

Minilo je leto od razglasitve epidemije, ko se je začel čas raziskovanj in prilagoditev. Kot vemo, se narava obnavlja sama, zato bomo skušali spomniti na njene zakonitosti, ki bi zagotovo lahko pomagale tudi človeku za njegov obstoj. Ste vedeli, da je ena od posledic obdobij enakonočij tudi moteč učinek na delovanje komunikacijskih satelitov? Več nam v oddaji Primorski kraji in ljudje pove Smilja Baranja.

Ljubo Mohorič, vzreditelj fazanov

7. 3. 2021

Modra, zlata, siva, živo rdeča so barve, ki krasijo okrasne fazane. V pisani svet teh ptic se je zaljubil Ljubo Mohorič. V Dolgi Poljani pri Ajdovščini goji več kot 14 vrst okrasnih fazanov. Je pobudnik in mentor študijskega krožka na Ljudski univerzi Ajdovščina v okviru katerega bodo skupaj z vsemi, ki imajo radi naravo in si želijo prispevati k ohranjanju pestrosti živalskih vrst, skušali oblikovati opazovališče fazanov. Ljuba Mohoriča in njegove fazane je obiskala Karin Zorn Čebokli.

Sprehod po Kosoveljah

1. 3. 2021

"Kosovelje - naše veselje" je tabla, s katero se začenja pot skozi kraško naselje v bližini Pliskovice. Nekoč je bilo na tem območju staro gradišče, ki mu domačini pravijo "šance", oziroma obzidje. Ime kraja izvira iz rimskega obdobja, ko je bila speljana tudi nižinska pot po Krasu. Med prvo svetovno vojno je bil kraj preurejen v sanitetno središče. Od nekdanje bolnišnice so ostale le ruševine vojaške kapele, ki jo v prihodnje želijo vaščani obnoviti. Sicer pa se v Kosoveljah nahaja tudi posebna etnološka in tehnična zbirka.

Čilčevi

21. 2. 2021

Tokrat smo obiskali Pedrovo. Na začetku vasice stoji ekološka kmetija in sirarna Čilčevi. Njeni začetki segajo v leto 1880, ko so prvi lastniki na v skalo vklesano teraso postavili hišo, hlev in svinjak. Dvajseto stoletje s svojima vojnama družini ni prizanašalo, tako je gospodinja, ki so jo vsi poznali kot Čilčo, ostala sama. Do svoje starosti je obdelovala vinograd, sadovnjak, njivice in pašnike. Potem je življenje v hiši in tudi v vasi povsem zamrlo. Pred desetimi leti sta se biolog Borut Kokalj in ekonomist Tom Ločniškar preselila in obnovila hišo ter začela kmetovati na opuščenih in zaraščenih površinah. Čredo na njuni kmetiji sestavljajo kraške ovce in koze drežniške pasme. Obe pasmi sta izjemno ogroženi, Čilčevi pa so ena redkih slovenskih kmetij, ki ju ohranjajo. Tom in Borut ponujata paleto mlečnih izdelkov iz ekološkega kozjega in ovčjega mleka. Pred kratkim ju je obiskala Nataša Uršič.

Zgodba Kaštelirja iz Kort nad Izolo

14. 2. 2021

Z današnjo zgodbo iz enega primorskih krajev smo posegli daleč nazaj v preteklost, v čas Histrov in gradišč, ki jih v Istri ni manjkalo. Nam najbližje in tudi najpomembnejše je v Kortah nad Izolo, prav letos pa se pripravlja na veliki dan, ko bo zaživelo v novi luči in podobi in bo preurejeno čakalo na nove biskovalce. Zgodbo, ki govori tudi o oživljanju podeželja, je povedala Neva Zajc.

Kdaj bo na Prešernovem trgu prešerno?

7. 2. 2021

V Sloveniji imamo 15 Prešernovih cest, 45 Prešernovih ulic, eno Cesto Franceta Prešerna, en Trg Prešernove brigade, eno ulico z imenom Prešernovo nabrežje in štiri Prešernove trge. Tudi v Kopru. Če ne bi bilo epidemije, bi bilo na kulutrni praznik tam prešerno. Branje poezije, ki ga tradicionalno pripravljata knjigarna Libris in Zveza kulturnih društev koprske občine, bo letos potekalo razpršeno, pred posamičnimi izložbami trgovin v starem mestnem jedru. Oddajo Primorski kraji in ljudje pa vseeno posvečamo enemu najlepših trgov v mestu. Tjaša Škamperle se je sprehodila po njem s sogovorniki.

Oskar Kogoj

31. 1. 2021

Oskar Kogoj je ime, ki je znano v svetovnem merilu industrijskega oblikovanja in designa. V skoraj šestdesetletnem ustvarjanju je Kogoj ustvaril osupljiv opus. Umetnikova dela so del več kot stotih umetnostnih zbirk in galerij po svetu. Oskarja Kogoja je v rodnem Mirnu obiskala Ingrid Kašca Bucik.

Modelar Anton Leskovar

24. 1. 2021

V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v svet modelarstva in miniatur. Svoj edinstveni svet miniaturnih delovnih strojev, gradbišč in posameznih arhitekturnih dosežkov je Anton Leskovar začel izdelovati že pred leti, ko je bil še zaposlen na Primorju. Zagotovo ima čarobne prste in brezmejno potrpežljivost, saj ustvarja neverjetne podrobnosti na svojih miniaturnih izdelkih. Nad izdelovanjem miniatur se navdušuje že vrsto let in sčasoma se je opogumil ter svoj hobi spremenil v sanjsko službo. Njegove umetnine so našle dom po celem svetu, naročniki pa so različna podjetja iz celega sveta, pa tudi znani slovenski projektanti. V ta mali svet se je spustil tudi Boštjan Simčič.

Po poteh vodnih virov v Dolini

11. 1. 2021

V Slovenskem kulturnem društvu Valentin Vodnik v Dolini pri Trstu so v lastni režiji posneli dokumentarec o bogastvu vodnih virov v lokalnem okolju. Območje Doline je nekoč imelo več kot sto različnih vodnih izvirov. Člani društva so zbrali pričevanja sovaščanov in predstavili študije, ki jih je opravil Jamarski odsek Planinskega društva iz Trsta. Bogato naravno in kulturno dediščino kraja, bodo tako spoznale tudi mlajše generacije.

Jaka Godejša, zmagovalec mednarodnega študentskega tekmovanja

30. 12. 2020

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje bomo gostili zmagovalca mednarodnega tekmovanja Združenja evropskih hotelirskih in turističnih šol, Jako Godejšo, študenta tretjega letnika Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem. Letošnje tekmovanje je bilo drugačno, virtualno, tak pa bo tudi pogovor, saj se bo Jasna Preskar s tokratnim sogovornikom povezala prek Skypea, pogovor pa bo potekal na relaciji Slovenija - Škotska.

BOŽIČNE JASLICE V ŠTANJELU

20. 12. 2020

V tokratni oddaji smo se odpravili v Štanjel. V starem jedru so vaščani na ogled postavili okoli 5o tradicionalnih božičnih jaslic, ki krasijo dvorišča, okna in zidove srednjeveškega bisera.

Po rapalski meji

18. 12. 2020

Podbrdo v Baški grapi je nastalo v 16. stoletju. Utesnjeno je med gore vse od Črne Prsti, Koble, Soriške planine do Porezna, ki objemajo ozko grapo nad reko Bačo in Bohinjsko železnico, ki se vije tik ob njej. Vrhovi so priljubljeni med gorskimi tekači in planinci, a mnogi med njimi ne vedo, da hodijo po nekdanji meji med kraljevino Italijo in Jugoslavijo. Rapalska pogodba je bila podpisana 12. novembra pred 100 leti v ligurskem obalnem mestecu, mejo pa so na terenu dokončno določili in označili z mejniki leta 1924. Podbrdo je takrat postalo obmejno središče nove italijanske oblasti. Osvobojeno je bilo šele leta 1945 in s pariško mirovno pogodbo dokončno vrnjeno Jugoslaviji dve leti kasneje. Številni ostanki nekdanje krivične meje v okolici Podbrda so še danes vidni. Po njej se je z vodnikom Jožetom Dakskoblerjem sprehodila Mariša Bizjak.

Primorski kraji in ljudje

6. 12. 2020

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Šmihel in Ozeljan

29. 11. 2020

V tokratni oddaji bomo obiskali kar dva kraja, ki pa sta povezana v skupno krajevno skupnost. To sta Ozeljan in Šmihel. Oba ponujata številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, bogata pa sta tudi z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.

Alojz Kocjančič

23. 11. 2020

Mnogim Istranom se ob omembi Kubeda v spominu oglasi še eno ime: Alojz Kocjančič, pesnik. 19. novembra 2020 je minilo 29 let od njegove smrti. Pred dvema mesecema so v Kubedu, njemu tako ljubi vasi, odprli njegovo prenovljeno hišo s spominsko sobo, s čimer je Mestna občina Koper poskrbela, da spomin na prvega istrskega pesnika ne bo usahnil. Temu spominu je Neva Zajc posvetila današnjo oddajo.

DVE DESETLETJI PO KATASTROFALNEM PLAZU V LOGU POD MANGARTOM

15. 11. 2020

Te dni minevata dve desetletji, odkar je zemeljski plaz nekaj minut po polnoči zravnal zgornji del vasi Log pod Mangartom, povzročil ogromno škode in pod seboj pokopal sedem domačinov. Naravna nesreča v tej idilični vasici pod alpskimi vršaci je bila preizkušnja na številnih področjih, kot že velikokrat pa se je tudi takrat pokazala človeška solidarnost. Po 20 letih so spomini še vedno živi, a domačini raje kot v preteklost zrejo v prihodnost. Log pod Mangartom je obiskala Mariša Bizjak.

Novi lastnik bo uredil zapuščene "Bobre"

8. 11. 2020

Nekdaj priljubljena izletniška točka in gostišče Bobri ob izviru reke Rižane bosta zaživela v novi podobi. Propadajoči kompleks je od Term Čatež kupil podjetnik Valter Krmac, ki se je lotil prenove gostinskega dela in okolice, nakar bo uredil še zapuščene bungalove. Rižanski placid je dogodek v devetem stoletju, ki ga Krmac zelo rad in pogosto omenja, ko govori o obnovi Bobrov. Mogoče vas bo spomin zdaj popeljal v čase, ko je bil ta prostor zelo obiskan in poznan za zabave in koncerte. Tjaša Škamperle se je v senci mogočnih dreves ob reki Rižani o preteklosti in prihodnosti pogovarjala z novim lastnikom.

Kovač Maks Šuc

25. 10. 2020

Za obrt, kot je kovaštvo, se zdi povsem samoumevno, da se prenaša iz roda v rod. Mlajše generacije nadaljujejo družinsko tradicijo, vendar dandanes le še redke zanima kovaški poklic. Nekoč so v kovaških delavnicah nastajala poljedelska in druga delovna orodja, danes pa kovači izdelujejo predvsem okrasne predmete, spominke, ograje in celo umetnine. Praktični pomen znanega slovenskega pregovora, kuj železo, dokler je vroče, zelo dobro pozna Maks Šuc. V Vrtočah ima svojo kovaško delavnico in predvsem v popoldanskem času boste večkrat slišali kladivo, kako udarja po vročem železu. Nekaj takšnih zvokov in zanimivih kovaških prigod je v oddaji Primorski kraji in ljudje posnel Boštjan Simčič.

Elvis Mihalič s Hrpelj

16. 10. 2020

V oddaji Primorski kraji in ljudje boste spoznali 23-letnega Elvisa Mihaliča s Hrpelj. Rodil se je z odprto hrbtenico, za njim so že številni operativni posegi, njegove noge so kolesa na invalidskem vozičku. Treniral je košarko, bil tudi v državni reprezentanci, zdaj kolesari. Živi samostojno, na delo se vozi v Postojno, skoraj vsak dan obišče družino na Golcu. Je mladenič, ki je že od malega želel postoriti vse sam. V zadnjem času piše spletni dnevnik - blog, v katerem odstira življenje gibalno ovirane osebe. In kakšno je to življenje? Táko, kot katerokoli drugo, samo malo bolj se je treba potruditi, je povedal Mateji Brežan.

Negujejo čebelarsko tradicijo od miljskih hribov do Štivana

12. 10. 2020

Z začetkom jeseni se za čebele bliža obdobje počitka. Čebelarji v prvih dneh oktobra, če je potrebno, še dodatno dokrmijo čebelje družine. O čebelarskih opravilih, pa tudi rešitvah, ko se kaj zalomi v panjih, lahko čebelarji več izvedo v Društvu slovenskih čebelarjev iz Trsta. Ustanovili so ga pred sedmimi leti, danes pa šteje že 50 članov. Med temi je tudi vse več mladih čebelarjev. V teh letih so stkali vezi s Čebelarskim konzorcijem za tržaško pokrajino, sosednjimi sorodnimi društvi, kot sta sežansko in koprsko čebelarsko društvo ter Čebelarsko zvezo Slovenije.

Marija Trošt, vrtnarka

4. 10. 2020

Tokrat smo se odpravili v Budanje. Tam je doma Marija Trošt, ljubiteljska vrtnarka, ki si je ustvarila svoj rajski vrt. Med vrtnicami, grmički, travami in drugim cvetjem preživi skoraj ves svoj prosti čas. Njen vrt ne pritegne le pogledov mimoidočih, ampak se na njenih vratih pogosto pojavijo obiskovalci iz cele Slovenije. Med njimi je bila tudi Karin Zorn Čebokli.

Primorski kraji in ljudje

27. 9. 2020

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Primorski kraji in ljudje

20. 9. 2020

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Primorski kraji in ljudje

13. 9. 2020

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Obisk knjižnice Tolmin

6. 9. 2020

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

DOMAČIJA JOSIPA PANGERCA

21. 8. 2020

V središču Doline pri Trstu se nahaja domačija narodnega buditelja Josipa Pangerca. Letos mineva 95 let od njegove smrti. Pangerc, ki je živel na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je bil politik, glasbenik, skladatelj, kulturni delavec. Izkazal se je kot organist in pevovodja, bil je dolinski župan, odbornik političnega društva Edinost, postal deželni in državnozborski poslanec. Po njem so pred šestimi leti poimenovali Večstopenjsko šolo v Dolini. Za družinski arhiv rodbine Pangerc, ki je spomeniško zaščiten, skrbi njegov pravnuk Marko Manin, ki je tudi ustanovitelj Srednjeevropskega Inštituta za zgodovino in kulturo J. Pangerc.

30 let Kobariškega muzeja

16. 8. 2020

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje smo obiskali Kobariški muzej. Ta že 30 let skrbi za ohranjanje bogate kulturne dediščine v Posočju. Kraji, dogodki in ljudje, ki so zaznamovali soško fronto, so v muzeju predstavljeni skozi osebne pripovedi. In čeprav je zgodovinski in vojni muzej, ima zelo močno protivojno sporočilo. Na osnovi njegovega desetletnega delovanja so leta 2000 ustanovili tudi Fundacijo Poti miru v Posočju. Njen cilj je varovanje nepremične dediščine soške fronte in povezovanje pomnikov 1. svetovne vojne na prostem. Muzejski utrip v tem jubilejnem letu je preverila Meta Škvarč.

Društvo Gušto

9. 8. 2020

V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali zanimivo družbo. Družbo moških, ki se že dvajset let skoraj vsak dan družijo ob kozarcu vina. Do pred kratkim je bila njihova "baza" gostilna Mulin. Pravijo si Društvo GUŠTO. Večina jih prihaja iz območja Ankarana, Škofij, Kopra in bližnje okolice. Kaj jih druži? Še sami ne vedo natančno, a drug brez drugega ne morejo, so zaupali Tjaši Škamperle.

Obiščite Vipavski Križ, 500-letno vas v Vipavski dolini

31. 7. 2020

V osrčju Vipavske doline lahko obiščemo starodavno vasico Vipavski Križ, kjer najdemo starodavno obzidje, samostan in grad. Ta miren kraj zaznamujeta izjemna zgodovina in izvrstna kulinarika. Po njegovih slikovitih ulicah smo se sprehodili z zgovornim vodičem Ljubom Žgavcem, ki nam je pripovedoval zabavne zgodbice o njegovi zgodovini. Mirjana Bužanin nam je ponudila lokalne dobrote.

Ujemi utrip narave na Trnovsko-banjški planoti

26. 7. 2020

Ujemi utrip narave je povabilo domačinov na Trnovsko-banjški planoti, ki so se pred kratkim prvič turistično povezali. Obiskovalci lahko njihove vasice ter tamkajšnje kmetije, naravne in kulturne znamenitosti obiščejo s kolesom ali peš. Pri njih lahko prenočijo in preizkusijo lokalne dobrote. Dejan Strgar iz vasice Lohke, ki leži na 700 metrov visoki Banjški planoti, je strasten ljubitelj konj. Ljubezen do teh živali je združil s turizmom. Pred štirimi leti je odprl kamp za goste, ki cenijo mir in zavetje neokrnjene narave. Obiskala ga je Nataša Uršič.

Narodni dom: iz preteklega stoletja v prihodnje tisočletje

12. 7. 2020

Ob stoletnici požiga Narodnega doma v Trstu in težko pričakovane vrnitve mogočne palače v slovenske roke smo na Regionalnem RTV Centru Koper-Capodistria pripravili niz zanimivih reportaž. Zbrali smo spomine pisatelja Borisa Pahorja, spoznali boste poglede znanih tržaških Slovencev, ki v vrnitvi Narodnega doma vidijo izjemno priložnost za slovensko manjšino in večkulturno stičišče, predloge mladih za njegov razvoj, zgodovinsko obdobje, v katerem je bil Narodni dom zgrajen, pa tudi njegove arhitekturne posebnosti.

Uroš Fakuč

5. 7. 2020

V Sloveniji je zasijalo kar šest Michelinovih zvezdic. Med dobitniki tega prestižnega priznanja kakovosti so tri Primorske restavracije. Hiša Franko, ki jo vodi Ana Roš, Restavracija pri Lojzetu na dvorcu Zemono pod taktirko Tomaža Kavčiča in restavracija DAM v Kromberku Uroša Fakuča. Slednji je tudi naš današnji gost v oddaji Primorski kraji in ljudje. K pogovoru ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.

30 let izolske navijaške skupine Ribari

28. 6. 2020

Izolska navijaška skupina Ribari spodbuja domače športnike in jim stoji ob strani že 30 let. Nastala je na valu nogometne evforije v Izoli, ki se je začela tik pred razpadom nekdanje skupne države, nadaljevala pa po osamosvojitvi Slovenije, ko je izolski nogometni klub zaigral v prvi slovenski nogometni ligi. In čeprav se je tako imenovano zlato obdobje izolskega nogometa po nekaj letih končalo z izpadom iz lige, so Ribari ostali zvesti domačemu športu in zanj navijali še naprej. V zgodovino so se zapisali predvsem derbiji s Koprom, na katerih so si navijači obeh moštev dali duška in pogosto prestopili mejo športnega navijanja. Rivalstvo med Koprčani in Izolani je aktualno tudi še danes. O njem bodo Ribari zagotovo spregovorili tudi na kateri od prireditev, ki jih pripravljajo ob 30-letnici svojega delovanja. O tem in drugih vidikih navijaštva se je Jasna Preskar pogovarjala s tremi ustanovnimi člani Ribarov. Vabljeni k poslušanju!

Karin Velikonja, inštruktorica obrazne joge

21. 6. 2020

21. junij je mednarodni dan joge. Ta tisočletja stara praksa združuje telo, um in duh v eno celoto, najbolj poznano zaporedje asan oziroma vaj pa je gotovo pozdrav soncu. Nekoliko manj poznan del joge je obrazna joga, ki pa ima ravno tako dolgo zgodovino. Mnogi viri predvidevajo, da jo je za zmanjševanje podbradka izvajala že Kleopatra. Sicer pa s takimi vajami pozitivno vplivamo na strukturo in formo obraza. Že nekaj let se z obrazno jogo ukvarja tudi Ajdovka Karin Velikonja, ki jo v oddaji Primorski kraji in ljudje gosti Meta Škvarč.

Karin Velikonja, inštruktorica obrazne joge

21. 6. 2020

21. junij je mednarodni dan joge. Ta tisočletja stara praksa združuje telo, um in duh v eno celoto, najbolj poznano zaporedje asan oziroma vaj pa je gotovo pozdrav soncu. Nekoliko manj poznan del joge je obrazna joga, ki pa ima ravno tako dolgo zgodovino. Mnogi viri predvidevajo, da jo je za zmanjševanje podbradka izvajala že Kleopatra. Sicer pa s takimi vajami pozitivno vplivamo na strukturo in formo obraza. Že nekaj let se z obrazno jogo ukvarja tudi Ajdovka Karin Velikonja, ki jo v oddaji Primorski kraji in ljudje gosti Meta Škvarč.

Primorski kraji in ljudje - Rožnik

14. 6. 2020

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Sprehod po koprski Čevljarski ulici

8. 6. 2020

V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo sprehodili po eni izmed osrednjih koprskih ulic: Čevljarski ulici. Še danes je skoraj v celoti ohranila svojo prvotno strukturo in značilnosti trgovsko-obrtniške ulice. Ulica se na glavni mestni trg izteka pod portikom Pretorske palače, vzdolž ulice pa so znamenite stavbe kot palače Orlandini, Barbabianca, Gravisi - Buttorai, Carli. V reportaži o utripu preteklosti in sedanjosti, ki povezuje dejavnosti in vsakdan v tem predelu mesta.

Dragonja: dolina, reka, živahna skupnost

31. 5. 2020

Današnjo oddajo Primorski kraji in ljudje bomo v naslednjih minutah popeljali do Dragonje, razpršenega naselja v občini Piran, tik ob državni meji s Hrvaško. Gre za živahno in povezano skupnost, ki je skozi leta uspela spodbuditi in utrditi številne tradicionalne praznike in srečanja. Jedro je razvojno društvo Stena, ki je krajane povezalo v prizadevanjih za večjo kakovost življenja, obenem pa oblast opozorilo, da je pri vseh načrtih treba vselej prisluhniti krajanom. Predsednico društva Mirjam Kastelič je obiskala Mateja Brežan.

Mlin v Peklu

22. 5. 2020

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Pekel. Malokdo ve, da med Dornberkom in Branikom leži graščinski kompleks umeščen v sotesko Vipave, imenovan Pekel. Po ljudskem izročilu naj bi bilo v dolini Vipave - med Peklom in Batujami - nekoč jezero iz katerega se je voda v slapovih pretakala v spodnji del struge. Za ta del se je še do danes ohranilo ime Paradiž. Če boste obiskali to sotesko med Peklom in Paradižem boste na koncu vasice Steske kmalu zagledali stavbo, ki vas bo zaradi slikovitosti tako pritegnila, da se ji boste zagotovo približali. Ko ugotovite, da stojite pred enim najlepše ohranjenih slovenskih in evropskih mlinov katerega prvi lastniki so bili grofje Lanthierji z rihemberškega gradu - vas Pekel očara. Nad mlinom živita potomki zadnjih lastnikov iz rodbine Pečenko. Mamo Ave in njeno hčerko Katjo je obiskala Nataša Uršič.

Ocizla v sozvočju z naravo

17. 5. 2020

V tokratni oddaji vas bomo popeljali v Ocizlo, naselje v občini Hrpelje-Kozina, ki ga obkrožajo številne pohodne in kolesarske poti. Ocizla je priljubljena točka tudi za plezalce, saj je v bližini Osp. Ljubezen do kraja in skrb za naravo so Vesni Potočar Godnič predstavili domačini, ki skrbijo, da se bo Ocizla tudi v prihodnje razvijala v sozvočju z naravo.

Srečko Kosovel o epidemiji

8. 5. 2020

V oddaji se vprašamo, kaj bi o sodobni krizi povedal Srečko Kosovel. Njegov portret z masko namreč v času epidemije stoji sredi Sežane. Na vprašanje odgovarjajo univerzitetni profesor iz Trsta Miran Košuta in Simon Kastelic ter Mateja Kralj s sežanskega društva Konstruktivist.

Violončelist Teodor Bratina

30. 4. 2020

29-letni violončelist Teodor Bratina, doma iz Lokavca, je že od oktobra leta 2009 na Dunaju, kjer je po končanem študiju postal član uglednih dunajskih orkestrov. Pandemija korona virusa je mlademu ajdovskemu glasbeniku spremenila nekatere zastavljene cilje, saj se je moral vrniti domov. Njegova velika strast sta tudi aviacija in letalsko modelarstvo, zato je njegovo stanovanje na Dunaju postalo univerzalna delavnica, v kateri zadnja leta izdeluje tudi loke in popravlja inštrumente.

Velika noč danes in nekoč

12. 4. 2020

Praznična oddaja Primorskki kraji in ljudje je bila namenjena največjemu krščanskemu prazniku, veliki noči. Kako so jo praznovali včasih, kakšen je njen etimološki pomen? Oddajo je pripravila Smilja Baranja, gostje oddaje pa so bile etnologinja dr. Katja Hrobat Virloget, raziskovalka, jezikoslovka in dialektologinja dr. Jožica Škofic in Marija Bonin iz Nožeda pri Kortah.

Vzgojiteljica Nadja Likar

25. 3. 2020

Nadja Likar, ki dela v Otroškem vrtcu Ajdovščina, je prejela priznanje Blaža Kumerdeja za uspehe v vzgoji in izobraževanju. Vsi otroci si želijo biti sprejeti, potrebno jim je prisluhniti in upoštevati njihove zamisli, meni vzgojiteljica. Z njo smo se srečali še pred izbruhom epidemije, obiskali smo jo tam, kjer se počuti najbolj domače: v vrtcu, med otroki.

NOVE ORNITOLOŠKE OPAZOVALNICE OB CERKNIŠKEM JEZERU

24. 3. 2020

Cerkniško jezero je eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Vsako leto se pojavi na kraškem polju, ujetem med Javorniki na eni ter Bloško planoto in Slivnico na drugi strani. Sodi v Notranjski regijski park, ki ga je ustanovila Občina Cerknica leta 2002 z namenom ohranitve, varstva in raziskovanja naravnih ter kulturnih vrednot ter arheološke in etnološke dediščine. Spomladi, ko se bo jezero začelo polniti, bodo nared tudi nove informativne table ob dveh pohodniških poteh in ornitološke opazovalnice, ki jih bodo postavili s pomočjo evropskih projektov LIFE Stržen in Kras.Re.Vita.

Zgodbe iz Otlice

22. 3. 2020

Slovenistka Brigita Slejko je pred štirimi desetletji pri pripravi diplomske naloge posnela pripovedovanje starejših domačinov iz vasi Otlica, ki leži na planoti nad Vipavsko dolino, imenovani Gora. Prisluhnila je njihovim spominom in pravljicam, ki so jih poznali. Izbor tega gradiva je objavila v knjigi Pripovedi z Otlice. Obiskala jo je Ivana Zajc.

Zdravnica Olga Šinkovec Somrak: "8. marec bi moral biti dan prijaznosti."

8. 3. 2020

Z današnjo oddajo Primorski kraji in ljudje odhajamo v Sečovlje. To je nekdanje solinarsko naselje, ki leži ob vzhodnem robu Sečoveljskih solin. V pisnih virih je kraj omenjen že v rimskih časih. Ker je mednarodni dan žena, smo v vasi obiskali tisto, ki pozna prav vse, zanje skrbi tudi preko delovnega časa, je njihova pomembna zaupnica. Družinsko zdravnico, predsednico Območnega združenja Rdečega križa Piran, Olgo Šinkovec Somrak je obiskala Mateja Brežan.

Drežnica

23. 2. 2020

V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Drežnico. Vas pod mogočnim Krnom je skozi zgodovino doživela veliko preizkušenj, a je kljub temu vse do danes ohranila idilično podobo, pestro ljudsko izročilo in avtohtone koze. Z različnimi sogovorci bomo ustvarili radijsko razglednico Drežnice: o njeni zgodovini, prebivalcih, s čim so se ukvarjali, o navadah in običajih ter naravnih znamenitostih kraja, ki ga objema gorska veriga z mogočnim Krnom. K poslušanju vabi Boštjan Simčič.

Holokavst v Istri

26. 1. 2020

Letos mineva 75 let od osvoboditve preživelih v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Na svetu ni kraja, ki bi bil bolj zaznamovan s smrtjo. V času delovanja Auschwitza od leta 1940 do leta 1945 so nacisti tam pobili milijon sto tisoč ljudi. Milijon je bilo Judov. Sedemindvajseti januar, dan, ko je sovjetska rdeča armada osvobodila to največje taborišče za sistematično množično iztrebljanje, je bil prav zato izbran za Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. V vseh nacističnih taboriščih je umrlo 6 milijonov Judov in 11 milijonov pripadnikov drugih skupin: od Slovanov, do Romov, istospolno usmerjenih, invalidov, verskih in političnih zapornikov. Med žrtvami holokavsta so bili tudi Judje iz Istre in Primorci. Po njihovih sledeh se odpravljamo v oddaji Primorski kraji in ljudje. Lea Širok bo nekaj njihovih zgodb osvetlila s sogovornikoma, profesorjem Borisom Hajdinjakom, ki je na nedavnem predavanju Pomorskega muzeja predstavil svoje raziskave o holokavstu v Istri, in Tončko Senčar, nekdanjo taboriščnico iz Pirana.

75. OBLETNICA BITKE ZA PARTIZANSKO TRNOVO

19. 1. 2020

19. januarja pred 75-imi leti se je na Trnovem odvijala ena največjih primorskih partizanskih bitk. Nemška vojska je dobila ukaz za uničenje IX. korpusa z namenom, da pripravi novo obrambno linijo namenjena umiku njihovih vojakov, ki so pozimi leta 1944 začeli izgubljati bitke na vseh frontah. Na pomoč in v obrambo vzhodne italijanske meje so prišle tudi enote X.MAS. V hudem mrazu in bitki, ki je trajala tri dni so borci izbojevali zmago za partizansko Trnovo. Novogoriško območno združenje borcev je skupaj z domačini in ob sodelovanju Goriškega muzeja in Muzeja novejše zgodovine pripravilo spominsko proslavo in odprtje priložnostne razstave. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila različne sogovornike, ki so ji razkrili ozadje te bitke in načrte za prihodnost v povezavi z zgodovinskim turizmom na Trnovem.

Bruno Kocjan

5. 1. 2020

V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali Bruna Kocjana iz Senožeč. Aktiven krajan, ki je skoraj vso poklicno pot zapisal gostinstvu.Za njim je "veseli december", ko si je večkrat nadel poseben kostum ... Že več kot 30 let je namreč tudi dedek mraz. Tudi o tem se je z njim pogovarjala Tjaša Škamperle.

ZBORNIK O LJUBITELJSKI KULTURI VESELA GORIŠKA, POLONA KANTE PAVLIN

29. 12. 2019

Med ljubitelje goriške kulture vas vabimo v tokratni oddaji. Konec novembra 2019 je Zveza kulturnih društev Nova Gorica izdala obsežen zbornik o več kot 55-letni pestri dejavnosti različnih kulturnih društev na Goriškem. V lični publikaciji z naslovom Vesela Goriška z umetniškimi fotografijami Jerneja Skrta so objavljeni poglobljeni zapisi strokovnjakov. Zbornik je uredila Polona Kante Pavlin, goriška novinarka, literarna komparativista, pevka in velika ljubiteljica kulture, ki jo je pred mikrofon povabila Tatjana Gregorič.

Marija Tul, mama priljubljene slovenske kave

22. 12. 2019

Najbolj priljubljena slovenska kava je narejena je po okusu Marije Tul, v prenesenem in dobesednem pomenu. Proti koncu 60. let prejšnjega stoletja se je namreč mlada Zadarčanka po študiju v Ljubljani in zaposlitvi v portoroški Drogi lotila recepture nove kave. Trajalo je kar nekaj časa, da je sestavila mešanico, ki jo danes poznamo pod blagovno znamko Barcaffe. Marija Tul je že skoraj dve desetletji upokojena, a je še vedno zvesta svoji kavi. O tem, kako je nastajal recept za dišeč, grenak in opojen kavni napitek, se je z Marijo Tul pogovarjala Jasna Preskar.

ARCH DAVIS

16. 12. 2019

Gost oddaje Primorski kraji in ljudje je Američan, ki je povezan tudi s Slovenijo. Arch Davis ima sicer korenine na Novi Zelandiji, a je večji del življenja preživel v Združenih državah Amerike. Tam izdeluje in dizajnira različne čolne. Doslej jih je pripravil skoraj sto. Pred dobrim mesecem dni se je mudil na srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, kjer je skupaj z dijaki izdeloval nov čoln. Takrat je bil v Sloveniji že petič, a kot pravi, se bo ponovno vrnil. Kako je znani ameriški izdelovalec čolnov sploh povezan s Slovenijo? Armin Sejarić.

Andrej Bekeš

12. 12. 2019

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo gostili še zadnjega "sedemdesetletnika" v nizu, ki smo ga pripravili ob 70-letnici radia Koper. To je dr. Andrej Bekeš, Koprčan v šestdesetih letih, maturant idrijske gimnazije in le za kratek čas matematik, saj ga je študij odpeljal na Japonsko, tam pa zapeljal jezik, zaradi katerega se je lotil študija japonskega jezikoslovja in zamenjal poklic. Postal je japonolog ter bistveno prispeval k ustanovitvi oddelka za azijske študije na Filozofski fakulteti v Ljubljeni, bil njegov prvi predstojnik, zdaj pa je zaslužni profesor. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.

Šivilja v vaškem življenju in na rdeči preprogi

1. 12. 2019

V naslednjih minutah vas bomo z oddajo Primorski kraji in ljudje popeljali v komensko občino, vsaj 50 let daleč v preteklost. Zavod Krasen Kras je v sodelovanju s stilistko Tjašo Škapin in Javnim zavodom Komenski Kras v Fabianijevi dvorani pripravil razstavo z naslovom: »Šivilja v vaškem življenju in na rdeči preprogi.« Več desetletij nazaj hitre mode, ki smo ji priča danes, niso poznali. Poznali pa so kvalitetno blago in ročno šivana oblačila. K takemu načinu se zaradi ekološke ozaveščenosti ponovno vračamo. Vesna Potočar Godnič.

MIRO BOZJA - ENOTA GAMSI

24. 11. 2019

Posebna enota za gašenje v visokogorju Gamsi Gasilske zveze Bovec letos praznuje 10 let delovanja. Ustanovili so jo zaradi specifike tamkajšnjih požarov, ki so večinoma v visokogorju in zahtevajo drugačen pristop. Enota šteje 45 članov, vsi so prostovoljni gasilci. V vseh letih delovanja so gasili 16 požarov v visokogorju na 1800 metrih nadmorske višine in več. Začetke enote in njeno delovanje je predstavil njen poveljnik Miro Bozja. Oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Meta Škvarč.

Jože Šušmelj

10. 11. 2019

Sociolog, politik, diplomat, pisec. To je v nekaj besedah Jože Šušmelj. V tem tednu je luč sveta ugledal dokumentarni portret človeka, ki je v preteklosti in še danes s svojim delom močno zaznamuje ožji in širši prostor. Film je nastal v produkciji Slovenskega programa Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino, zasnovala ga je Erika Škrlep, posnel pa Jure Škrlep. S Šušmeljevo pripovedjo se sprehodimo skozi njegovo mladost in poklicno pot. Tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Ingrid Kašca Bucik.

Miha Demšar

3. 11. 2019

Letos Radio Koper praznuje 70 let, zato vam predstavimo Primorca, ki praznuje enak jubilej. Tokrat je to Miha Demšar, zdravnik specialist družinske medicine iz Nove Gorice. V ranem otroštvu se je družina Demšar priselila z Notranjske na Primorsko, kjer domuje burja. Nanjo ima sogovornik zanimive spomine, pa tudi na službovanje na Trnovsko Banjški planoti in na 18 letno vodnje Zdrastvenega doma. Svoje bogate spomine in poglede na zdravstvo je razkril v pogovoru, ki ga je pripravila Ingrid Kašca Bucik.

Šivilja v vaškem življenju in na rdeči preprogi

1. 12. 2019

V naslednjih minutah vas bomo z oddajo Primorski kraji in ljudje popeljali v komensko občino, vsaj 50 let daleč v preteklost. Zavod Krasen Kras je v sodelovanju s stilistko Tjašo Škapin in Javnim zavodom Komenski Kras v Fabianijevi dvorani pripravil razstavo z naslovom: »Šivilja v vaškem življenju in na rdeči preprogi.« Več desetletij nazaj hitre mode, ki smo ji priča danes, niso poznali. Poznali pa so kvalitetno blago in ročno šivana oblačila. K takemu načinu se zaradi ekološke ozaveščenosti ponovno vračamo. Vesna Potočar Godnič.

Maja Podgornik

27. 10. 2019

Številni oljkarji so izkoristili sončen konec tedna za obiranje oljk. Nekateri pa mrež pod oljkami niso razgrnili, saj je zelenih plodov tako malo, da jih ne bodo obrali. Ali bi lahko oljkarji dobili finančno nadomestilo, kot ga bodo čebelarji zaradi slabe letine? Za to si prizadeva tudi dr. Maja Podgornik, vodja Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki je pred kratkim postala tudi predsednica Zveze društev oljkarjev Slovenije in na tem mestu zamenjala priznanega oljkarja Mirana Adamiča. To je velik izziv, priznava 40- letna Podgornikova. O njeni raziskovalni poti in novih nalogah se je njo pogovarjala Tjaša Škamperle.

Maja Podgornik

26. 10. 2019

Številni oljkarji so izkoristili sončen konec tedna za obiranje oljk. Nekateri pa mrež pod oljkami niso razgrnili, saj je zelenih plodov tako malo, da jih ne bodo obrali. Ali bi lahko oljkarji dobili finančno nadomestilo, kot ga bodo čebelarji zaradi slabe letine? Za to si prizadeva tudi dr. Maja Podgornik, vodja Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki je pred kratkim postala tudi predsednica Zveze društev oljkarjev Slovenije in na tem mestu zamenjala priznanega oljkarja Mirana Adamiča. To je velik izziv, priznava 40- letna Podgornikova. O njeni raziskovalni poti in novih nalogah se je njo pogovarjala Tjaša Škamperle.

200 let šole v Kortah

19. 10. 2019

Minuli petek so v Kortah besedo praznik pisali z veliko začetnico. Tamkajšnja osnovna šola je zaokrožila 200 let delovanja. Čeprav so bili časi, ko je tudi učencev bilo blizu 200, je bil njen obstoj večkrat ogrožen. Vselej pa šola ohranja tesen stik z vasjo. Z njo diha.

Primorski kraji in ljudje - dr. Matej Šekli - 13.10.2019

13. 10. 2019

Mednarodno leto domorodnih jezikov

ŠTEFKA LUKIČ ZLOBEC

6. 10. 2019

Štefko Lukič Zlobec smo godtili v oddaji Primorski kraji in ljudje, v nizu, v katerem nastopajo ljudje, ki tako kot Radio Koper praznujejo letos 70 let. Med izbranimi je tudi Štefka Lukič Zlobec, nekdaj Izolanka, ki je čas odraščanja preživela ob morju, po študiju pa ostala v Ljubljani. Danes je sicer že v pokoju, a je izjemno dejavna kot predsednica društva Spominčica, ki si prizadeva za lajšanje tegob dementnim bolnikom in njihovim družinam.

Urškina pešpot

29. 9. 2019

Bila je neka junijska sobota leta 1539, ko se je pastirici Urški Ferligoj iz Grgarja prikazala na Skalnici nad Gorico Mati Božja. Naročila ji je, naj pove ljudstvu, da ji na gori postavi cerkev in jo prosi milosti. V spomin tega prikazanja, od katerega mineva 480 let, praznujejo letos v Grgarju nad Novo Gorico Urškino leto. Ob tej priložnosti so v sodelovanju s frančiškanskim samostanom na Sveti Gori, z župnijo Grgar, s tamkajšnjo krajevno skupnostjo in z vsemi krajevnimi društvi pripravili številne kulturno-verske prireditve z gledališko predstavo Na Skalnici. Včeraj pa je prve pohodnike sprejela tudi z informacijskimi tablami opremljena Urškina tematska pešpot med Grgarjem in Sveto Goro. Nanjo se v današnji oddaji podaja novinar Valter Pregelj.

PRI FILETU

22. 9. 2019

Besede 'filkati' ne boste našli v nobenem slovarju in če bi radi izvedeli, kaj pomeni, prisluhnite pogovoru s Francem Jelušičem s turistične kmetije Pri Filetu v Slopah. Pojasnil bo, kako je domačija dobila ime, pa tudi, kaj je botrovalo njeni zmagi v akciji S kmetije za Vas. Ta uspeh je bil v mesecu številnih prireditev ob prazniku občine Hrpelje-Kozina tudi povod za pogovor. Pripravila ga je Jasna Preskar.

Pia Cah

16. 9. 2019

Ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini smo gostili Pio Cah, dolgoletno dirigentko tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Gre za največji slovenski partizanski pevski zbor, ki se med drugim ponaša s sodobnimi rockovskimi priredbami. Z njegovo energično zborovodkinjo se je pogovarjala Ivana Zajc.

Sprehod po bogati dediščini Bazovice

6. 9. 2019

Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice letos obeležuje 120-letnico delovanja. Predvsem s pesmijo, narodnimi nošami, izdelavo čipk ohranjajo kulturno dediščino v kraju, ki ga obkrožajo tudi različne gozdne poti. Nekatere peljejo tudi mimo kamnitih pastirskih hišk, ki so jih domačini obnovili.

RADO BOHINC

1. 9. 2019

V oddaji Primorski kraji in ljudje prvo nedeljo v mesecu namenimo ljudem, ki praznujejo letos sedemdeset let, podobno kot naš radio. Današnji gost Rado Bohinc je praznoval minuli mesec. S Primorsko ga je povezala najprej soproga, domačinka iz koprskega zaledja, kasneje še več profesionalnih postankov, med zadnjimi mesto rektorja Univerze na Primorskem. Sicer je bila njegova pot do tu pestra in na trenutke razburljiva. O tem v pogovoru z Nevo Zajc.

Supanje po reki Vipavi

25. 8. 2019

V Vipavski dolini je na voljo kar nekaj športnih dejavnosti, od kolesarjenja, do plezanja, pohodništva, pa tudi bolj adrenalinskih aktivnosti. Že dobro leto je v Renčah na voljo tudi supanje po reki Vipavi. Stoječe veslanje na napihljivi deski je odlična rekreacija v toplih poletnih dneh, ki je primerna za vse generacije in za različno kondicijsko pripravljenost. Tokrat vam predstavljamo sup izlete, ki jih ponujajo v Društvu mladi Renče-Vogrsko. Na sup avanturo se je podala Meta Škvarč.

Gregor Slavec: "Biti kmet je lepo".

11. 8. 2019

Na kmetiji Slavec v Knežaku gospodari mladi kmet Gregor Slavec. Ljubezen do narave in živali ga je pred osmimi leti pripeljala na domačijo njegovega starega očeta. Življenjsko pot si je sprva zastavil povsem drugače, danes pa ponosno pove, da je rad kmet. Čeprav je delo na kmetiji naporno in brez pravega urnika, je to način življenja, ki ga ne bi zamenjal za nič na svetu. V Knežaku ga je obiskala Barbara Kampos.

Vojko Gašperut

4. 8. 2019

Prvo nedeljo v mesecu namenjamo praznovanju sedemdesetletnice našega radia, in prav na prvo nedeljo predstavimo Primorca, ki letos praznuje okroglih 70 let. Danes smo se povabili k Vojku Gašperutu v sv. Anton pri Kopru, ki bo jubilej slavil proti koncu leta, a kot bomo slišali že razmišlja o veliki fešti. Gašperuta najbolj poznamo kot slikarja z izjemnim opusom, ki je presenetljiv tudi zato, ker slika z usti. V najstniških letih je doživel nesrečo in ostal hrom. Poslušajmo, kaj je o svojih breginjskih in koprskim mladih letih povedal Nevi Zajc.

Ivo Lenščak

26. 7. 2019

V ajdovski Pilonovi galeriji je do jeseni na ogled pregledna razstava del Iva Lenščaka, slikarja, ki je živel v Ajdovščini. V njegovem opusu prevladajo risbe, avtoportreti in eksperimentalna platna. Ivo Lenščak je bil nečak Vena Pilona, vendar mu je bila ta družinska vez prej v breme kot v korist, saj nikoli ni stopil iz sence slavnega strica. Lenščakovo zgodbo je odkrivala Ivana Zajc.

Spački

14. 7. 2019

Obiskali smo posebno srečanje, ki se ga udeležujejo ljudje s posebnimi avtomobili. Gre za lastnike kultnih Citroënovih modelov kot sta spaček in diana. Ti že od nekdaj navdihujejo generacije širom sveta tudi Slovence. V naslednjih minutkah boste lahko slišali, da imajo lastniki teh avtomobilov poseben življenjski stil in način življenja. Ko zagledamo na cesti rumene, rdeče, modre, zelene ali druge pisane barve spačkov marsikomu izvabijo nasmeh in nostalgijo po hipijevskih časih. V letošnjem letu blagovna znamka Citroën praznuje sto let, goriška sekcija slovenskega Citroën kluba pa 40 letnico. Slednji so jo pred kratkim obeležili na Preserjah nad Branikom, kjer se je zbralo čez sto spačkov in 230 udeležencev iz vse Slovenije. V spačkarskem kampu jih je obiskala Nataša Uršič.

Črne njive

9. 6. 2019

V Ilirski Bistrici si ne želijo biti zgolj tranzitna postojanka za vse, ki se vozijo na Hrvaško ali iz nje, ampak so se pripravljeni predstaviti tako s kulturnimi kot naravnimi znamenitostmi. Teh v okolici ne manjka, organizratorji in nosilci dejavnosti se že uspešno povezujejo. Turistično informacijski center ne vabi le na grad Prem ali na ogled partizanske bolnišnice Zalesje, temveč tudi na rekreacijo na Črne njive. Vse to vam v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje predstavi Mateja Brežan.

Darko Bizjak

7. 7. 2019

Postojnski kegljač Darko Bizjak je v skoraj polstoletni karieri nastopal za številne klube, med drugim je dolgo nastopal v Nemčiji. osvajal je posamične in ekipne državne naslove ter postavljal svetovne rekorde. V domači vitrini ima več kot 160 medalj in 170 pokalov, kar pomeni, da je bil na stopničkah več kot 330-krat. Letos, podobno kot Radio Koper, praznuje 70. obletnico. Prejel je naziv častnega občana Postojna, in sicer za življenjsko delo na področju športa, dela z mladimi, humanitarnosti in promocije občine. Na Globočnikovi ulici v Postojni je še vedno aktivnega tekmovalca obiskal Primož Čepar.

Pivška presihajoča jezera

23. 6. 2019

Pivška presihajoča jezera so se še v prvi polovici tega meseca razkazovala v vsej svoji lepoti. Obilne aprilske in majske padavine so namreč izdatno napojile podtalnico, ta pa jezera. Vseh skupaj je 17 in le redko se zgodi, da bi bilo v njih na pragu poletja še toliko vode. V pivškem turističnem društvu so se zato odločili, da letos, poleg tradicionalnega spomladanskega in jesenskega pohoda, izpeljejo še poletnega. Dve največji jezeri, Palško in Petelinjsko, so povezali s krožno potjo. Nanjo se je drugo junijsko nedeljo podalo okrog 50 pohodnikov. Med njimi je bila tudi Jasna Preskar.

Gradiška tura

16. 6. 2019

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo obiskali Gradiško Turo v Vipavi, kjer so pred kratkim odprli novo planinsko pot. Posvetili so jo Otmarju Črnilogarju, ki velja za eno ključnih osebnosti v zgodovini Planinskega društva Vipava. V oddaji, ki jo je pripravila Meta Škvarč, boste lahko slišali več o novi poti in o njenem pomenu tako za društvo kot za vipavsko občino.

Orehovlje

26. 5. 2019

Odpravljamo se v iskanje in okušanje »belega zlata«. In podobno kot je vse z zlatim pridihom nekoliko zagonetno, dvoumno ali skritega pomena, tako je tudi kraj, v katerega se podajamo, s svojim imenom nekoliko zavajajoč. Leži ob spodnjem toku reke Vipave, med Mirnom in Biljami, kjer se desni rečni breg razpre v prostrano in obdelano polje. Med vrtninami pa zavzema prav posebno mesto »belo zlato« ali beluši oziroma šparglji. Njim v čast in slast so si omislili tudi praznik. Toda ime kraja nas napeljuje na oreh. Z Valterjem Pregljem se podajamo v Orehovlje.

MAJENCA V DOLINI

12. 5. 2019

Majenca je vaški običaj, ki vsako leto ob začetku maja združuje krajane vseh starosti. Dolinska majenca med običaji izstopa predvsem po načinu postavljanja maja. To je praznik mladosti in priprave so vedno domena fantovske in dekliške. Med krajani pa so še zelo živi spomini na ročno dvigovanje maja, iskanja primerne češnje po vasi in številne dobrote, ki so jih postavili na vrh maja.

70 let Radia Koper s slavljenci

19. 5. 2019

V dvorani Krajevne skupnosti v Sv. Antonu je bila v petek prireditev "Glasba po željah". Združili smo dve praznovanji 70-letnico Radia Koper in 50-letnico ansambla Ottavia Brajka. Poleg številnih glasbenih gostov, so bili v dvorani tudi člani Radijskega kluba Gremo plesat, ki skupaj z nami letos obeležujejo 70. rojstni dan. Melodije, čestitke, spomine in vtise je v oddaji Primorski kraji in ljudje zbrala Tjaša Lotrič.

Dušan Črnigoj

5. 5. 2019

V oddaji Primorski kraji in ljudje vsako prvo nedeljo v mesecu gostimo Primorce, ki so rojeni istega leta kot naš radio. Z njimi se spominjamo desetletij, dogodkov, ljudi, osebnosti, ki so sooblikovali primorski prostor. 70 let bo letos dopolnil tudi Dušan Črnigoj (foto:Primorske novice), ki je skoraj tri desetletja vodil gradbeno podjetje Primorje. To je gradilo primorski in širši slovenski prostor. Svetlim in razvojno naravnanim časom je sledilo grenko obdobje, ki se je zaključilo s stečajem. Njegov prvi mož je bil na eni in drugi strani, prestal je zaporno kazen. Trenutno zaradi preslepitve služi kazen z delom v splošno korist. K pogovoru ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.

Na potep po Kettejevi poti

21. 4. 2019

Odpravili smo se po Kettejevi poti. Začeli smo v Ilirski Bistrici, pred šolo, ki nosi ime po Dragotinu Ketteju, pohod pa končali na Premu, kjer se je pesnik rodil. V tej brkinski vasici je urejena Kettejeva spominska soba, ki pa ni edina ogleda vredna znamenitost. Na pot se je podala Mateja Rolih Maglica:

Iz zakladnice spominov

14. 4. 2019

Članice kreativne sekcije Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja so se tudi letos pred veliko nočjo lotile izdelave pirhov in drugih velikonočnih izdelkov. Prazniki pa so tudi priložnost, ko se hote ali nehote, odprejo skrinje spominov in zbudijo se zgodbe o krajih, časih in ljudeh. V Pulju je zgodbam prisluhnila Barbara Kampos.

Gozd Panovec - Laška žaba

31. 3. 2019

Odpravili smo se v mestni gozd Panovec in obiskali eno tamkajšnjih gozdnih prebivalk - laško žabo. Je ena najbolj ogroženih evropskih dvoživk. Pri nas živi v mlakah in gozdovih na širšem območju Vipavske, v dolini reke Branice, manjši del v Brdih. Za njeno dolgoročno preživetje v Evropi so slovenske populacije najpomembnejše. Pred kratkim se je laška žaba v Novi Gorici znašla med dvema ognjema in sicer med interesom gospodarstvenikov in naravovarstvenikov. Zmagal je kompromis, nas pa je vseeno zanimalo kako preživlja dneve, zakaj je tako ogrožena in zakaj je pomembno, da se njena vrsta ohrani. Nataša Uršič se je v Panovec, kjer je eden od njenih domov, odpravila z naravovarstvenico Jano Laganis iz novogoriškega Zavoda za varstvo narave in nastal je naslednji reportažni zapis.

Botanični vrt Carsiana

24. 3. 2019

V naslednjih minutah bomo obiskali Zgonik, natančneje njihov Botanični vrt Carsiana, ki ga po novem upravlja Zadruga Rogos. Vrata vrta so odprli na prvi pomladni dan ta teden in napovedujejo številne novosti. Na sprehod po Carsiani vas vabi Mateja Brežan, ki je v družbi predsednice Zadruge Rogos Tine Klanjšček.

Izolski mestni vrtičkarji

17. 3. 2019

Izola je edina občina v Slovenski Istri, ki je na svojem območju uredila mestne vrtove in objavila razpis za oddajo v najem. Zanimanje je bilo izjemno, zato so najemnike izžrebali. Srečneži se po lanski prvi pravi sezoni in zimskem mirovanju že lotevajo novega pridelovalnega ciklusa, osmoljenci pa lahko samo upajo, da bo občina držala besedo in uredila dodatne vrtove. Izolske mestne vrtičkarje je obiskala Jasna Preskar.

Krčme in gostilne

10. 3. 2019

Krčme in gostilne so bile vedno središče dogajanja, še posebno v vaškem okolju. Na Trnovsko-banjški planoti jih je bilo veliko in bile so zelo različne. Člani Kulturno-turističnega društva Lokovec, ki si prizadevajo za ohranjanje kulturne dediščine, so tako raziskali in zapisali vse o gostilnah in krčmah na planoti od druge polovice 19. stoletja do danes. Nastala je je knjiga, obširen zbornik, opremljen s številnimi zanimivimi fotografijami, ki pravzaprav prinaša zapis življenja na planoti. Nekaj najbolj zanimivih utrinkov je s snovalci knjige v oddaji Primorski kraji in ljudje prepletla Ingrid Kašca Bucik.

Tulio Furlanič

8. 3. 2019

V jubilejnem letu Radia Koper se srečujemo z zgodovino in njenimi akterji. Tokrat nas ej Armando Šturman popeljal v časa sredi 20. stoletja, ko je slovenska kultura korenito zaznamovala in preoblikovala prostor, v katerem živimo. Pogovarjal se je z glasbenikom, tudi sedemdesetletnikom, ki je zgolj tri tedne starejši od Radia Koper, Tuliem Furlaničem.

Ivo Bric - vojaški dnevnik

24. 2. 2019

V okviru zaznamovanja stote obletnice konca prve svetovne vojne je pri Goriški Mohorjevi družbi izšel Vojaški dnevnik, ki ga je med leti 1915 in 1919 pisal narodnjak in kulturni delavec iz Dornberka na Goriškem Ivo Bric. Kot avstro-ogrski vojak v dnevniških zapisih prikazuje boje ter vojaško življenje na fronti in v zaledju. Knjiga, ki sta jo uredila in spremno študijo napisala zgodovinarja Renato Podbersič mlajši in Peter Černic, prinaša tudi nekaj ohranjenih Bričevih pesmi in dokumentirano predstavi njegovo narodno in politično delo do tragične smrti v začetku junija 1943. O zapuščini in narodno-kulturnem pomenu Iva Brica se je z avtorjema knjige in njegovima vnukoma pogovarjal Valter Pregelj.

Čarobne točke povezujejo Pirančane

18. 2. 2019

Tokrat vas vabimo na sicer kratek, a zgodovinsko in kulturno bogat sprehod. Obiskali bomo Bolniško ulico v Piranu, kjer si sedanjost in preteklost, tako kot na vseh ulicah in trgih starih mest, podajata roko. Slišali boste, da se prav v tej piranski ulici prepletajo številni zvoki in zgodbe. Šestnajst so jih Pirančani in obiskovalci na novo doživeli na dogodku Čarobne točke Pirana, ki je bil sicer decembra, a se je Lea Širok z avtorico dogodka, krajinsko arhitektko Romano Kačič in drugimi soustvarjalci, po nekaterih točkah znova sprehodila prav za našo oddajo.

Slapnik

27. 1. 2019

Tokrat smo se »zapeljali« v Goriška Brda. Vasica Slapnik je edina vas v tamkajšnji občini v kateri ne živi nihče več. Zadnji prebivalci so jo zapustili pred četrt in več stoletja. Nekatere hiše so se že skoraj podrle, druge je prerasel bršljan, tretje pa se počasi in žalostno posedajo same vase. Sedaj vasico namerava obnoviti zasebni investitor, angleški BBC pa naj bi potek obnove snemal in iz nje naredil dokumentarno izobraževalno serijo. V sedemnajstih hišah naj bi živelo sedemnajst parov iz 17ih različnih evropskih držav, ki bodo obdelovali zemljo in gojili pridelke na podoben način kot so to počeli nekdanji prebivalci vasice. Pred kratkim jo je obiskala Nataša Uršič in nastal je tale reportažni zapis.

Pet obmejnih pešpoti

20. 1. 2019

"Te skupne stezice". Tako so poimenovali projekt, ki obmejne kraje povezuje s petimi pešpotmi. Po odpravi nadzora na slovensko-italijanski meji so se prebivalci območja Brega in Bržanije podali na prvi pohod brez meja, sodelovanje pa se je v zadnjih enajstih letih še utrdilo. Domačini so znova oživeli in uredili stare poti, postavili markacije in informacijske table. V okviru projekta Dežele Furlanije Julijske krajine pa so o poteh, ki prepletajo skupni čezmejni prostor, izdali tudi brošuro in zemljevid. Reportažo je pripravila Tjaša Lotrič:

Otroci v Zazidu

16. 9. 2018

V Zazidu so imeli šolo vse do začetka sedemdesetih let minulega stoletja. Krajani so o šolanju nekoč pripovedovali učencem koprske Osnovne šole Antona Ukmarja, ki so v okviru šolskega projekta raziskovali preteklost kraja in življenje otrok. Med drugim so izvedeli, da so bili v Zazidu le prvi štirje razredi, šolanje so potem nadaljevali na Kozini, kamor so se vozili z vlakom. Tudi igrač niso imeli, zato so si jih otroci omislili kar sami. Pogosto sta bila to kamen ali palica. Zgodbe krajanov, ki so se spominjali tudi težkega obdobja med vojno v vasi, so zdaj zbrane v publikaciji "Otroci v Zazidu". Pripravili so jo učenci, s pomočjo mentorice, in jo kraju predali na prav posebni slovesnosti. Zazid je obiskala Tjaša Lotrič:

Andrej Novak - 50 let avtoklepartsva in ličarstva Božič, 9. 12. 2018

9. 12. 2018

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje gremo v Lucijo. Tam že 50 let brez prestanka deluje podjetje Božič, ki se ukvarja z avtokeparstvom in avtoličarstvom. Pogovarjali se bomo z Andrejem Novakom, ki je dolgo delal pri tastu Viktorju Božiču in nato pred 16-imi leti to dejavnost od njega prevzel in jo z ženo Jasno in sinovoma razvija naprej. Skupaj z upokojenim Rudijem Rosando, ki je tam delal polnih 34 let, pa se bomo spomnili tudi kraja in te obrti nekoč. K poslušanju vabi Mateja Brežan.

Kaligrafinja Loredana Zega

30. 11. 2018

Kaligrafija je lepopisje, pravi LOREDANA ZEGA iz Lokavca pri Ajdovščini, ki črke ljubi že od ranega otroštva. A sama je iz nje naredila umetnost. O kaligrafiji predava in jo uči po vsem svetu, o njej je posnela film in musical. S kaligrafijo polepša stene, predmete, darila in seveda mnoge listine. Svoje znanje je predala že nekaj tisč ljudem. Najraje piše s peresi in čopiči, a da se pisati tudi z metlo, smetišnico ali...kreditno kartico. Najraje pa napiše stavek: Če ne greš, ne boš imel zgodbe. Ob 60.obletnici Mestne knjižnice Izola, kjer se je v Borzi znanja njena pot učenja drugih tudi začela, jo je pred mikrofon povabila Nataša Benčič.

Dolnje Cerovo

28. 10. 2018

Obiskali smo Goriška Brda. Na vrhu razglednega hriba v vasici Dolnje Cerovo stoji cerkvica sv. Lenarta. Med domačini je znana po zgodbah o debeli verigi, ki »visi« okrog cerkve. Ena od njih pravi, da gre za zaobljubo kmeta, ki je z voli prevažal vino. Ker je na poti obtičal v blatu je v zahvalo za srečno vrnitev dal skovati verigo z letnico 1859. Pred kratkim je cerkvica vzbudila pozornost zaradi presenetljive najdbe arheologov. Ti so v zemlji le na nekaj kvadratnih metrih odkrili čez trideset grobov z načinom pokopa, ki je v Sloveniji še nepoznan. Nataša Uršič si je na gradu Dobrovo ogledala razstavo, ki prikazuje to odkritje in pred mikrofon povabila arheologinjo Goriškega muzeja, Tejo Gerbec.

Park Pečno

21. 10. 2018

Je prostor preobrazbe gozda v poligon za rekreativne, kulturne in vzgojno-izobraževalne dejavnosti v naravi. Leži 600 metrov iz središča Kanala ob cesti proti Ligu. Tako se začenja večina spletnih zapisov o Parku Pečno, ki ga je njegov lastnik Primož Kožuh skupaj s partnerko Lijano Jurečič uredil v gozdu nad novim naseljem Pečno v Kanalu ob Soči. Skozenj pelje stara pot na Lig, ki je del krožne pohodniške poti, s katere se ponuja čudovit razgled na kamniti kanalski most. V parku sta med drugim tudi gorsko kolesarka proga in forma viva. Na sprehod skozi domiselno in skrbno preobražen gozd se je v spremstvu obeh lastnikov in oskrbnikov odpravil Valter Pregelj.

Zalesje

4. 11. 2018

V Borštu nad Šmagorsko dolino so letos postavili rekonstruirano partizansko bolnišnico Zalesje. Dve baraki in zemljanko, v katerih so med drugo svetovno vojno zdravili ranjence, so naredili po spominu redkih pričevalcev tedanjega časa in po eni sami ohranjeni fotografiji, na kateri pa objektov ni dobro videti. Za rekonstrukcijo je bila pomembna raziskava, ki jo je opravila skupina učencev osnovne šole Rudija Mahniča- Brkinca iz Pregarij. Jasna Preskar je eno od mentoric, Ireno Boštjančič, in kustosinjo Pokrajinskega muzeja Koper, Matejo Kakež, povabila pred mikrofon in o bolnišnici sta povedali….

Ivan Pivac, verjetno najstarejši jadralec na Barkovljanki

13. 10. 2018

Med več kot dva tisoč prijavljenimi jadrnicami je tudi letos Lepa Vida iz Izole, na njej pa tudi Ivan Pivac, letos najverjetneje najstarejši jadralec na tej tekmi. Oseminosemdesetletni morjeplovec je bil na Barcolani že 35-krat. Že leta se prijavlja prvi, zmagal ni nikoli, saj njegovo plovilo tega ne zmore, vztraja pa pri načelu, da je pomembno sodelovati. Prisluhnite, kaj je o barkovljanski izkušnji in morju sploh povedal Nevi Zajc, ki ga je poiskala kar v mandraču, kjer je privezana njegova oziroma zdaj kar družinska jadrnica, pripravljena na plovbo.

Mreža šol Parka Škocjanske jame

30. 9. 2018

Mreža šol Parka Škocjanske jame je edinstven primer vključevanja lokalnega okolja in osnovnošolskih učencev v življenje in delo zavarovanega območja. Začelo se je pred skoraj 20-imi leti, uradno pa so mrežo šol vzpostavili leta 2003. Od takrat se je več generacij učencev učilo raziskovalnih veščin, predvsem pa odkrivalo izredno naravno in kulturno bogastvo svojih krajev. Več Irena Cunja.

Jama Pejca v Lazcu

26. 8. 2018

Na Tržaškem krasu smo odkrili manj znano, a zato nič manj zanimivo jamo s slovenskim imenom Pejca v Lascu ali po italijansko Torri di Sliva. Jama je del turistične kmetije v Slivnem. Odkrili so jo že pred davnimi leti, za obiskovalce so je prvič odprli konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Mnogi, ki so jo že obiskali pravijo, da je to ena najbolj veličastnih jam na tržaškem Krasu. Barbari Kampos so jo predstavili tisti, ki jo najbolj poznajo - domačini. Skupaj z njimi pa smo se sprehodili še po vasi Slivno, ki ima tudi zanimivo zgodovino.

Ankaranska scena živi tudi v zaklonišču

19. 8. 2018

V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo odpravili v ankaransko zaklonišče. To je v zadnjih nekaj letih postalo prostor združevanja mladih in ustvarjanja. Nekoč prazno in zapuščeno zaklonišče na vrhu mesta so namreč naselili mladi in malo manj mladi glasbeniki, ki ustvarjajo nekomercialno glasbo. Njihovo vodilo je : " Daj naprej"! Svoje znanje, izkušnje in prostor. Skupno pa jim je tudi iskanje svojega glasbenega izraza. Obiskala jih je Vesna Potočar Godnič.

Rafutski park

29. 7. 2018

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo sprehodili po Rafutskem parku, ki je znan predvsem po Vili Rafut. Zasnoval ju je goriški arhitekt Anton Laščak, ki je deloval na Bližnjem vzhodu, in je z njima v ta prostor prinesel orientalski pridih. Park je zaščiten kot naravna vrednota državnega pomena in je v javni lasti, vendar je iz varnostnih razlogov že več let zaprt za javnost. Kakšna je zgodovina Rafutskega parka, kaj ga dela tako posebnega in kakšna bi lahko bila njegova prihodnost, pa v oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn.

KMETIJA TRČEK V HRASTOVLJAH

24. 6. 2018

Danes gremo v Hrastovlje na obisk na kmetijo Trček. 150 krav imajo, 100 prašičev,60 koz,150 ovac in polja, na katerih raste vse, kar je za živali potrebno, Igor Trček je glava družine, nadaljuje družinsko tradicijo svojih staršev, a je kmetija danes bistveno večja kot nekoč. Sinova Miha in Gašper pa nadaljujeta z očetovim delom. Mama Orjana poskrbi za vse papirje in dom. Lepo je pri njih, za oddajo Primorski kraji in ljudje jih je obiskala Nataša Benčič

Obujeno Pedrovo

15. 6. 2018

Vasica Pedrovo leži na hribu nad doline Branice, na robu kraške planote in v bližini gradu Rihemberk. Na začetku 20ega stoletja je v dvajsetih hišah živelo čez sto prebivalcev. Starodavno naselje, ki velja za enega najbolje ohranjenih naselbinskih spomenikov v Sloveniji, je nato dolgo umiralo. Pred dvema desetletjema sta v vasi živela le še dva prebivalca. Potem so začeli počasi prihajati prvi priseljenci. Danes vas šteje 18 prebivalcev. Na Pedrovo so se preselili zaradi miru, tišine in, kot pravijo, posebne energije. Na nedavnem prazniku Obujeno Pedrovo jih je obiskala Nataša Uršič.

Trubarjeva pot po Trstu

10. 6. 2018

Pot po Trubarjevem Trstu si je lani ob prazniku Slovencev v Italiji Slofestu zamislila nekdanja profesorica zgodovine in filozofije na Liceju Franceta Prešerna Marta Ivašič. Njegove poti po mestu, zlasti palačo Petra Bonoma je že pred leti raziskovala skupaj z dijaki. Pot po najstarejšem delu mesta vodi od Velikega trga vse do palače škofa Petra Bonoma, ki je srce Trubarjeve zgodbe v Trstu, do cerkve svetega Justa, Bonomovega nekdanjega vrta, cerkve svetega Silvestra in bližnje jezuitske cerkve, do palače Žige Zoisa v bližini Velikega trga, ki je imel v Trubarjevem času pred pol tisočletja povsem drugačno podobo. Z Marto Ivašič se je po tej poti sprehodila Tjaša Lotrič.

Rimljani v Ajdovščini

27. 5. 2018

V okviru prenove starega mestnega središča v Ajdovščini arheologi opravljajo predhodna izkopavanja, da bi odkrili, kaj vse se skriva pod površjem, saj je na tem območju precej rimskih ostalin. Na Lavričevem trgu so našli ostanke večjega objekta - po mnenju stroke in dozdajšnjih odkritjih, naj bi to bil principij - glavno poveljstvo utrdbe Castra. Na ogled najdišča se je odpravila Karin Zorn.

Bruna Simčič Olenik

13. 5. 2018

Bruna Simčič Olenik iz Postojne se je rodila domoljubnim staršem, Tigrovski duh je že zelo zgodaj vel v družini in s to popotnico je Bruna živela na vseh poteh svojega življenja.Človekoljubje je bilo njeno vodilo, zato jo posledično srečamo tam, kjer potrebujejo dobro roko. Poslušajmo kaj je v pogovoru povedala Ljubi Sušanj.

Junaška in tragična zgodba primorskih padalcev

29. 4. 2018

Samo idealisti - junaška in tragična zgodba primorskih padalcev, je naslov dokumentarnega filma, ki je nastal v slovenskem programu deželnega sedeža RAI v Trstu. Njegova avtorja sta novinar Ivo Jevnikar in režiserka Marija Brecelj. Film odstira tragične zgodbe tako imenovanih primorskih padalcev, mladih slovenskih fantov, ki jih je italijanska fašistična oblast kot svoje vojake ob začetku druge svetovne vojne poslala v prve bojne vrste v Afriko. Tam so jih zajele angleške sile in jih izurile ter s padali poslale v Slovenijo in na ozemlje takratne Jugoslavije. Nekateri osvoboditve niso dočakali, tisti, ki so jo, je niso užili. O tragičnih zgodbah primorskih padalcev in zakaj sta morala posneti dokumentarni film, sta Barbari Kampos pripovedovala njegova avtorja.

MOSTOVI NA VIPAVSKEM

25. 3. 2018

Zgornja Vipavska dolina ima precej mostov. Nekateri izmed njih so, kot pravi dober poznavalec mostov, gradbeni inženir Gorazd Humar, majhni kamniti dragulji, ki odsevajo pestro zgodovino te doline. Nekatere pa celo uvršča kot posebnosti v nacionalnem in svetovnem merilu. V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali štiri mostove; zanimivi so tako zaradi svojih tehničnih lastnosti kot zaradi zgodb, ki so z njimi povezane. Oddajo je pripravila Karin Zorn.

Tri ženske in Umag

18. 3. 2018

V Umagu in njegovi okolici živi vsaj 500 Slovencev. Do tja so jih pripeljale različne življenjske poti. V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili tri ženske, tri Slovenke, ki jim Umag predstavlja dom. Povsem različne življenjske zgodbe so jih pripeljale v ta del hrvaške Istre, zdaj pa skupaj pletejo še skupno zgodbo v Slovenskem kulturnem društvu Ajda. V Umagu jih je obiskala Barbara Kampos.

Pogovor s škofom msgr. dr. Jurijem Bizjakom

11. 3. 2018

Predstavniki koprske škofije so se nedavno vrnili z obiska v Vatikanu. Srečali so se tudi s papežem Frančiškom in ga povabili na pastoralni obisk v Slovenijo. O tem, kako so papežu predstavili koprsko škofijo, o vtisih s srečanja in še čem, se je s koprskim škofom Jurijem Bizjakom pogovarjala Barbara Kampos.

Božidar Tabaj

25. 2. 2018

Dramska skupina prosvetnega društva Štandrež ima več kot stoletno gledališko tradicijo in je uveljavljena ne samo v zamejskem, pač pa tudi v celotnem slovenskem prostoru. Božidar Tabaj je že pet desetletij njeno srce. Prejel je številne nagrade. Ne zgolj za izjemne igralske dosežke, pač pa za vsestransko delo na področju kulture. Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti ga je letos odlikoval s srebrno plaketo. V oddaji Primorski kraji in ljudje Božidarja Tabaja predstavlja Ingrid Kašca Bucik.

Suhozidna gradnja je omogočala preživetje na kamnitem kraškem in istrskem svetu

18. 2. 2018

Suhozid je značilen element kulturne krajine Istre in Krasa. Od maja 2016 je vpisan v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Slovenija je skupaj z drugimi sedmimi državami lani sprožila pobudo, da bi ta, za sredozemske države značilna gradnja, postala sestavni del Unescove svetovne kulturne dediščine. Tudi v javnosti raste zavedanje o pomenu ohranjanja suhogradnje. Pomemben korak v tej smeri je nacionalna poklicna kvalifikacija suhozidar, suhozidarka, ki naj bi zaživela še letos. Več o vsem nam bosta v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala Lea Širok in njen sogovornik Dejan Zadravec iz Društva Jugna.

Primorski kraji in ljudje

10. 2. 2018

Steklarstvo Zupan domuje na vogalu več ulic v neposredni bližini Radia Koper že 24 let. Številni priznani likovni umetniki in galerije in seveda povsem običajne stranke, cenijo mojstrstvo steklarja Slavka Zupana, ki mu pri delu pomaga soproga Elša. V delavnici ga je za kratek klepet obiskala Nataša Benčič.

Solkan

4. 2. 2018

Solkan je majhen kraj, a ima izjemno bogato zgodovino. Z mnogoterih strani je popisana v zborniku, »Jako stara vas na Goriškem je Solkan«, ki je izšel ob 1ooo letnici prve omembe kraja. Glavni urednik obsežne publikacije je doktor Branko Marušič, zgodovinar, po rodu iz Solkana, kjer živi in ustvarja. V današnji oddaji je sogovornik v strnjenem pogledu v preteklost, pomen in vlogo Solkana. Pogovor je pripravila Zdenka Tomulić.

Sv. Pavel nad Vrtovinom

14. 1. 2018

Hrib Sveti Pavel nad Vrtovinom na Ajdovskem - po domače Sveti Pav ali Školj - je zelo priljubljena pohodniška in izletniška točka, hkrati pa tudi eno pomembnejših arheološko zaščitenih prazgodovinskih najdišč in gradišč v Sloveniji. Celotno območje je spomeniško zaščiteno in kljub strokovnim raziskavam, ki so jih opravili pred več kot petimi desetletji, skriva ta nekdanja rimska naselbina oziroma utrdba še veliko dragocene in zanimive zapuščine. Tako hrib ni zanimiv samo za pohodnike in obiskovalce, ampak tudi za ljubiteljske iskalce in zbiratelje kulturno-zgodovinskih ostankov. Domačini in stroka so nad njihovim ravnajem ogorčeni, a tudi nemočni. Na Sveti Pavel se je odpravil Valter Pregelj.

Družina čebelarjev

7. 1. 2018

Generalna skupščina Združenih narodov je konec minulega leta na slovensko pobudo soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bodo strokovnjaki, čebelarji in drugi, ki se zavedajo pomena čebel in opraševalcev, opozarjali na pomembnost ohranjanja čebel in pozivali h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. O tem, kako zelo so čebele pom embne za celotno človeštvo, pa svojim vrstnikom predava tudi eden najmlajših čebelarjev-predavateljev, 8-letni Andrej Madrúša iz Kampela pri Kopru. Njega in njegovo družino, ki skrbi za 14 čebeljih družin, je obiskala Mateja Brežan.

Mizarstvo v Dutovljah

26. 11. 2017

Mizarstvo ima v Dutovljah vsaj sedemdesetletno tradicijo. Da je temu res tako, priča tovarna pohištva Krasoprema, ki še vedno deluje. Zakaj je nastala ravno v Dutovljah in kdo vse je zaslužen za osnovanje in razvoj mizarstva v kraju, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Irena Cunja. Podrobneje pa se bo o razvoju mizarstva v Dutovlja mogoče seznaniti že v petek (1.12.) na odprtju razstave, ki jo pripravljajo Milena Vovk, Dušan Štok in Branko Kjuder.

Srčni kirurg dr. Igor Gregorič

19. 11. 2017

Primorska ima veliko srčnih ljudi. Med tistimi, ki imajo srce pogosto na dlani pa je profesor, doktor Igor D. Gregorič, srčni kirurg. Primorec, po rodu iz Prvačine, je medicinsko fakulteto opravil v Ljubljani, vrhunsko strokovno in raziskovalno delo na področju kardiokirurgije pa že več kot 3 desetletja opravlja v eni najboljših ameriških bolnišnic v Houstonu. Ostaja povezan z domovino, srčno in zaradi srca. V teh dneh se ga pogosto omenja kot vodjo novega Centra za zdravljenje otrok in odraslih s srčnimi napakami, vendar dr. Gregorič novice še ni javno komentiral.v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje pa lahko slišite pogovor, ki ga je z doktorjem Igorjem D. Gregoričem pripravila Zdenka Tomulič .Nastal je po slovesnosti, na kateri je prejel častni doktorat Univerze v Novi Gorici.

70 let Slovenskega doma - KPD Bazovica

12. 11. 2017

Pred 70 leti, pisalo se je 1947, se je na Reki zbrala skupina Slovencev z namenom, da bi ohranjali kulturo in jezik svoje matične domovine. Ustanovili so Slovenski dom - Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Z začrtanim programom so želeli negovati materinščino, še posebej mladi, ki niso mogli obiskovati šole v slovenskem jeziku ali prebirati slovenskih knjig ter tako spoznavati slovensko kulturo. Danes je seveda vse to mogoče. In tudi po 70 letih Slovenci še kako ostajajo prisotni na Reki in v njeni bližnji okolici. Obiskala jih je Barbara Kampos.

VILJANKA VESEL IN DANILO MARKOČIČ

5. 11. 2017

V ne tako davni preteklosti se je sezona obiranja oljk v Slovenski Istri v drugi polovici novembra šele začela, zdaj se takrat v glavnem že konča. Dognanja namreč kažejo, da je kakovost olja veliko boljša, če se z obiranjem ne čaka preveč. Kako izkoreniniti stare navade in oljkarje prepričati, da se v oljčnike podajo prej? Predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre, Danilo Markočič, se je domislil prireditve, ki bi veljala za uradni začetek sezone. Na Belvederju in v Strunjanu, kjer ima skupaj z ženo in eno vodilnih strokovnjakinj za oljkarstvo, Viljanko Vesel, svoj oljčnik, se tako v prvi polovici oktobra že 23 let odvija srečanje pridelovalcev in poznavalcev, ki z obiranjem tako imenovane oljke županov opozorijo, da so plodovi že zreli in da jih je treba pobrati. Viljanka Vesel in Danilo Markočič sta gosta tokratne oddaje »Primorski kraji in ljudje«, ki jo je pripravila Jasna Preskar.....

Svetilnik

29. 10. 2017

Na rtu Madona v Piranu stoji edini pravi kamniti svetilnik pri nas. Z dobrimi desetimi metri višine in 165 centimetri debelimi zidovi že od leta 1617 kljubuje močnim vetrovom in nevihtam. Svetilnik je zagotovo najbolje obiskan in fotografiran del piranske vedute. Svojemu namenu je bil predan šele leta 1872, ko je dobil tudi luč. O njegovi preteklosti smo se pogovarjali s Slobodanom Simičem Simetom in Tončko Senčar, ki z dovoljenjem lastnika - Občine Piran - občasno odpre njegova vrata številnim radovednim turistom. Ladu Bandlju je v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala, zakaj je kritična do lastnice, ki po njenem mnenju ni izpolnila obljube, da bo svetilnik uredila. Najprej Slobodan Simič Sime:

Družina Kralj iz Izole: podjetnost in ljubezen do živali

22. 10. 2017

Kraljevi iz Izole so zanimiva družina. Zelo povezani, podjetni. Mama Marija je središče družinskega ognjišča, oče Marino, čeprav upokojeni podjetnik, še vedno pomaga hčerki Lari v veterinarskem centru Lara v Izoli, z ženo pomagata pri terh vnukih hčera Lare in Romine. Vedno so imeli veliko živali, Lara je že zgodaj vedela, da bo veterinarka. Da ne bi pobegnila v Zda, kamor so jo po praksi vabili, so ji starši ponudli njihove poslovne prostore n zgodaj je šla na samostojno poslpvno pot. Na klepet je očeta Marina, ki je vsem dobro znan iz Mefove skladbe v izvedbi skupine "Prizma"- "Dobrodošli" in hčerko, veterinarko Laro, povabila Nataša Benčič.

Brigadirji

15. 10. 2017

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo pred mikrofon povabili zgodovinarja Matjaža Stibilja, avtorja knjige Bratstvo na delu. V luči 70letnice gradnje Nove Gorice, ki so jo začeli grditi brigadirji, bomo z današnjim gostom spregovorili o dosežkih brigadirjev, ki so gradili v nekdanji Jugoslaviji, tudi Novo Gorico. Med njihovimi največjimi uspehi je zagotovo 92 kilometrov dolga železniška proga Brčko - Banoviči, ki je bila zgrajena v šestih mesecih. Z Matjažem Stibiljem se bo v naslednjih minutah pogovarjala Nataša Uršič.

Vili Gombač

8. 10. 2017

Tokratni gost oddaje Primorski kraji in ljudje je Vili Gombač iz Trnovega v Ilirski Bistrici. Človek, ki ne dovoli življenju, da teče mimo njega, pokončni Primorec in Slovenec. Z njim se je pogovarjala LJuba Sušanj

Pri družini Korošec diši po sivki

24. 9. 2017

Tokrat smo se napotili v divaško občino, k družini Korošec, ki se ukvarja s proizvodnjo kozmetičnih izdelkov iz sivke. Ob rednem delu jim pridelava sivke in izdelkov iz nje vzame večino prostega časa, tako da družina brezdelja ne pozna. Vonj sivke in pogled na vijolična polja pa odtehtata vsak napor. Njihova polja se razprostirajo nad Kačno jamo, kar je za sivko pomembno, saj v najbolj sušnih obdobjih dobi vsaj minimalno vlago iz jamskega podzemlja reke Reke. Zanimivo zgodbo je posnela Vesna Potočar Godnič.

Argentinci so našli sorodnike na Goriškem

17. 9. 2017

V minulih dneh je Goriško obiskala skupina desetih argentinskih rojakov, ki po 150 letih iščejo svoje sorodnike. Gre za potomce izseljencev, ki so okrog leta 1870 iz Brd migrirali v Argentino. V tem obdobju je bil izseljenski val največji saj je takratna Avstro-Ogrska podpisala dogovor z argentinsko vlado, po katerem se je čez ocean izselilo 200 slovenskih družin. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila dve gostji - 30-letno Marielo Sebernic, ki je našla sorodnike v Cerovem v Goriških brdih, ter 34 letno Glasid Vrtovec, ki je svoje našla v Vrtovčah pri Braniku. Skupinico je spremljal raziskovalec za zamejce po svetu Dejan Valentinčič.

Jernej Strasner

18. 8. 2017

Izolan Jernej Strassner že nekaj časa živi v Kaliforniji. Zaposlen je v podjetju FaceBook, kjer trenutno vodi razvoj novega prijema, poimenovanega FaceBook Watch. Z Blažem Maljevcem sta ugotavljala, da je "Amerika" tudi življenje na Obali, kamor se Jernej vse raje vrača.

Na 'caorlinah' bodo veslale od Pirana do Benetk

14. 8. 2017

V oddaji Primorski kraji in ljudje vas vabimo na morsko pot od Pirana do Benetk. V preteklosti je na njej potekal živahen priobalni promet. Najpomembnejši tovor je bila sol. To pot bodo preveslale članice skupine Voga Veneta Piran, kar lahko prevedemo kot veslanje na beneški način oziroma stoje. Na pot se odpravljajo z dvema tradicionalnima beneškima 'caorlinama', saj bodo skupaj z njimi veslale tudi veliko bolj izkušene članice beneškega veslaškega kluba. Na morju ni meja, pravijo, in se ozirajo tudi po tesnejšem sodelovanju z ljubitelji tradicionalnega veslanja ob hrvaški obali. Več pa v zvočnem zapisu, ki ga je pred odhodom veslačic pripravila Lea Širok.

Park vojaške zgodovine Pivka

23. 7. 2017

Pivka zaradi Parka vojaške zgodovine postaja vse bolj prepoznavna turistična destinacija. Če so v občini še pred nekaj leti tarnali, da od turizma odnesejo le gnečo na cestah, se zdaj lahko pohvalijo z vse boljšim obiskom. Park vojaške zgodivne postaja najbolj obiskan muzej v Sloveniji. In kaj obiskovalce od blizu in daleč tako zelo pritegne? Z direktorjem Parka vojaške zgodovine Jankom Boštjančičem se je po muzeju sprehodila Barbara Kampos. Foto: Park vojaške zgodovine Pivka

Mauro Rihter, komandir pomorske policije

25. 6. 2017

Slovenska pomorska policija praznuje 50 let. Tudi pregled njenega delovanja je predstavljen v okviru razstave Od orožnika do policista, ki je do oktobra na ogled v Pokrajinskem muzeju v Kopru. Slovenska policija bo v torek praznovala svoj dan- Dan policije. Na današnji praznik pa se bomo pogovarjali s Komandirjem pomorske policije Maurom Rihterjem. Tjaša Škamperle ga je pred mikrofon povabila ob odprtju razstave. Beseda bo tudi o skorajšnji razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča, ki bo še kako vplivala na delo pomorskih policistov.

70 let Nove Gorice: Jože Šušmelj

18. 6. 2017

V nizu oddaj, ki jih posvečamo 70-letnici Nove Gorice, bomo danes predstavili obdobje vzpona v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sodelovanje z Gorico v Italiji in tisti, že kar oddaljen čas primerjali s podobo mesta in prostora v današnjem času. Ingrid Kašca Bucik je k pogovoru povabila diplomata in publicista Jožeta Šušmelja, ki je osem let vodil novogoriško občino.

Urar Alen Štimec

9. 6. 2017

Srce ure je njen mehanizem. Čeprav so danes ure tudi brez kazalcev, in večinoma digitalne, je tista prava ura – mehanska ura. V Čevljarski ulici v Kopru, prav tam, kjer je nekoč delovalo Urarstvo Štimec, je zdaj že tri leta urar Alen Štimec, ki ga je v Koper pripeljala ljubezen do Primorke. Z njim se je pogovarjala Nataša Benčič.

Komunizem in turizem v Portorožu

4. 6. 2017

V oddaji Primorski kraji in ljudje predstavljamo avtorje ozioroma razstavo Komunizem in turizem v Portorožu, ki so jo pred dnevi odprli v avli Turistice - tamkajšnje Fakultete za turistične študije. V Portorožu sicer že več kot sto let kraljuje mogočni hotel Palace, vendar se je glavnina turističnih zmogljivosti zgradila v času socializma - komunizma, ki pa ga večina ljudi - na morskem koncu - ni čutila. Portorož je v sedemdesetih letih dobil tudi igralnico, marino in letališče, ki je tako postal, poleg Opatije - najbolj prepoznavni turistični kraj tedanje Jugoslavije. O obdobju socializma v Portorožu smo se pogovarjali s profesorjema dr.Metodom Šuligojem, mag.Tomijem Brezovcem in gonilno silo zavoda za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum iz Pirana Slobodanom Simičem - Simetom. Na portoroški Turistici se je z njimi pogovarjal Lado Bandelj

V središču Nove Gorice je bilo pred več kot stoletjem pokopališče

21. 5. 2017

Novo Gorico so začeli graditi pred 70 leti. Skoraj prav toliko let pred tem, leta 1880, je bil na območju med današnjo stavbo Eda Center in glavno avtobusno postajo veličasten vhod v šest hektarjev veliko pokopališče. Marsikateri Novogoričan ne pozna tega dela zgodovine, ki bi mu kazalo odstreti tančico skrivnosti. Plast za plastjo in zaradi radovednosti jo je začel odkrivati Novogoričan Blaž Kosovel. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.

110 let PD Snežnik Ilirska Bistrica

14. 5. 2017

Planinsko društvo Snežnik letos praznuje 110 let delovanja. Združuje 350 ljubiteljev planin, od tega je kar 100 otrok. Člani skrbijo za 70 kilometrov pohodniških poti. V nedeljo so pripravili pohod in kolesarsko turo in tako počastili visok jubilej snežniških planincev in 15 let delovanja planinske skupine Bazovica z Reke. Znotraj Slovenskega društva na Reki je namreč veliko ljubiteljev pohodništva, ki so se pridružili snežniškemu društvu. Pred dnevi jih je obiskala Vesna Potočar Godnič.

Brigadir Oskar Jogan

24. 4. 2017

Nadaljujemo z nizom pogovorov ob 70-letnici Nove Gorice. Tokrat boste iz prve roke slišali, kako so najmlajše slovensko mesto gradile mladinske delovne brigade. Lea Širok je namreč v Izoli, kjer danes živi s soprogo, obiskala Oskarja Jogana, danes upokojenega varnostnega inženirja in ljubiteljskega slikarja. Leta 1948 pa je bil naš sogovornik med prvimi, ki so dobesedno s krampom in lopato, a z velikim zanosom za skupno korist, kot poudarja, gradili Novo Gorico.

Janko Bočaj

26. 3. 2017

Truške so bile nekoč zelo pomemben kraj in letošnji marec je za to vas v zaledju Kopra prazničen, čeprav mnogi tega morda ne vedo. 5. marca pred natančno 950 leti so bile Truške prvič uradno omenjene. Dokaz pa je v državnem arhivu v Muenchenu našel Janko Bočaj. Naš gost je sicer izjemen oljkar, a tudi velik ljubitelj zgodovine svojega kraja. O Truškah, o zgodovini kraja, o oljkah in vinu je tekla beseda. V oddajo Primorski kraji in ljudje ga je povabila Nataša Benčič.

70 let Nove Gorice: Tomaž Vuga

19. 3. 2017

Tokrat nadaljujemo s ciklom pogovorov, ki jih je porodila 70 letnica Nove Gorice. Tokrat namenjamo pozornost arhitekturi, zunanji podobi mesta, ki je bilo zamišljeno kot vrtno mesto. Pogovor z arhitektom Tomažem Vugo je pripravila Zdenka Tomulič.

Rihard Baša

5. 3. 2017

Za tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje smo sogovornika poiskali v Jasenu, v kraju nedaleč od Ilirske Bistrice. Kuharski mojster Rihard Baša je zagovornik domačega, tudi zato, ker so mu pripadnost domači zemlji že v zibel položili stari oče - eden zadnjih mlinarjev v znamenitem Hodnikovem mlinu, teta - znana kot mama, profesionalna kuharica v nekdanjem Lesonitu-, "taprava" mama, ki si je kuharskih in ostalih gospodinjskih veščin nabrala v cenjeni samostanski gospodinjski šoli v Ilirski Bistrici, in oče - delaven kmečki čovek z velikim občutkom za rast in ohranjanje domačije. Zakaj lahko z domačim nahranimo sebe in druge, zakaj je prav ceniti svojo zemljo in njene darove, zakaj je mladim lepo posredovati zdrav pogled na svet in domovino - v tem smislu je Ljuba Sušanj zastavljala vprašanja Rihardu Baši.

70 let Nove Gorice - Alenka Saksida

19. 2. 2017

Sedem desetletij Nove Gorice odseva tudi na radijskih valovih, z ljudmi, ki so živeli čas Nove Gorice in o tem pisali svoje zgodbe. S pričevanji, spomini in dogodki sestavljamo zgodovino mesta, ki je zraslo iz nič, na ledini, močvirju, celo ob robu pokopališča. Novo ledino kulturnega življenja so na jugoslovanskih tleh Gorice v zelo skromnih prostorih, a z izjemno energijo in ustvarjalnim zagonom orali nekateri posamezniki. Med njimi je bila Alenka Saksida, profesorica francoščine in nemščine, za marsikoga »legendarna direktorica Kulturnega doma Nova Gorica«. O kulturnem utripu mesta nekoč in danes se s Saksidovo pogovarja Tatjana Gregorič.

Hudičevec

12. 2. 2017

Tokrat nas je pot zapeljala do Razdrtega. Le nekaj sto metrov od središča vasi po regionalni cesti proti Postojni nas tabla povabi na turistično kmetijo Hudičevec, ki jo zelo dobro poznajo tako domačini kot obiskovalci iz tujine. Ne zgrešijo jo niti mimoidoči, ki se peljejo po avtocesti. Ob prvem snegu se mnogi Primorci tja zapeljejo na sankanje in topel obrok, čez vse leto pa kmetija ponuja še veliko več. Med drugim tudi bogat muzej, v katerega družina Simčič vlaga že od vsega začetka. Glavama družine Pavli in Janku Simčič se je rodilo pet otrok, zdaj družina šteje še 22 vnukov in 17 pravnukov. Na turistični kmetiji Hudičevec tako ne vedo, kaj je dolgčas. Obiskala jih je Mateja Brežan.

Družina Pahor - V družinskem krogu od industrije, turizma do gostinstva

29. 1. 2017

"Podjetnik se mora danes prilagajati spremembam na trgu, imeti jasno vizijo in ideje", so prepričani v družinskem podjetju Pahor Group. Poleg očeta Evgena Pahorja, vodita podjetje še oba sinova Fabio in Marko. Ukvarjajo se z industrijsko distribucijo, trgovino na drobno, gostinstvom, veliko načrtov pa imajo tudi na področju razvoja kmetijstva in turizma na Krasu. Njihova zgodba se je začela z gradbeništvom, nadaljevala pa s poslovno-trgovskim in gostinskim središčem v Tržiču na Goriškem, kjer jih je za oddajo Primorski kraji in ljudje obiskala Tjaša Lotrič:

Flavio Bonin

5. 2. 2017

Flavio Bonin je kustos za starejšo zgodovino pomorstva v Pomorskem muzeju Sergeja Mašere v Piranu. Konec decembra izdal je pričakovano knjigo Belo zlato krilatega leva – ali, z delovnim naslovom, Razvoj severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike. z njim se je pogovarjal Lado Bandelj.

70 let Nove Gorice

15. 1. 2017

Z današnjo oddajo začenjamo serijo posvečeno mestu, ki je zraslo ob meji takoj po koncu 2. Svetovne vojne, Novi Gorici, ki ima letos 70 let. V prvi bo Nataša URšič gostila Mateja Arčona in Ervina Hladnika Milharčiča.

Škedenjske kruharice

27. 3. 2016

V oddaji Primorski kraji in ljudje se selimo v Škedenj pri Trstu, kjer je po svežem in toplem kruhu dišalo vsako jutro že od konca 17. stoletja dalje. Kmalu je tako zaslovel, da so v drugi polovici 18. stoletja kar dvakrat zbrali najboljše škedenjske kruharice in jih povabili na Dunaj, da bi naučile tamkajšnje peke svoje umetnosti. Škedenjke so se s peko in prodajo kruha v Trstu ukvarjale do leta 1972, ko je zadnja krušarca zaključila to dolgoletno tradicijo. Da pa se v tej mestni četrti še vedno širi vonj po škedenjskem kruhu, skrbi Eligio Sanna s svojo družinsko pekarno. Obiskala ga je Tanja Jakomin Kocjančič.

Štefi Ostrouška in Mirjam Jug, učiteljici

18. 12. 2016

Ustvarjalci oddaje Primorski kraji in ljudje smo obiskali Štefi Ostrouška in njeno hčer Mirjam Jug – Kraševki, ki živita na Maliji nad Izolo in sta v delu z otroki izpolnili svoje življenjsko poslanstvo. Z njima se je pogovarjala Ljuba Sušanj.

Mirka König

11. 12. 2016

Naša pot po primorskih krajih nas je tokrat vodila do Hruševja, majhne vasi med Razdrtim in Postojno. Tja se je iz bližnjih Hrašč zaradi ljubezni pred nekaj desetletji preselila Mirka. Tem krajem je predana, zato tudi pridno beleži družinske vezi domačinov, išče izvore priimkov, že dolgo pa si zapisuje tudi narečne besede, saj, kot pravi, ne želi, da gredo v pozabo. Pred približno 15 leti pa je čisto po naključju začela izdelovati punčke in koruznega ličja. Danes so v beri izdelkov iz tega naravnega materiala še venčki, jaslice, čestitke, dojenčki v orehovi lupini. Königova je popoln samouk. Tudi zato je na svoje izdelke navezana, a jih rada podari tistim, ki še znajo ceniti ročno delo. Mirko König je obiskala Mateja Brežan.

Družina Košuta: "Petje nas povezuje"

4. 12. 2016

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo pisali glasbeno zgodbo družine Košuta z Opčin. Ljubica Berce Košuta je bila najprej pevka samospevov, snemala je tudi za Radio Koper. Potem pa se je leta 1966, skupaj z Nerino Pelicon, pridružila Tržaškemu narodnemu ansamblu in zanj napisala tudi nekaj besedil. Po Ljubičini pevski poti hodita tudi sinova, Boris in Igor Košuta, sicer zdravstvena delavca, sta odlična moška vokala pri priznani glasbeni skupini Ano ur'co al' pej dvej. 88-letno profesorico ekonomije, pevko in besedilopisko Ljubico Berce Košuta ter Borisa in Igorja, je na Opčinah obiskala Smilja Baranja.

Čokoladnica Tramontana

21. 11. 2016

Družina Božič ima v Izoli čokoladnico Tramontana. Od leta 1992 se tu piše sladka zgodba. Čeprav sta Bojan in Vesna sprva poizkušala srečo v turizmu, nato v proizvodnji sladoleda, ju je čokolada tako prevzela, da je postala uspešna poslovna zgodba, v katero je vpeta vsa družina. Tudi študentka kemije, hčerka Varja, in študent mehatronike, sin Blaž, sodelujeta s starši. Obiskala jih je Nataša Benčič.

Naravni rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera

13. 11. 2016

Pred dvajsetimi leti so v Deželi Furlaniji Julijski krajini z deželnim zakonom ustanovili naravne rezervate. Med temi je bil na Goriškem tudi rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera. Posebnost rezervata sta jezeri, ki sta bili za prebivalce tega območja že v preteklosti pomemben vodni vir. Zgodovinska in naravna pestrost rezervata je prikazana tudi v muzeju Sprejemnega centra Gradina, ki ga je v oddaji Primorski kraji in ljudje obiskala Tjaša Lotrič.

Rudnik v Sečovljah

16. 10. 2016

V oddaji Primorski kraji in ljudje predstavljamo nekdanji rudnik črnega premoga Sečovlje. Z vrtinami so premog začeli iskati leta 1935, našli so ga v globinah od 100 do 400 metrov. V najboljšem obdobju je dajal kruh celo 400 ljudem, prebivalci pa so zavoljo tega dobili kino, gledališko dvorano, gasilski dom in ne nazadnje kar pet gostiln. Po odselitvi italijanskega prebivalstva leta 1954 so v rove začeli množično prihajati rudarji iz drugih takrat jugoslovanskih rudnikov. Leta 1972 pa so ga - menda zaradi vse cenejše nafte - zaprli. Marjan Rožac iz piranske enote koprskega arhiva ve veliko o rudniku, strasten zbiratelj vsega o sečoveljskem rudniku črnega premoga pa je tudi domačin Damir Gregorič. Z obema se je pogovarjal Lado Bandelj.

Doberdob

30. 10. 2016

Slovenci so se v I. svetovni vojni borili na različnih bojiščih, največji krvni davek pa so plačali na doberdobskem Krasu v prvih petih ofenzivah soške fronte. V slovenskem zgodovinskem spominu je Doberdob tudi kraj, ki ga po stotih letih ohranjajo verzi ljudske pesmi Oj, Doberdob slovenskih fantov grob. Danes v tej majhni italijanski občini živi večinoma slovenska narodna skupnost, ki je v sredini tega tedna doživela zgodovinski dan. Obiskala sta jo namreč slovenski predsednik Borut Pahor in predsednik Republike Italije Sergio Mattarella. V središču vasi sta odkrila spomenik in sicer gre za prvi spomenik, ki je posvečen padlim slovenskim vojakom v I. svetovni vojni. Današnja oddaja na Radiu Koper - Primorski kraji in ljudje -je posvečena temu dogodku. Pripravila jo je Nataša Uršič.

Kostanjevica nad Novo Gorico - frančiškanski samostan in grobnica burbonov

9. 10. 2016

Kostanjevica je vzpetina nad Novo Gorico, z znanim frančiškanskim samostanom in bogato knjižnico. V njej je shranjen izvod prve slovnice slovenskega jezika in še veliko drugih izjemnih knjižnih dragocenosti. V grobnici pod frančiškanskim samostanom počivajo zadnji francoski kralj in njegova družina. Po skorajda natančno 180 letih je njihov večni mir vzburkala pobuda francoskih rojalistov, ki želijo zadnje potomce Burbonov prepeljati v Pariz. Zanimanje za Kostanjevico in Slovenijo je naraslo za nekaj stopinj. O znamenitostih Kostanjevice govorimo tudi v današnji oddaji, ki jo je pripravila Zdenka Tomulič.

MOJSTRI PLESKARSKE OBRTI NA ILIRSKO-BISTRIŠKEM

2. 10. 2016

Med nepogrešljivimi mojstri so bili nekoč tudi sliopleskarji, sobopleskarji in črkoslikarji. To je bil cenjen poklic, pravih mojstrov pa kar nekaj. Tudi na območju Ilirske Bistrice. Tako kot veliko drugih obrti, se je tudi ta z leti vse bolj umikala novim tehnologijam in na kocu povsem zamrla. V spomin so jo to poletje priklicali na bistriškem, kjer so pripravili razstavo o mojstrih pleskarske obrti v domači občini. Odziv je bil izjemen; marsikdo je po ogledu na podstrešju poiskal stare valjčke. V roke jih je znova vzel tudi že veliko let upokojeni mojster črkoslikar Marjan Boštjanič. Z njim in Primožem Rojcem, pobudnikom razstave, se je o pleskarski obrti v teh krajih, pogovarjala Barbara Kampos.

Z OSLI V DOBERDOBU DO KRAŠKE GMAJNE

11. 9. 2016

V Doberdobu, na goriškem Krasu, živijo zagnani mladi kmetovalci, ki so to poletje začeli uresničevati prav poseben projekt. Kraška gmajna - Landa carsica so poimenovali združenje petih kmetij iz Doberdoba, Zagraja in Devina in se lotili oživljanja nekdanje kraške gmajne. V Doberdobu in okolico so pred 40-imi leti postopno začeli opuščati kmetovanje, kar je privedlo do zaraščanja pokrajine. Nekdaj pašniki in obdelane površine so vse bolj postajali življenjski prostor divjadi, povečala se je požarna ogroženost, razpasli so se klopi. A zdaj so našli recept, s katerim nameravajo v nekaj letih sanirati stanje, obuditi kmetovanje in v te kraje privabiti turiste. Za začetek so na zaraščena območja naselili 110 oslov. Z gospodarji treh kmetij iz Doberdoba si je kraško gmajno ogledala Barbara Kampos.

Ljudski oder Brce

26. 6. 2016

V Gabrovici pri Komnu že dve desetletji deluje ljudski oder, ki je postal pomemben dejavnik vaškega življenja. Krajani se vsako leto ob praznovanju vaškega patrona razveselijo nove veseloigre, za igralce pa je ljudski oder postal družina, ki je med njimi spletla tudi prijateljske vezi. Kako ljubiteljsko gledališče doživljajo štiri članice dramske skupine Kulturnega društva Brce in zakaj vztrajajo že dve desetletji, v oddaji, ki jo je pripravila Irena Cunja.

Družina Vidmar s Sinjega Vrha

12. 6. 2016

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje vam bomo predstavili družino Vidmar, ki že od leta 1991 vodi Turistično kmetijo na Sinjem vrhu. Očetu Hieronimu in mami Irmi pri delu pomagata še sinova Kristjan in Aljoša, ko je potrebno pa tudi hčerka Polona, ki je sicer zaposlena v vrtcu. Na kmetiji že vrsto let gostijo različne kolonije in delavnice, med katerimi sta najbolj odmevni mednarodna kolonija »Slovenija, odprta za umetnost« in dobrodelna kolonija »Umetniki za Karitas«. Družino Vidmar je obiskala Karin Zorn.

Med Slovenci v Splitu

5. 6. 2016

Tudi tokrat smo oddajo Primorski kraji in ljudje posneli ob morju. Le da smo se odpravili čez mejo, v Dalmacijo. V Splitu namreč že 24 let deluje Slovensko kulturno društvo Triglav. Drugo največje slovensko društvo na Hrvaškem ima 350 članov, ki se preko raznih delavnic in skupin, v prostorih društva, srečujejo skoraj vsak dan. Srečujejo pa se tudi z rojaki iz matične domovine. Pogosto se sami odpravijo v Slovenijo in pogosto v Splitu gostijo predstavnike številnih slovenskih društev. Minuli konec tedna so se v tem dalmatinskem mestu družili s Slovenci iz Pulja in iz Repentabra. Dva pevska zbora sta svojim rojakom podarila pesmi, ki so marsikoga za trenutek vrnile domov. Obenem pa so se tkale vezi med rojaki s te in one strani meje. Slovence v Splitu nam predstavlja Barbara Kampos.

110 let Bohinjsko-goriške proge - Matjaž Marušič

29. 5. 2016

Pred kratkim so avtorji priljubljenega turističnega vodnika Lonely Planet sestavili seznam desetih pogosto najbolj spregledanih potovanj po železnici. Na prvo mesto so postavili železniško progo med Novo Gorico in Jesenicami, znano kot Bohinjska proga. O njej so napisali, da je vožnja po njej »skoraj popolna železniška avantura, za katero večina ljudi ni slišala«. To pa že dolgo vedo v društvu za Bohinjsko -goriško progo. Tajnika društva, Matjaža Marušiča, je za oddajo Primorski kraji in ljudje pred mikrofon povabila Nataša Uršič.

Metulji

8. 5. 2016

Kar zadeva število in vrste metuljev je Slovenija, glede na velikost ozemlja, med najbogatejšimi v Evropi. Spekter vrst je izjemen, saj imamo deželo, ki leži na stičišču Alp, Sredozemlja, dinarskega gorstva in Panonske nižine. Bolje poznani so dnevni metulji, podatki za nočne so pomanjkljivi - območja so pri nas slabo raziskana, pa tudi specialistov - metuljarjev menda nimamo prav veliko. Vendar smo našli enega - Bojana Zadravca. Po izobrazbi je gozdarski inženir, po duši pa biolog in v današnji oddaji nam bo v pogovoru z Zdenko Tomulič razkrival kako bogata je Primorska z metulji, temi frfotavimi lepotci, ki znajo biti očarljivi tudi ponoči.

Zlatarska družina SHIROKA v Kopru

24. 4. 2016

Takoj za obokom na začetku Čevljarske ulice v Kopru je že od leta 1953 doma Zlatarstvo Shiroka. Pokojni Tomo Shiroka je bil med prvimi koprskimi obrtniki, v Koper je leta 1953 prispel iz Prizrena na Kosovu, pognal korenine in ostal. V prav tem prostoru, kjer so nekoč imeli zlatarno Italijani. Hčerka Greta je končala prvo stopnjo arheologije, a se je kasneje vrnila v domačo zlatarno, brat Luigi pa se je izšolal za zlatarja. Njihova zlatarna je že dolga leta prijazen prostor, kjer so se in se še pišejo mnoge zgodbe ljudi, ki za posebno priložnost kupijo ali dajo narediti poseben kos nakita. Greto Shiroka v oddaji Primorski kraji in ljudje predstavlja Nataša Benčič.

Mladinske delovne akcije

1. 5. 2016

Ob prvem maju običajno izpostavljamo delo in z njim povezane teme. Tudi letos se tradiciji ne bomo izneverili. Vsebino tokratne oddaje namenjamo mladinskim brigadam in delovnim akcijam. Teh je bilo tudi na Primorskem precej. Z nekdanji brigadirji in domačini bomo obujali spomine na akcije v Slovenski Istri, Brkinih, Novi Gorici in Posočju. Številna pričevanja je strnila Jasna Preskar. (Foto: Pokrajinski muzej Koper, Tržaška mladina na koprskem stadionu leta 1951)

Družinska turistična kmetija Štok iz Marezig

17. 4. 2016

Na kmetiji Štok v Marezigah vsak konec tedna zadiši po domačih dobrotah. Že več kot trideset let se družina ukvarja z vinogradništvom, temu pa so pred kratkim dodali še gostinsko ponudbo. Zgodovina njihovih osmic sega sicer v trideseta leta minulega stoletja. Med obdelovanjem vinogradov in vrtov, za katere skrbijo tri generacije v družini, vsak konec tedna snujejo jedilnike po starih, noninih receptih. Tako na kmetiji povezujejo tudi običaje in posebnosti kraja, v prihodnje pa imajo še veliko zamisli, ki bi privabile domače in tuje obiskovalce. V oddaji Primorski kraji in ljudje se je v Marezigah s Štokovimi srečala Tjaša Lotrič.

Kmetija Černuta

20. 3. 2016

V tokratni oddaji se bomo odpravili v Log pod Mangartom. Tam živi družina Černuta, ki se ukvarja z ovčerejo, izdelavo bovškega sira s certifikatom za zaščiteno označbo porekla, pred časom pa so sicer ekološki kmetiji dodali še turistično dejavnost. Nad delom na kmetiji bdijo Domen in Irena ter njun sin Klemen, ki si je v Logu pod Mangartom ustvaril družino. Drugega sina Martina pa je služba odpeljala v Novo Gorico, vendar se rad vrača domov in, kadar lahko, tudi pomaga pri opravilih. Družino Černuta je obiskala Karin Zorn.

DESETLETJE MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA ENCIJAN IZ PULJA

13. 3. 2016

V Hrvaški Istri deluje šest slovenskih društev, najstarejše med njimi je Slovensko kulturno društvo Istra iz Pulja. Ustanovljeno je bilo pred petnajstimi leti in danes je v njem nekaj več kot 500 članov. Pod njegovim okriljem že 10 let deluje mešani pevski zbor Encijan. Iz majhne skupinice pevk in pevcev, ki so se pred desetimi leti zbrali, da bi skozi pesem ohranjali vez z matično domovino in slovenskim jezikom, je v desetletju nastal pravi zbor, ki ga od začetka vodi zborovodja Paola Stermotić. Začeli so s prepevanjem slovenskih ljudskih pesmi. Sprva le dvoglasno, danes suvereno in ubrano zapojejo štiriglasno. Desetletje skupnega prepevanja so sklenili s slavnostnim koncertom in izdajo zgoščenke. Zbor je za pevke in pevce veliko več kot le petje. V njem so se stkale prave prijateljske vezi, je ljubezen, je radost in je veselje, so Barbari Kampos povedali člani mešanega pevskega zbora Encijan iz Pulja, ki jih predstavljamo v tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje.

Urarja, Albin in Tomaž Škrlj

31. 1. 2016

Urarstvo, vzdrževanje in izdelava naprav za merjenje časa, ne zmore več kljubovati času. Ena najstarejših obrti počasi tone v pozabo in izumira. Pravih mojstrov je vse manj in menda bi jih v Sloveniji lahko našteli na prste ene roke. Med ljubitelje in poznavalce, ki jim za drobne, predvsem pa natančne instrumente še vedno trepeta srce, sodita tudi Albin in Tomaž Škrlj, oče in sin iz obrtne delavnice v Novi Gorici, ki ima v svojem nazivu tudi še: urarstvo. K pogovoru v oddaji Primorski kraji in ljudje ju je povabila Zdenka Tomulič.

Tabori

14. 2. 2016

Vipavska dolina ima bogato zgodovino, ki pa jo v preteklosti domačini in tisti, ki se ukvarjajo s turizmom niso znali ali zmogli izkoristiti. Zelo malo je recimo znanega o turških vpadih, čeprav so zaradi njih po celotni dolini nastala številna taborska obzidja ali naselja. Ti so v Vipavsko dolino prišli zaradi najbližje poti, ki je tod vodila do furlanske nižine in Rima. Na svojih pohodih so požigali vasi, pobijali ljudi, mlade fante pa ugrabili ter jih vzgojili v janičarje. V strahu pred njimi so okrog cerkva ali višje ležečih delov gradili taborska obzidja. Vasi in zaselki v Vipavski, ki so ohranili stavbno dediščino protiturških taborov jo nameravajo obnoviti in povezati v turistično ponudbo. Oddajo je pripravila Nataša Uršič.

Prvo leto Platforme Inde

9. 2. 2016

Pred letom dni je v nekdanjih prostorih koprske tovarne Inde zaživela ustvarjalna Platforma Inde. Njeni člani so v prvem skvotu na Obali uspeli organizirati številne prireditve in dogodke, s katerimi spodbujajo kritičen odziv javnosti na aktualno družbeno dogajanje doma in po svetu. Prvo obletnico so obeležili s petdnevnim maratonom in prvo številko tiskanega časopisa Počasnik. Več o tem, kdo so Indejevci in kaj načrtujejo, pa v reportaži, ki jo je s članicami in člani kolektiva pripravila Lea Širok.

PKIL - DRUŽINA IVANČIČ - 24.01.2016

24. 1. 2016

Obiskali smo družino Ivančič iz Kopra. Mama Mirjam je priznana fizioterapevtka, hči Polona kot kozmetičarka dela z mamo v skupni dejavnosti Tim terapija v Ankaranu, sina jJako pa poznamo z Radia Capris, še posebej pa kot imenitnega fotografa. Ena zgodba treh ljudi. Obiskala jih je Nataša Benčič.

Vipavski Križ

13. 12. 2015

Sredi Vipavske doline se na enem izmed značilnih gričev dviga Vipavski Križ. Zgodb povezanih s tem krajem je veliko: od tega, da je Vipavski Križ pravzaprav mesto, saj ga je v to leta 1532 povzdignil cesar Ferdinand I, do tega da je tam pridigal Primož Trubar, po ljudskem izročilu pa naj bi Napoleonova vojska nad kraj izstrelila topovsko granato, ki jo še danes lahko vidimo vgrajeno na eni izmed hiš. Občina Ajdovščina je letos Vipavski Križ celovito prenovila - tudi v upanju, da bo v prihodnje zgodb, predvsem turističnih, še veliko. Današnjo oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Karin Zorn.

Mati in hči v Kortah ohranjata običaje

6. 12. 2015

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje smo bili na obisku v Kortah, kjer je dišalo po domačem pecivu. Pripravljala ga je Marija Panger, ki istrske dobrote predstavlja s hčerjo Rozano Prešern na raznih turističnih prireditvah in sejmih. Obe sta dejavni v Turističnem društvu Šparžin, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine z običaji in navadami izolskega podeželja. Oddajo je pripravila Tjaša Lotrič:

Družina Čebron

22. 11. 2015

Tokrat smo se v oddaji pomudili na vrtnarski kmetiji Čebron v Bukovici. Z vrtnarstvom se ukvarja že tretja generacija in vse kaže, da bo ljubezen do zemlje in kmetovanja ostala živa tudi naprej. Čebronove je obiskala Ingrid Kašca Bucik.

200 let Osnovne šole Renče

11. 10. 2015

Pred 200 leti so v Renčah otroci prvič sedli v šolske klopi. Po podatkih iz najstarejše šolske kronike namreč začetki osnovnega šolstva v Renčah segajo v leto 1815. Pouk, ki je potekal v občinski hiši, je obiskovalo 50 otrok. Utrip šolstva v Renčah nekoč in danes je v oddaji Primorski kraji in ljudje ujela Karin Zorn.

Soška fronta - Primorska letalca

6. 9. 2015

Med avstro-ogrskimi letalci, ki so v prvi svetovni vojni preletavali območje soške fronte, sta bila tudi Bovčan Julian Kenda in Venčeslav Vrtovec iz Velikih Žabelj. Oba sta bila letalska opazovalca. Prvi je tragično preminil ko je bil star komaj 23 let, drugi pa je po vojni odšel v semenišče. Več podatkov o njunem življenju je v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje, ki jo posvečamo stoletnici začetka soške fronte, zbrala Karin Zorn. Njen sogovornik je bil poznavalec letalstva v prvi svetovni vojni Jožef Silič iz Šempetra.

Soška fronta - Letalstvo na soški fronti

30. 8. 2015

Soško fronto, kateri namenjamo niz poletnih oddaj Primorski kraji in ljudje, so v prvi svetovni vojni preletavala tudi letala. Avstro-ogrska vojska je bila v številnih pogledih v slabšem položaju od italijanske: ob začetku vojne je imela trikrat manj letal, slabšo razporeditev letališč ob soški fronti in slabše pogoje za letenje. Vendar kot pripoveduje raziskovalec in strokovnjak za letalstvo v prvi svetovni vojni Jožef Silič iz Šempetra, italijanska vojska vsega tega ni znala izkoristiti. Prisluhnete oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn.

Soška fronta - Džamija

23. 8. 2015

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje, namenjeni sto letnici začetka Soške fronte bomo govorili o Džamiji, ki so jo sredi vojne vihre postavili v vasici Log pod Mangartom. O njej sicer ni znanega veliko, tudi ostankov ne najdemo, zagotovo pa predstavlja svojevrstno zanimivost iz takratnih časov in priča o tem, da je bilo za vojake, ki so se borili daleč od doma in svojih verskih običajev dobro poskrbljeno. Oddajo je pripravila Ingrid Kašca Bucik.

Soška fronta - Vrtojba in Škabrijel

16. 8. 2015

Tokrat v oddaji Primorski kraji in ljudje, namenjeni stoletnici začetka soške fronte, bomo predstavili usodo dveh krajev: vasi Vrtojba in hriba Škabrijel. Vrtojba velja za najbolj porušeno vas na soški fronti. Od 350-ih hiš je ostala neporušena le ena. Škabrijel pa je bil po nekaterih podatkih najbolj obstreljevan hrib v celotni prvi svetovni vojni. O tem se je z zgodovinarjem Renatom Podbersičem mlajšim pogovarjala Karin Zorn.

Soška fronta - Zdaj pa grem na bojno polje

9. 8. 2015

Na bojišče se je odpravilo tudi veliko domačinov. Eden izmed njih je bil tudi Ivan Uršič iz Zgornje Borjane. Čeprav je bil navaden vojak je bil za takratne razmere zelo dobro pismen. Svoja občutja in doživetja 1. svetovne vojne je zapisoval v črno knjižico, ki jo je imel vedno pri sebi. Dnevniški zapisi in pesmi je Tolminski muzej letos izdal v knjigi »Zdaj pa grem na bojno polje«, ki nosi tiho sporočilo, da vojna ni rešitev. Tokratno oddajo je pripravila Lea Kemperle.

Soška fronta - reportaža z obiska madžarskih turistov Isonzo Express

2. 8. 2015

Danes se bomo v oddaji Primorski kraji in ljudje, posvečeni stoletnici začetka soške fronte, pomešali med madžarske turiste. Pred dnevi je več kot petsto Madžarov spoznavalo soška bojišča tako na slovenski kot italijanski strani. Obiskali so Posočje, Gorico in italijanski Kras. Vedno več je Madžarov, ki iščejo sledi svojcev na tem bojišču, tudi med potniki posebnega vlaka Isonzo ali Soča Express jih je bilo veliko. Z njimi se je pogovarjala Karin Zorn, ki je tudi pripravila naslednjo reportažo.

Soška fronta - Ženske v zaledju

26. 7. 2015

V tokratni oddaji iz niza odmevov ob 100 letnici začetka soške fronte, namenjamo pozornost dogajanjem v zaledju. Možje v bojnih jarkih, doma pa ženske z otroki in družinami. Na tisoče ljudi je moralo v begunstvo, kjer se je življenje zapisovalo s trdo, neusmiljeno roko pomanjkanja, strahu, ponižanj. O soočenju prebivalstva z vsakdanom v zaledju fronte, o beguncih govori razstava, ki je postavljena v prostorih Fundacije Poti miru v Kobaridu. Z vodjo projekta, doktorico Marto Verginella, se pogovarja Zdenka Tomulič.

Soška fronta - Društvo Soška fronta

19. 7. 2015

V krajih kjer je potekala fronta je spomin na to zgodovinsko obdobje še posebej prisoten. Pred desetletji, ko je bila prva svetovna vojna po krivici potisnjena v ozadje druge, so nekateri po kavernah in jarkih že skrbno zbirali ostaline, dnevniške zapise, fotografije ter strokovno literaturo, ki je bila silno redka. Ljubitelji tega zgodovinskega obdobja so se leta 1993 združili v Društvo Soška fronta. Danes v njem deluje 200 članov, ki skrbijo za materialno in spominsko dediščino. Tadej Munih in David Erik Pipan - prvi predsednik, drugi podpredsednik Društva, sta gosta tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje. Z njima se pogovarja Nataša Uršič.

Soška fronta - Kako se je začelo - 2. del

12. 7. 2015

Naša sogovornika bosta tudi tokrat Mihael Uršič iz Fundacije Poti miru v Kobaridu in Željko Cimprič iz kobariškega muzeja. Oba sta odlična poznavalca dogajanja na soški fronti in tudi vodnika po poteh, kjer so nekoč potekale bitke. Skozi njune roke je šlo veliko dnevniških zapisov vojakov ter civilistov, pregledala sta stotine fotografij in pričevanj. Ob marsikaterem zapisu jima je zaradi strahot vojne, zastal dih, sta povedala Nataši Uršič. V 888 dneh, kolikor je trajala soška fronta, izstopajo predvsem zgodbe in pripovedi posameznikov. Iz njih izvemo, da je bil boj z naravo bolj krut kot boj v strelskih jarkih. Veliko več časa kot bojevanju so vojaki posvečali vprašanju, kako ostati zdrav, kako se prehraniti, kako se ogreti in kar je najpomembnejše - kako ostati živ!

Soška fronta - Kako se je začelo

5. 7. 2015

Prva v nizu oddaj, ki jih posvečamo stoti obletnici začetkov bojev na soški fronti. Naša sogovornika bosta Mihael Uršič iz Fundacije Poti miru v Kobaridu in Željko Cimprič iz kobariškega muzeja. Oba sta odlična poznavalca dogajanja na soški fronti in tudi vodnika po poteh, kjer so nekoč potekale bitke. Skozi njune roke je šlo nešteto dnevnikov vojakov ter civilistov, fotografij in pričevanj. Ob marsikaterem zapisu jima je zaradi strahot vojne zastal dih, sta povedala Nataši Uršič. V 888 dneh, kolikor je trajala soška fronta, izstopajo predvsem zgodbe in pripovedi posameznikov. Iz njih izvemo, da je bil boj z naravo bolj krut kot boj v strelskih jarkih. Veliko več časa kot bojevanju so vojaki posvečali vprašanju, kako ostati zdrav, kako se prehraniti, kako se ogreti in kar je najpomembnejše - kako ostati živ!

Kmetija Kodarin Medljan

14. 6. 2015

Danes smo zavili na zaledno cesto, ki iz Izole pelje proti Kortam. Pot proti družinski turistični kmetiji s konji, kamor smo se odpravljali, po nekaj kilometrih vzpenjanja v Šaredu zavije levo in nato takoj desno proti Medljanu. Sredi mirne narave in pogledov na sosednje vasi, je Mateja Brežan poklepetala s Kodarinovimi.

Kosič

7. 6. 2015

Trgovino s čevlji Kosič iz Gorice poznajo številni kupci z obeh strani meje. Prvo so odprli že takoj po vojni, leta 1948, na začetku nekoč največje trgovske ulice v Gorici, v Raštelu. Majhne pritlične prostore so imeli sprva v najemu, potem pa so jih odkupili. Trgovina je še danes na istem mestu, vendar ni edina. Kosiči jih imajo v Gorici še štiri. Vse do upokojitve je posle vodil, danes 82-letni Andrej Kosič. Njegov oče Benedikt je bil čevljar, ki je svojo vajeniško dobo začel v Zadrugi Jadran v Mirnu. Andrej s čevljarstvom ni nadaljeval, so ga pa čevlji v trgovini spremljali vse do upokojitve. Trgovsko tradicijo nadaljuje danes vseh pet otrok, ki je vpetih v podjetje, z nasveti pa jim še vedno pomaga oče Andrej. Pogovor Andrejem Kosičem in njegovim sinom Benediktom je pripravila Nataša Uršič.

Družina Pangerc iz Doline pri Trstu

17. 5. 2015

Dušan Pangerc je idejni oče in ustanovitelj Obrtne cone v Dolini pri Trstu, po vzoru katere so nastale podobne obrtne cone tudi v več slovenskih občinah. Po duši gradbenik je ustanovil podjetje BETONFER, železokrivnico, specializirano podjetje za obdelavo železa za gradbeniške in industrijske namene. Hčerka edinka Aleksandra pa se je družinskemu podjetju, ki ga vodita skupaj z očetom pridružila kljub temu, da je bila njena poslovna pot sprva drugačna. Študirala je v Italiji, Sloveniji, Zda, doktoritala iz ekonomije in se namesto v evropskem parlamentu v Bruslju, zaposlila-doma. Ni ji žal. Podjetje je zgodba o uspehu , a tudi lep zgled izjemno dobrega sodelovanja dveh generacij in ljubezni med otroki in starši. Z Dušanom in Aleksandro se je pogovarjala novinarka Nataša Benčič.

Zlatarska družina Škerlavaj

10. 5. 2015

Nekateri so že več desetletij zvesti svojemu poklicu. Med temi je zlatarski mojster Fredi Škerlavaj, doma z Opčin pri Trstu. Za poklic zlataraja se je odločil pred šestdesetimi leti in ga še danes rad opravlja. Obrti je izučil tudi obe hčeri, ki imata že dvajset let zlatarno v središču Trsta. V oddaji Primorski kraji in ljudje se je Tjaša Lotrič o posebnosti te obrti in nadaljevanju družinske tradicije pogovarjala z zlatarskim mojstrom in njegovo hčerjo Aleksandro.

70 let prve slovenske vlade po drugi svetovni vojni

3. 5. 2015

V Ajdovščini je potekala slovesnost ob sedemdeseti obletnici prve slovenske narodne vlade po drugi svetovni vojni. Kot so ob ustanavljanju te vlade 5. maja leta 1945 povedali ustanovitelji, se je s tistim dnem začela nova doba slovenske zgodovine, doba svobode, doba samostojnega upravljanja lastnega življenja. Več o dogodku pred sedemdesetimi leti in utrip iz proslave pa v reportaži, ki jo je pripravila Karin Zorn.

Kamnoseki

26. 4. 2015

Kras je pokrajina, močno povezana s kamnom; nenazadnje tudi koreh besede kras izhaja iz predindoevropske besede "kar(r)a", ki pomeni kamen. Kras je tudi sinonim za golo pokrajino, prekrito s kamenjem, po kateri brije močna burja. Nič kaj prijazni pogoji za življenje. Pa vendarle, človek je prepoznal uporabnost kamna in iz si iz njega izgradil ne samo bivališča, ampak je ta tudi lepo okrasil. S kamnitimi stopnicami, stebri, ertami, portali in še čem. Taki izdelki so in še nastajajo v rokah mojstrov, ki znajo spoštovati tradicionalno znanje, predvsem pa ga želijo ohranjati in širiti tudi na nove rodove. Družina Bele iz Koprive je ena takih, v kateri se s kamnoseško dejavnostjo ukvarja že tretji rod. Po upokojitvi očeta Severina je družinsko obrt prevzel Simon. Njuna delavnica je usmerjena v izdelavo gradbenih elementov iz kamna. Oče Severin je to počel z rokami, Simon pa se je zaradi zahtev trga tehnološko posodobil. Ljubezen do kamna in želja ohraniti dediščino zanamcem sta močna razloga, da kljub težkemu delu, ostaja zavezan kamnoseštvu. Severina in Simona je pred mikrofon povabila Irena Cunja.

Steklarska družina Tulek

19. 4. 2015

Ste se danes že pogledali v ogledalo? Ste pogledali skozi okno? Brez dela steklarjev tega ne bi mogli storiti. V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje bomo spoznali steklarsko družino Tulek iz Sežane. Upokojenega steklarja Irfana in njegovega sina Idriza, ki je pred leti prevzel delavnico, je obiskala Tjaša Škamperle.

Pot miru

22. 3. 2015

Na Trgu Evrope - med Novo Gorico in Gorico - je v soboto potekalo slovesno odprtje Poti miru. 250 kilometrov dolga čezmejna trasa je nastala med Posočjem in Devinom. Sestavljajo jo že obstoječe zgodovinske poti, povezane z dediščino soške fronte ter z naravnimi in drugimi posebnostmi območja, kjer se je pred stotimi leti odvijala vojna vihra. Reportažo s slovesnosti je pripravila Nataša Uršič.

Strunjan: dom kakijev in Knezov

8. 3. 2015

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo tokrat na obisku pri družini Knez iz Strunjana. Knezovi so posadili prvi nasad kakijev na tem območju in tako pomembno zaznamovali razvoj tega kraja. Njihove dejavnosti segajo še na področje leposlovja, raziskovanja zgodovine in turizma ter gojenja drugih mediteranskih kultur. Med njimi sta artičoka in figa. Slednja je tudi del njihovih korenin. Prvi Knezovi so namreč v Strunjan prišli v začetku 20. stoletja iz Smokvice. Oddajo je pripravila Mateja Brežan.

Krpanovi, vzgojitelji in graditelji iz Nove Gorice

1. 3. 2015

Družina Krpanovih iz Nove Gorice je družina vzgojiteljev - graditeljev. Oče Vladimir - Lado je postavljal temelje povojne društvene športne dejavnosti v Renčah in taborništva na Goriškem. Žena Dora je postavljala vsebino vrtcev na Primorskem. Njuna hči Anka nadaljuje družinsko tradicijo in je tudi vzgojiteljica. K pogovoru v oddaji Primorski kraji in ljudje jih je povabila Zdenka Tomulić.

Primorski kraji in ljudje - SLAŠČIČARNA EKREM

15. 2. 2015

Slaščičarja Jadran-pri Ekremu v Izoli, ob morju je tu že tako dolgo, da se nam zdi, da je tu od vedno. V petdesetiih letih prejšnjega stoletja je v Slovensko Istro iz Makedonije prišel mladi Ekrem Salija in zdaj že njegovi vnuki vodijo slaščičarno, ki jo imajo radi domačini in turisti. Tako legendarna je, da je skupina Boomerang v 80-ih letih o njih pela pesem "Ekrem in sin", za katero je tekst napisal Drago Mislej-Mef. Nataša Benčič je v goste povabila drugo in tretjo generacijo slaščičarjev Salija- brata Tačka in Adnana in tačkovega sina Ajhana.

Izolska slaščičarska družina Salija

15. 2. 2015

V Izoli ob morju že desetletja stoji slaščičarna, ki ji vsi pravijo kar "pri Ekremu", čeprav je njeno uradno ime drugačno. Pokojni Ekrem Salija, ki se je v Slovensko Istro iz Makedonije preselil leta 1952, je bil legenda....starejši se ga morda še spomnijo kako je nekoč davno z vozičkom prodajal sladoled od vasi do vasi.... Radi so ga imeli zlasti otroci, ki jim je sladoled rad tudi podaril. Njegova sinova Tačko in Adnan, vsak v svoji slaščičarni v Izoli družinsko tradicijo nadaljujeta, pogovoru za oddajo Primorski kraji in ljudje pa se je pridružil tudi Tačkov sin Ajhan, ki že prevzema vajeti očetove slaščičarne. Ekremova delavnost in prjaznost pa je navdihnila tudi glasbenike. Drago Mislej Mef je v 80-ih letih prejšnjega stoletja napisal pesem "Ekrem in sin", ki jo je pela skupina Boomerang. Slišali jo bomo, po dolgih letih spet, ob koncu pogovora, ki ga je s tremi generacijami iste družine Salija pripravila Nataša Benčič.

Izolska slaščičarska družina Salija

15. 2. 2015

V Izoli ob morju že desetletja stoji slaščičarna, ki ji vsi pravijo kar "pri Ekremu", čeprav je njeno uradno ime drugačno. Pokojni Ekrem Salija, ki se je v Slovensko Istro iz Makedonije preselil leta 1952, je bil legenda....starejši se ga morda še spomnijo kako je nekoč davno z vozičkom prodajal sladoled od vasi do vasi.... Radi so ga imeli zlasti otroci, ki jim je sladoled rad tudi podaril. Njegova sinova Tačko in Adnan, vsak v svoji slaščičarni v Izoli družinsko tradicijo nadaljujeta, pogovoru za oddajo Primorski kraji in ljudje pa se je pridružil tudi Tačkov sin Ajhan, ki že prevzema vajeti očetove slaščičarne. Ekremova delavnost in prjaznost pa je navdihnila tudi glasbenike. Drago Mislej Mef je v 80-ih letih prejšnjega stoletja napisal pesem "Ekrem in sin", ki jo je pela skupina Boomerang. Slišali jo bomo, po dolgih letih spet, ob koncu pogovora, ki ga je s tremi generacijami iste družine Salija pripravila Nataša Benčič.

Družina Pegan

8. 2. 2015

V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo dali besedo družini Pegan, ki jo že tri generacije povezuje kultura oziroma glasbena umetnost. Oče Leander, dolgoletni pedagog in dirigent več pihalnih orkestrov, je dirigentsko paličico predal decembra, sin vanja je pisatelj, a hkrati poučuje kitaro, hči katja je pristala v gledališču kot režiserka in direktorica koprksega gledališča. Tudi njen najstarejši sin Voranc je že v umetnostnih vodah in končuje likovno akdemijo. Za Peganov rod gotovo velja, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Prisluhnimo, kako je stekel pogovor, ki ga je pripravila Neva Zajc.

Družina Pegan

8. 2. 2015

V oddaji Primorski kraji in ljudje bomo dali besedo družini Pegan, ki jo že tri generacije povezuje kultura oziroma glasbena umetnost. Oče Leander, dolgoletni pedagog in dirigent več pihalnih orkestrov, je dirigentsko paličico predal decembra, sin vanja je pisatelj, a hkrati poučuje kitaro, hči katja je pristala v gledališču kot režiserka in direktorica koprksega gledališča. Tudi njen najstarejši sin Voranc je že v umetnostnih vodah in končuje likovno akdemijo. Za Peganov rod gotovo velja, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Prisluhnimo, kako je stekel pogovor, ki ga je pripravila Neva Zajc.

Rokometna družina Poklar

11. 1. 2015

Koprska družina Poklar je povsem športno obarvana. Brata Igor in Brane sta vrsto let igrala rokomet na najvišji ravni, predvsem Igor je zelo uspel tudi kot trener. Branetova otroka, Nejc in Tine, sta prav tako vrhunska rokometaša, ki nadaljujeta uspešno tradicijo. Z vsemi se je pogovarjal Primož Čepar.

Ljubo in Patrick Radovac, fotografa

28. 12. 2014

Družina Radovac v svojem ateljeju Foto Belvedere v Kopru in na terenu že štiri desetletja beleži pomembne trenutke meščanov in prebivalcev širše okolice. Kakor pravita oče Ljubo, ki je tudi akademski slikar, in sin Patrick, še vedno fotografirata in razvijata fotografije z najrazličnejših dogodkov, od porok do portretov za osebne izkaznice. Le da se je skozi čas poleg fotografske tehnike spremenil tudi obseg dela. In čeprav se v vseh stvareh pri delu ne strinjata povsem, sta si enotna glede tega, da za dobro fotografijo ni dovolj dober fotoaparat. Potrebno je znanje. Fotografa Ljuba in Patricka Radovca v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje predstavlja Lea Širok.

Sodavičarstvo Grum

21. 12. 2014

Ajdovsko družinsko podjetje Franc Grum Sodavičastvo že več kot sto let izdeluje pijače iz sodavice. Začel je farmacevt Franc Grum leta 1907, danes pa obrt naprej pelje pravnuk Tomaž. Recepti za pripravo oranžad ostajajo tudi po vseh teh letih še vedno družinska skrivnost, med najbolj poznanimi pijačami pa je 'pašaréta'. Marijo Grum in njenega sina Tomaža je obiskala Karin Zorn.

Vinogradniška družina Štoka

14. 12. 2014

Štokovi v Krajni vasi na Krasu so že več generacij vinogradniško-živinorejska kmetija. Začetki segajo v leto 1839. Danes, 175 let pozneje, pa Ida Štoka, sicer kmetijska svetovalka v Sežani in specialistka za živinorejo, ohranja izvorno kmetijo, na kateri živi s starši, brat Primož in njegova družina pa se je pred četrt stoletja usmerila v vinogradništvo. Ido, Primoža ter njegovo ženo Marico in sina Tadeja, ja za današnjo izdajo oddaje Primorski kraji in ljudje, pred mikrofon povabila Irena Cunja.

Leopoldina Cej

7. 12. 2014

Malo je obrtnikov na Goriškem, ki se lahko pohvalijo s skoraj pol stoletno družinsko tradicijo. Še manj takšnih, ki to delo opravljajo že tri generacije. Leopoldina Cej je bila frizerka trideset let. Strast do tega poklica je prenesla tudi na sina Matjaža. Večji del svojega otroštva je namreč preživel v maminem frizerskem salonu. Svet kreacij in pričesk ga je tako zelo očaral, da odločitev o tem, kaj bo v življenju počel, ni bila težka. Njegov sin Jaša pa je že tretja generacija, ki se je zapisala svetu frizerstva. Jaša v očetovem salonu poskrbi za najnovejše trende najstniških frizur. Z Leopoldino, Matjažem in Jašo se je v oddaji Primorski kraji in ljudje pogovarjala Nataša Uršič.

Rok Cvetkov

30. 11. 2014

Rok Cvetkov je pionir slovenskega kaskaderstva. Na sceni je že več kot tri desetletja. V tem času je nastopil v 280 filmih, razbil med 3 in 4 tisoč avtomobilov, se pri svojem delu dvakrat poškodoval in spoznal največje filmske zvezde. Med drugim je snemal z Robinom Williamsom, Sylvestrom Stallonejem, Chuckom Norrisom in Jackiem Chanom, ki ga še prav posebej ceni. Kaskaderstvo je zlezlo pod kožo tudi njegovima otrokoma, še zlasti Tjaši. Svoje izkušnje in doživetja v tem vznemirljivem poklicu je hotela predstaviti osebno, vendar so ji okoliščine to preprečile. Zato je v njenem in svojem imenu to storil kar njen oče, Rok Cvetkov. Pred mikrofon ga je povabila Jasna Preskar.

ROK CETKOV, kaskader

30. 11. 2014

Rok Cvetkov je pionir slovenskega kaskaderstva. Na sceni je že več kot tri desetletja. V tem času je nastopil v 280- ih filmih, razbil od 3 do 4 tisoč avtomobilov, se pri svojem delu dvakrat poškodoval in spoznal največje filmske zvezde. Med drugim je snemal z Robinom Williamsom, Sylvestrom Stallonejem, Chuckom Norrisom in Jackiem Chanom, ki ga še prav posebej ceni. Kaskaderstvo je zlezlo pod kožo tudi njegovima otrokoma, še zlasti Tjaši. Svoje izkušnje in doživetja v tem vznemirljivem poklicu je hotela predstaviti osebno, vendar so ji okoliščine to preprečile.

ČEBELARJA JERICIJO

23. 11. 2014

Marjan Jericijo iz Podsabotina je čebelar. Od očeta je podedoval nekaj panjev in skrb za cvetoljubke. Z leti so panji prerasli v velik čebelnjak, čebelarstvo pa v pravo prostočasno ljubezen. Marjan ni tipični predstavnik čebelarjev, ker je še mlad, z Abrahamom še letos vstopa vštric. Ima tudi srečo, saj se je navdušenja za delo s čebelami nalezel tudi njegov sin Nejc. Njuno zgodbo o čebelah in s čebelami je posnela Zdenka Tomulič.

Čevljarja Husein in Samir Šaković

16. 11. 2014

V oddaji Primorski kraji in ljudje smo predstavili očeta in sina, ki sredi Kopra trmasto vztrajata v obrti, čeprav so ji poceni izdelki z daljnega Vzhoda odvzeli večino strank. Husein in Samir Šaković sta čevljarja iz Kopra. Z njunimi čevlji se tako ponašajo zvezdniki nekdanje skupne države in tisti, ki cenijo dobro obutev. Oddajo je pripravil Matej Rodela.