Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Trnuljčica bratov Grimm je klasična pravljica o princu, princesi, zlobni čarovnici in o tem, da dobro vedno premaga zlo. Z njo končujemo cikel Iz nekoč v danes: pravljice na Arsu. Slišali jo bomo v interpretaciji napovedovalca Aleksandra Golje.
Trnuljčica bratov Grimm je klasična pravljica o princu, princesi, zlobni čarovnici in o tem, da dobro vedno premaga zlo. Z njo končujemo cikel Iz nekoč v danes: pravljice na Arsu. Slišali jo bomo v interpretaciji napovedovalca Aleksandra Golje.
S študenti zaključnih letnikov iz Akademije za gledališče, radio, film in televizijo vstopamo v svet slovenskih pripovedi, kjer še živijo bajeslovna bitja. Včasih so ljudje redno srečevali rojenice in sojenice, ki so novorojenim prerokovale usodo. Danes se ta bitja držijo daleč od človeka, visoko v gorah ali v najtemnejših kotičkih gozdov. Kako so se nekoč starši trudili prikupiti tem bitjem in ali je usodi, ki ti je dana v zibelko, mogoče ubežati, bodo pripovedovali Klemen Kovačič, Klara Kuk in Veronika Železnik. Pripovedi sta zapisani v zbirki slovenskih ljudskih pripovedi Divja Jaga, ki jo je uredil Franček Bohanec. Pod režijo se podpisuje Živa Bizovičar, dramaturgijo je delala Iva Štefanija Slosar, avtor glasbe pa je Gašper Lovrec.
S študenti zaključnih letnikov iz Akademije za gledališče, radio, film in televizijo vstopamo v svet slovenskih pripovedi, kjer še živijo bajeslovna bitja. Včasih so ljudje redno srečevali rojenice in sojenice, ki so novorojenim prerokovale usodo. Danes se ta bitja držijo daleč od človeka, visoko v gorah ali v najtemnejših kotičkih gozdov. Kako so se nekoč starši trudili prikupiti tem bitjem in ali je usodi, ki ti je dana v zibelko, mogoče ubežati, bodo pripovedovali Klemen Kovačič, Klara Kuk in Veronika Železnik. Pripovedi sta zapisani v zbirki slovenskih ljudskih pripovedi Divja Jaga, ki jo je uredil Franček Bohanec. Pod režijo se podpisuje Živa Bizovičar, dramaturgijo je delala Iva Štefanija Slosar, avtor glasbe pa je Gašper Lovrec.
S študenti zaključnih letnikov iz Akademije za gledališče, radio, film in televizijo vstopamo v svet slovenskih pripovedi, kjer še živijo bajeslovna bitja. Gestrin je povodni mož, ki je bolj mlad kot star in nima nog temveč plavuti. Boje se ga ribiči in brodarji ob Dravi. Neki drugi povodni mož gospodari Muri. Pomiriti se da te hudobne in jezne može, če jim v vodo vržeš lepo darilo. Včasih pa kaj z brega vzamejo kar sami. Kje vse še živijo povodni možje, nam bodo nocoj pripovedovali Gaja Filač, Gašper Lovrec in Jure Žavbi. Pripovedi in pesem so vzete iz zbirk Pravljičnih poti Slovenije, v uredništvu Irene Cerar, Divje Jage: slovenska ljudska pripoved, v uredništvu Frančka Bohanca ter Slovenskih ljudskih pesmi, v izboru Marka Terseglava in Dušana Čaterja. Pod režijo se podpisuje Živa Bizovičar, dramaturgijo je delala Iva Štefanija Slosar, avtor glasbe pa je Gašper Lovrec.
S študenti zaključnih letnikov iz Akademije za gledališče, radio, film in televizijo vstopamo v svet slovenskih pripovedi, kjer še živijo bajeslovna bitja. Gestrin je povodni mož, ki je bolj mlad kot star in nima nog temveč plavuti. Boje se ga ribiči in brodarji ob Dravi. Neki drugi povodni mož gospodari Muri. Pomiriti se da te hudobne in jezne može, če jim v vodo vržeš lepo darilo. Včasih pa kaj z brega vzamejo kar sami. Kje vse še živijo povodni možje, nam bodo nocoj pripovedovali Gaja Filač, Gašper Lovrec in Jure Žavbi. Pripovedi in pesem so vzete iz zbirk Pravljičnih poti Slovenije, v uredništvu Irene Cerar, Divje Jage: slovenska ljudska pripoved, v uredništvu Frančka Bohanca ter Slovenskih ljudskih pesmi, v izboru Marka Terseglava in Dušana Čaterja. Pod režijo se podpisuje Živa Bizovičar, dramaturgijo je delala Iva Štefanija Slosar, avtor glasbe pa je Gašper Lovrec.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pesnik in pisatelj Gustav Strniša je večji del svojega opusa posvetil mladini. Svoja dela je objavljal v mesečnikih, v priložnostnih publikacijah, v Ljubljanskem zvonu, sodeloval pa je tudi pri mladinskih oddajah na RTV Slovenija. Nocoj bomo prisluhnili njegovi pravljici Pomladna svatba.
Pesnik in pisatelj Gustav Strniša je večji del svojega opusa posvetil mladini. Svoja dela je objavljal v mesečnikih, v priložnostnih publikacijah, v Ljubljanskem zvonu, sodeloval pa je tudi pri mladinskih oddajah na RTV Slovenija. Nocoj bomo prisluhnili njegovi pravljici Pomladna svatba.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Igralec Saša Miklavc se je rodil 8. marca 1926 v Ljubljani, leta 1952 je diplomiral v Ljubljani in vse do leta 1991 deloval v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Uveljavil se je kot karakterni igralec, pogosto je upodabljal nerazumljenost, tujstvo, vdanost, zagrenjenost. Ob rednem gledališkem delu je bil zelo priznan radijski interpret poezije, sodeloval pa je tudi v mnogih radijskih igrah. Nocoj bomo prisluhnili njegovi interpretaciji Mesecev Franceta Vurnika. Spremljal ga bo instrumentalni ansambel članov ljubljanskega radijskega orkestra, avtor glasbe pa je Lucijan Marija Škerjanc. Posnetek je nastal aprila 1965.
Igralec Saša Miklavc se je rodil 8. marca 1926 v Ljubljani, leta 1952 je diplomiral v Ljubljani in vse do leta 1991 deloval v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Uveljavil se je kot karakterni igralec, pogosto je upodabljal nerazumljenost, tujstvo, vdanost, zagrenjenost. Ob rednem gledališkem delu je bil zelo priznan radijski interpret poezije, sodeloval pa je tudi v mnogih radijskih igrah. Nocoj bomo prisluhnili njegovi interpretaciji Mesecev Franceta Vurnika. Spremljal ga bo instrumentalni ansambel članov ljubljanskega radijskega orkestra, avtor glasbe pa je Lucijan Marija Škerjanc. Posnetek je nastal aprila 1965.
Nocoj bomo slišali še eno zimsko pravljico iz bogatega radijskega arhiva. Njen naslov je Snežni otroci. Napisal jo je Janez Sever, glasbo zanjo je zložil skladatelj Lojze Lebič, interpretiral pa jo je dramski igralec Jože Zupan. Posnetek je nastal januarja 1967.
Nocoj bomo slišali še eno zimsko pravljico iz bogatega radijskega arhiva. Njen naslov je Snežni otroci. Napisal jo je Janez Sever, glasbo zanjo je zložil skladatelj Lojze Lebič, interpretiral pa jo je dramski igralec Jože Zupan. Posnetek je nastal januarja 1967.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
»Nedolžnost, čistost, vesela brezskrbnost otroške duše je bela odeja, pod katero dremljejo vse črne strasti izkušenega človeka. To je stara stvar. Ali strašno je, kadar se ta resnica pred živimi očmi razodene. Človeka obide prav tisti strah in prav tista žalost, kakor obide nedoraslega mladeniča, ko je bil prvikrat dvomil o krščanskem Bogu. Zdi se mu, da se je pot pogreznila pred njim, da je sam in slab. Ozre se v svojo dušo in vidi tam dozorelo, bohotno razraslo vso tisto nizkotnost, ki jo je skrbljivo prikrival sebi in svetu.«
»Nedolžnost, čistost, vesela brezskrbnost otroške duše je bela odeja, pod katero dremljejo vse črne strasti izkušenega človeka. To je stara stvar. Ali strašno je, kadar se ta resnica pred živimi očmi razodene. Človeka obide prav tisti strah in prav tista žalost, kakor obide nedoraslega mladeniča, ko je bil prvikrat dvomil o krščanskem Bogu. Zdi se mu, da se je pot pogreznila pred njim, da je sam in slab. Ozre se v svojo dušo in vidi tam dozorelo, bohotno razraslo vso tisto nizkotnost, ki jo je skrbljivo prikrival sebi in svetu.«
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Danes končujemo naš trimesečni sprehod med pripovedmi iz različnih svetovnih izročil, ki smo ga poimenovali Iz nekoč v danes. Na njem smo pogledovali v svetove, ki so nam hkrati daljni in bližnji. Daljni po nastanku in bližnji po odsevanju tega, kakšni ljudje smo in kako delujemo kot posamezniki in kot družba. Z zrcaljenjem človeških lastnosti in odnosov med ljudmi dobra zgodba uči, zabava, krajša čas, pripomore k razmisleku in včasih tudi k vpogledu. Dobra pripoved je eden izmed mnogih načinov, kako v skupnosti znova in znova krepiti plemenito. Tudi danes. Mladi, ukaželjni učenec je svojo pot med koane in zenovske zgodbe začel tako: »Na pragu je udaril na gong, da bi najavil svoj prihod, se trikrat priklonil in v spoštljivi tišini sedel pred mojstra.« Naj nam tovrstnega mojstra nocoj nadomestijo zenovske zgodbe o modrih učiteljih. Z nami sta Alenka Tetičkovič in Polonca Kores. Iz nekoč v danes: zenovske zgodbe Izbor zgodb nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana
Danes končujemo naš trimesečni sprehod med pripovedmi iz različnih svetovnih izročil, ki smo ga poimenovali Iz nekoč v danes. Na njem smo pogledovali v svetove, ki so nam hkrati daljni in bližnji. Daljni po nastanku in bližnji po odsevanju tega, kakšni ljudje smo in kako delujemo kot posamezniki in kot družba. Z zrcaljenjem človeških lastnosti in odnosov med ljudmi dobra zgodba uči, zabava, krajša čas, pripomore k razmisleku in včasih tudi k vpogledu. Dobra pripoved je eden izmed mnogih načinov, kako v skupnosti znova in znova krepiti plemenito. Tudi danes. Mladi, ukaželjni učenec je svojo pot med koane in zenovske zgodbe začel tako: »Na pragu je udaril na gong, da bi najavil svoj prihod, se trikrat priklonil in v spoštljivi tišini sedel pred mojstra.« Naj nam tovrstnega mojstra nocoj nadomestijo zenovske zgodbe o modrih učiteljih. Z nami sta Alenka Tetičkovič in Polonca Kores. Iz nekoč v danes: zenovske zgodbe Izbor zgodb nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana
Revež je imel psa, ki mu je zvesto in vdano služil. Pes se je postaral, v hiši pa je bilo veliko pomanjkanje. Hrane zanj niso imeli, sam si je pa tudi ni mogel več poiskati. Gospodar je naposled sklenil, da ga odpelje v gozd in tam pusti ... Program Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove z naslovom Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss v vlogi umetniškega vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Gre za koprodukcijo Radiotelevizije Slovenija, programa ARS, in Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Revež je imel psa, ki mu je zvesto in vdano služil. Pes se je postaral, v hiši pa je bilo veliko pomanjkanje. Hrane zanj niso imeli, sam si je pa tudi ni mogel več poiskati. Gospodar je naposled sklenil, da ga odpelje v gozd in tam pusti ... Program Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove z naslovom Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss v vlogi umetniškega vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Gre za koprodukcijo Radiotelevizije Slovenija, programa ARS, in Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Lepega dne si je neki mladenič dejal: »Meni tale reč, da morajo vsi ljudje umreti, ni preveč všeč; raje grem in poiščem deželo, kjer človek ne umre nikoli.« Pozdravil je očeta, mater, strice, tete in odrinil. Hodil je dneve in dneve, hodil je mesece – in vse, ki jih je srečal, je spraševal, če mu vedo povedati, kje je kraj, kjer človek ne umre nikoli. Pa mu nihče ni znal pomagati. Nekega dne je srečal starčka ... Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana
Lepega dne si je neki mladenič dejal: »Meni tale reč, da morajo vsi ljudje umreti, ni preveč všeč; raje grem in poiščem deželo, kjer človek ne umre nikoli.« Pozdravil je očeta, mater, strice, tete in odrinil. Hodil je dneve in dneve, hodil je mesece – in vse, ki jih je srečal, je spraševal, če mu vedo povedati, kje je kraj, kjer človek ne umre nikoli. Pa mu nihče ni znal pomagati. Nekega dne je srečal starčka ... Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana
Nekoč je živel ribič, tako reven, da ni imel grižljaja kruha. Vzel je mrežo in šel k reki, da bi si nalovil rib. Vrgel je, izvlekel in iz mreže se je izmotala prelepa deklica. Ribič se je prestrašil, lepotica pa mu je rekla ... Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove. Izbor pravljic nastaja v sodelovanju med Anjo Štefan in Ajdo Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV Slovenija, programa ARS, in Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Nekoč je živel ribič, tako reven, da ni imel grižljaja kruha. Vzel je mrežo in šel k reki, da bi si nalovil rib. Vrgel je, izvlekel in iz mreže se je izmotala prelepa deklica. Ribič se je prestrašil, lepotica pa mu je rekla ... Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove. Izbor pravljic nastaja v sodelovanju med Anjo Štefan in Ajdo Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV Slovenija, programa ARS, in Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Davno davno, ko so na tem Otoku komaj začeli šteti čas, je v kamniti palači na kraju, kjer je zdaj jezero Bala, živel nadvse hudoben kralj. O njem so pravili: »Kogar je hotel ubiti, je ubil; kogar je hotel pustiti živega, ga je pustil,« in o teh zadnjih so pristavili, da jih je bilo kaj malo. Nekega dne, kmalu potem, ko je zasedel prestol in je bil še mlad mož, se je sprehajal po vrtu in razmišljal o svojih naslednjih okrutnostih – ko mu je na uho udaril glas ... Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove. Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Davno davno, ko so na tem Otoku komaj začeli šteti čas, je v kamniti palači na kraju, kjer je zdaj jezero Bala, živel nadvse hudoben kralj. O njem so pravili: »Kogar je hotel ubiti, je ubil; kogar je hotel pustiti živega, ga je pustil,« in o teh zadnjih so pristavili, da jih je bilo kaj malo. Nekega dne, kmalu potem, ko je zasedel prestol in je bil še mlad mož, se je sprehajal po vrtu in razmišljal o svojih naslednjih okrutnostih – ko mu je na uho udaril glas ... Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove. Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana.
V neki vasi sta živela starec in starka. Hudo revščino sta tolkla, še kruha se nista nikdar najedla. Nekoč je starka pobrala zadnja polenca, peč je hotela zakuriti, pa ni bilo trsk. Zato je rekla starčku: »Stopi no v gozd po trske... Brezo posekaj, pa bova za nekaj časa preskrbljena z njimi.« In starček je vzel sekiro in odšel v gozd. Začel je iskati brezo, ki bi bila ravno pravšnja, da bi jo posekal. Kmalu jo je našel. Stopil je k njej, že je hotel zasekati vanjo, ko so njeni listi zašelesteli, veje pa so se zganile. Nagnila se je breza k starčku in spregovorila s človeškim glasom ... Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana
V neki vasi sta živela starec in starka. Hudo revščino sta tolkla, še kruha se nista nikdar najedla. Nekoč je starka pobrala zadnja polenca, peč je hotela zakuriti, pa ni bilo trsk. Zato je rekla starčku: »Stopi no v gozd po trske... Brezo posekaj, pa bova za nekaj časa preskrbljena z njimi.« In starček je vzel sekiro in odšel v gozd. Začel je iskati brezo, ki bi bila ravno pravšnja, da bi jo posekal. Kmalu jo je našel. Stopil je k njej, že je hotel zasekati vanjo, ko so njeni listi zašelesteli, veje pa so se zganile. Nagnila se je breza k starčku in spregovorila s človeškim glasom ... Iz nekoč v danes: pravljice iz zapuščine Kristine Brenkove Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Pravljice iz različnih svetovnih izročil v interpretaciji ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana.
V starih časih si je Zevs večkrat privzel podobo zemljana in šel z Olimpa med ljudi, da bi jih preizkusil, ali so dobri ali hudobni. Na nekem takem popotovanju ga je spremljal Hermes, božji sel.
V starih časih si je Zevs večkrat privzel podobo zemljana in šel z Olimpa med ljudi, da bi jih preizkusil, ali so dobri ali hudobni. Na nekem takem popotovanju ga je spremljal Hermes, božji sel.
Nioba je bila tebanska kraljica in daleč naokoli ni bilo srečnejše žene. O njenem možu, kralju Amfionu, in njegovi umetnosti igranja na liro so govorili ljudje po vsej Grčiji od enega mor-skega brega do drugega. Ko so v Tebah gradili okope okoli mesta, je zadoščalo, da je kralj Amfion zaigral na liro katero izmed svojih prelepih pesmi, pa so se skale začele trgati od pobočij, skalni skladi pa so sledili sladkim zvokom Amfionove lire in se, ne da bi ljudje kaj pomagali, postavljali v obzidje.
Nioba je bila tebanska kraljica in daleč naokoli ni bilo srečnejše žene. O njenem možu, kralju Amfionu, in njegovi umetnosti igranja na liro so govorili ljudje po vsej Grčiji od enega mor-skega brega do drugega. Ko so v Tebah gradili okope okoli mesta, je zadoščalo, da je kralj Amfion zaigral na liro katero izmed svojih prelepih pesmi, pa so se skale začele trgati od pobočij, skalni skladi pa so sledili sladkim zvokom Amfionove lire in se, ne da bi ljudje kaj pomagali, postavljali v obzidje.
Cikel pravljic Frana Milčinskega končujemo s tremi zgodbami o Butalcih. Butalci sicer ne spadajo med njegove pravljice, so pa pripovedi, po katerih je Milčinski današnjim bralcem najbrž najbolj znan. Ustvarjal jih je predvsem v zadnjih treh letih svojega življenja in jih objavljal v mladinskih listih, vendar so jih tedanji bralci sprejemali precej zadržano. V knjigi so Butalci izšli šele l. 1949, torej 17 let po avtorjevi smrti, in postali eno njegovih najbolj prepoznavnih in največkrat natisnjenih del. Gre za avtorske pripovedi, v katerih pa tu in tam spet odkrivamo sledi iz pripovednega izročila, npr. iz šaljivih pripovedi o Ribničanih. Bere Jure Lajovic. Cikel pravljic iz Nekoč v danes Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc
Cikel pravljic Frana Milčinskega končujemo s tremi zgodbami o Butalcih. Butalci sicer ne spadajo med njegove pravljice, so pa pripovedi, po katerih je Milčinski današnjim bralcem najbrž najbolj znan. Ustvarjal jih je predvsem v zadnjih treh letih svojega življenja in jih objavljal v mladinskih listih, vendar so jih tedanji bralci sprejemali precej zadržano. V knjigi so Butalci izšli šele l. 1949, torej 17 let po avtorjevi smrti, in postali eno njegovih najbolj prepoznavnih in največkrat natisnjenih del. Gre za avtorske pripovedi, v katerih pa tu in tam spet odkrivamo sledi iz pripovednega izročila, npr. iz šaljivih pripovedi o Ribničanih. Bere Jure Lajovic. Cikel pravljic iz Nekoč v danes Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc
Snov o mrtvaški kosti, ki kaznuje objestneža, je znana pri vseh evropskih narodih. Pogosteje se pojavlja v nevezani besedi, pri Bretoncih, Francozih, Špancih, Flamcih in kočevskih Nemcih pa se je izoblikovala tudi v pesem. V slovenskem izročilu jo najdemo tako v pesemski kot v prozni obliki. Fran Milčinski je motiv o mrtvaški kosti, ki kaznuje objestneža, ubesedil v pravljici Neusmiljeni graščak, ki je socialno-kritična obtožba gosposke samopašnosti. Pravljico bere Maja Kunšič. Cikel pravljic iz Nekoč v danes Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc
Snov o mrtvaški kosti, ki kaznuje objestneža, je znana pri vseh evropskih narodih. Pogosteje se pojavlja v nevezani besedi, pri Bretoncih, Francozih, Špancih, Flamcih in kočevskih Nemcih pa se je izoblikovala tudi v pesem. V slovenskem izročilu jo najdemo tako v pesemski kot v prozni obliki. Fran Milčinski je motiv o mrtvaški kosti, ki kaznuje objestneža, ubesedil v pravljici Neusmiljeni graščak, ki je socialno-kritična obtožba gosposke samopašnosti. Pravljico bere Maja Kunšič. Cikel pravljic iz Nekoč v danes Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc
Bajeslovna kraljevska kača je velika in nevarna, bela ali črna, lahko pa tudi pisana kot mavrica. Kačja kraljica ima krono na glavi in diamant ali zlato jabolko pod jezikom. Vse druge kače jo ubogajo in so ji podložne. Je gospodarica zemeljskih zakladov, zato se ljudje skušajo polastiti njene krone, zlatega jabolka ali kačjega kamna, ki predstavljajo ključ do bogastva. Motiv kraljevske kače in človekove želje po bogastvu je Fran Milčinski ubesedil v pravljici Kačji kralj Babilon. Pravljico bere Miha Arh. Cikel pravljic iz Nekoč v danes Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc.
Bajeslovna kraljevska kača je velika in nevarna, bela ali črna, lahko pa tudi pisana kot mavrica. Kačja kraljica ima krono na glavi in diamant ali zlato jabolko pod jezikom. Vse druge kače jo ubogajo in so ji podložne. Je gospodarica zemeljskih zakladov, zato se ljudje skušajo polastiti njene krone, zlatega jabolka ali kačjega kamna, ki predstavljajo ključ do bogastva. Motiv kraljevske kače in človekove želje po bogastvu je Fran Milčinski ubesedil v pravljici Kačji kralj Babilon. Pravljico bere Miha Arh. Cikel pravljic iz Nekoč v danes Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana. Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc.
Kraljevič Marko je junak iz srbskega epskega pesništva, pojavlja pa se tudi v slovenskih pripovednih pesmih. Je močan, spreten, iznajdljiv, v boju nepremagljiv, sposoben rokovati z najtežjim orožjem in zmožen ukrotiti najbolj divjega konja. Je zaščitnik revnih in nemočnih, varuh zakona in reda, včasih tudi v svojo škodo. Poročen je z vilo, ki je hkrati njegova zaščitnica. Fran Milčinski je o kraljeviču Marku napisal cikel 19-ih zgodb, ki osvetljujejo različne junaške trenutke ali druge mejnike iz Markovega življenja. Ena izmed njih je pravljica Posestrima vila. Pravljico bere Alenka Tetičkovič. Cikel pravljic iz Nekoč v danes Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV Slovenija, programa ARS, in Lutkovnega gledališča Ljubljana Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc
Kraljevič Marko je junak iz srbskega epskega pesništva, pojavlja pa se tudi v slovenskih pripovednih pesmih. Je močan, spreten, iznajdljiv, v boju nepremagljiv, sposoben rokovati z najtežjim orožjem in zmožen ukrotiti najbolj divjega konja. Je zaščitnik revnih in nemočnih, varuh zakona in reda, včasih tudi v svojo škodo. Poročen je z vilo, ki je hkrati njegova zaščitnica. Fran Milčinski je o kraljeviču Marku napisal cikel 19-ih zgodb, ki osvetljujejo različne junaške trenutke ali druge mejnike iz Markovega življenja. Ena izmed njih je pravljica Posestrima vila. Pravljico bere Alenka Tetičkovič. Cikel pravljic iz Nekoč v danes Izbor pravljic nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV Slovenija, programa ARS, in Lutkovnega gledališča Ljubljana Priprava strokovnih gradiv Anja Štefan in Benjamin Zajc