Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gre za izvirno interpretacijo avtorskih in prirejenih ljudskih pravljic, obogatenih z v živo odigrano zvočno kuliso in upodobitvijo glavnih junakov pravljice na risbah ali slikah.
Avtor: Simona Kopinšek
Režiser: Marjan Kučej
Ježek Jožek se nekega dne prebudi zares slabe volje. Bistra vrana nekaj časa posluša njegovo nerganje, potem pa ga domiselno zvabi iz gnezda, kamor se ježek Jožek čez nekaj ur vrne dobre volje kot že dolgo ne.
Ježek Jožek se nekega dne prebudi zares slabe volje. Bistra vrana nekaj časa posluša njegovo nerganje, potem pa ga domiselno zvabi iz gnezda, kamor se ježek Jožek čez nekaj ur vrne dobre volje kot že dolgo ne.
Nekega sončnega jesenskega dne sta se v vinogradu sočnega in sladkega grozdja srečali mušici Krilka in Letka, prva potrpežljiva in druga prepirljiva in neučakana ter prepričana, da njej veliki grozd pripada le zato, ker je priletela od daleč.
Nekega sončnega jesenskega dne sta se v vinogradu sočnega in sladkega grozdja srečali mušici Krilka in Letka, prva potrpežljiva in druga prepirljiva in neučakana ter prepričana, da njej veliki grozd pripada le zato, ker je priletela od daleč.
Pravljice, basni, legende in pripovedke veljajo za najstarejše zapise človeštva. Pravljice povezujejo vsa ljudstva, vsa "plemena" sveta. Ohranjajo stik z naravo, s starodavnim, povezujejo nas s prednicami in predniki, prav tako iz "nekoč" prinašajo modrost in sporočilo v "zdaj". Moč pravljic je neizmerna, saj nas za "pravljični čas" odmaknejo od krute realnosti vsakdana, prepogosto prepredenega z nemirom in skrbmi. Pravljice pomirjajo vznemirjeno srce. Nasmejijo smeha potrebno in žalostno dušo. Spregovorijo "z otrokom v vsakem človeškem bitju", pa naj bo človek star osem mesecev, tri leta ali pa sedemdeset let. Prav v tem je čar pravljice, edinega literarnega pripovednega žanra, ki povezuje medgeneracijsko ter nas opominja in uči, da je, ne glede na vse, dobro vselej močnejše od zla, četudi se zlo zdi močnejše. Kajti sile narave bodo vselej premagale lakomnost človeških nagnjenj in želja, kakor bosta mir in ljubezen vedno premagala ost zla. Prav zato snujemo in občinstvu predajamo novo televizijsko vsebino Pravljica s Simono. Svet in ljudje, ne glede na starost, potrebujemo odmik od krutosti vsakdana, nemira, obremenilnih odnosov, obveznosti in služb. Prav tako je naše poslanstvo otrokom, mladostnikom in odraslim predati izjemno izročilo pravljic sveta, med katerimi posebno pozornost namenjamo prav izjemno bogatemu slovenskemu ljudskemu izročilu.
Pravljice, basni, legende in pripovedke veljajo za najstarejše zapise človeštva. Pravljice povezujejo vsa ljudstva, vsa "plemena" sveta. Ohranjajo stik z naravo, s starodavnim, povezujejo nas s prednicami in predniki, prav tako iz "nekoč" prinašajo modrost in sporočilo v "zdaj". Moč pravljic je neizmerna, saj nas za "pravljični čas" odmaknejo od krute realnosti vsakdana, prepogosto prepredenega z nemirom in skrbmi. Pravljice pomirjajo vznemirjeno srce. Nasmejijo smeha potrebno in žalostno dušo. Spregovorijo "z otrokom v vsakem človeškem bitju", pa naj bo človek star osem mesecev, tri leta ali pa sedemdeset let. Prav v tem je čar pravljice, edinega literarnega pripovednega žanra, ki povezuje medgeneracijsko ter nas opominja in uči, da je, ne glede na vse, dobro vselej močnejše od zla, četudi se zlo zdi močnejše. Kajti sile narave bodo vselej premagale lakomnost človeških nagnjenj in želja, kakor bosta mir in ljubezen vedno premagala ost zla. Prav zato snujemo in občinstvu predajamo novo televizijsko vsebino Pravljica s Simono. Svet in ljudje, ne glede na starost, potrebujemo odmik od krutosti vsakdana, nemira, obremenilnih odnosov, obveznosti in služb. Prav tako je naše poslanstvo otrokom, mladostnikom in odraslim predati izjemno izročilo pravljic sveta, med katerimi posebno pozornost namenjamo prav izjemno bogatemu slovenskemu ljudskemu izročilu.
Nekoč je na njivi zrasla zelo velika in težka repa, ki je dedek ni in ni mogel sam izpuliti. Pa je na pomoč poklical babico, a tudi z njeno pomočjo ni šlo. Na pomoč so jima priskočili še vnukinja, psiček, mucka in miška. Jim je s skupnimi močmi uspelo izpuliti repo velikanko?
Nekoč je na njivi zrasla zelo velika in težka repa, ki je dedek ni in ni mogel sam izpuliti. Pa je na pomoč poklical babico, a tudi z njeno pomočjo ni šlo. Na pomoč so jima priskočili še vnukinja, psiček, mucka in miška. Jim je s skupnimi močmi uspelo izpuliti repo velikanko?
Pravljice, basni, legende in pripovedke veljajo za najstarejše zapise človeštva. Pravljice povezujejo vsa ljudstva, vsa "plemena" sveta. Ohranjajo stik z naravo, s starodavnim, povezujejo nas s prednicami in predniki, prav tako iz "nekoč" prinašajo modrost in sporočilo v "zdaj". Moč pravljic je neizmerna, saj nas za "pravljični čas" odmaknejo od krute realnosti vsakdana, prepogosto prepredenega z nemirom in skrbmi. Pravljice pomirjajo vznemirjeno srce. Nasmejijo smeha potrebno in žalostno dušo. Spregovorijo "z otrokom v vsakem človeškem bitju", pa naj bo človek star osem mesecev, tri leta ali pa sedemdeset let. Prav v tem je čar pravljice, edinega literarnega pripovednega žanra, ki povezuje medgeneracijsko ter nas opominja in uči, da je, ne glede na vse, dobro vselej močnejše od zla, četudi se zlo zdi močnejše. Kajti sile narave bodo vselej premagale lakomnost človeških nagnjenj in želja, kakor bosta mir in ljubezen vedno premagala ost zla. Prav zato snujemo in občinstvu predajamo novo televizijsko vsebino Pravljica s Simono. Svet in ljudje, ne glede na starost, potrebujemo odmik od krutosti vsakdana, nemira, obremenilnih odnosov, obveznosti in služb. Prav tako je naše poslanstvo otrokom, mladostnikom in odraslim predati izjemno izročilo pravljic sveta, med katerimi posebno pozornost namenjamo prav izjemno bogatemu slovenskemu ljudskemu izročilu.
Pravljice, basni, legende in pripovedke veljajo za najstarejše zapise človeštva. Pravljice povezujejo vsa ljudstva, vsa "plemena" sveta. Ohranjajo stik z naravo, s starodavnim, povezujejo nas s prednicami in predniki, prav tako iz "nekoč" prinašajo modrost in sporočilo v "zdaj". Moč pravljic je neizmerna, saj nas za "pravljični čas" odmaknejo od krute realnosti vsakdana, prepogosto prepredenega z nemirom in skrbmi. Pravljice pomirjajo vznemirjeno srce. Nasmejijo smeha potrebno in žalostno dušo. Spregovorijo "z otrokom v vsakem človeškem bitju", pa naj bo človek star osem mesecev, tri leta ali pa sedemdeset let. Prav v tem je čar pravljice, edinega literarnega pripovednega žanra, ki povezuje medgeneracijsko ter nas opominja in uči, da je, ne glede na vse, dobro vselej močnejše od zla, četudi se zlo zdi močnejše. Kajti sile narave bodo vselej premagale lakomnost človeških nagnjenj in želja, kakor bosta mir in ljubezen vedno premagala ost zla. Prav zato snujemo in občinstvu predajamo novo televizijsko vsebino Pravljica s Simono. Svet in ljudje, ne glede na starost, potrebujemo odmik od krutosti vsakdana, nemira, obremenilnih odnosov, obveznosti in služb. Prav tako je naše poslanstvo otrokom, mladostnikom in odraslim predati izjemno izročilo pravljic sveta, med katerimi posebno pozornost namenjamo prav izjemno bogatemu slovenskemu ljudskemu izročilu.
Ob Dravi na Koroškem je živel ribič, ki je z delom obogatel. Nekega dne je stopil do reke in jo vprašal, s čim naj ji povrne, ker mu je pomagala do blagostanja. In reka mu je odgovorila, naj pojde po svetu in ji prinese dva hleba kruha, belega in rženega.
Ob Dravi na Koroškem je živel ribič, ki je z delom obogatel. Nekega dne je stopil do reke in jo vprašal, s čim naj ji povrne, ker mu je pomagala do blagostanja. In reka mu je odgovorila, naj pojde po svetu in ji prinese dva hleba kruha, belega in rženega.
Avtorska pravljica Simone Kopinšek razkrije, zakaj vilice ležijo na svojo strani krožnika, medtem ko se žlica in nož držita skupaj.
Avtorska pravljica Simone Kopinšek razkrije, zakaj vilice ležijo na svojo strani krožnika, medtem ko se žlica in nož držita skupaj.
Od nekdaj je na tem svetu tako, da mačke lovijo miši, čeprav so se nekoč miši zbrale, da bi se enkrat za vselej rešile mačje nevarnosti tako, da bi mački okoli vratu obesile zvonček.
Od nekdaj je na tem svetu tako, da mačke lovijo miši, čeprav so se nekoč miši zbrale, da bi se enkrat za vselej rešile mačje nevarnosti tako, da bi mački okoli vratu obesile zvonček.
Ob Soči je nekoč živel ubožen, a dober deček. Na svoji poti se je enkrat usmilil ribice, ki s kopnega ni mogla nazaj v vodo. A ribica je bila v resnici dobra vila in je dečkovo dobroto bogato poplačala.
Ob Soči je nekoč živel ubožen, a dober deček. Na svoji poti se je enkrat usmilil ribice, ki s kopnega ni mogla nazaj v vodo. A ribica je bila v resnici dobra vila in je dečkovo dobroto bogato poplačala.
Pravljica Kako je čebelica rešila zajčka govori o pogumu drobne čebelice, ki pomaga prestrašenemu zajčku pregnati rogato kozo iz njegove hiške.
Pravljica Kako je čebelica rešila zajčka govori o pogumu drobne čebelice, ki pomaga prestrašenemu zajčku pregnati rogato kozo iz njegove hiške.
Fižolček, ogelček in slamica skupaj zbežijo iz hiše potem, ko klepetava gospodinja kar s slamo zakuri ogenj, da bi voda, v kateri se kuha fižol, čim prej zavrela. A kaj, ko se v hitenju rada pripeti nezgoda ... In res se zgodi, da tudi fižolčku poči trebušček ...
Fižolček, ogelček in slamica skupaj zbežijo iz hiše potem, ko klepetava gospodinja kar s slamo zakuri ogenj, da bi voda, v kateri se kuha fižol, čim prej zavrela. A kaj, ko se v hitenju rada pripeti nezgoda ... In res se zgodi, da tudi fižolčku poči trebušček ...
Petelinu nekega jutra na glavo pade slamna bilka in misli, da je doživel potres. Požene se v beg in prestraši še druge živali. Skupaj prispejo do gozdne koče, kjer so okoli mize ob večerji zbrani razbojniki. Živali razbojnike prestrašijo in se do sitega najedo. Razbojniki pa pobegnejo v gozd in kdo ve, ali od takrat sploh še počnejo nedovoljene stvari.
Petelinu nekega jutra na glavo pade slamna bilka in misli, da je doživel potres. Požene se v beg in prestraši še druge živali. Skupaj prispejo do gozdne koče, kjer so okoli mize ob večerji zbrani razbojniki. Živali razbojnike prestrašijo in se do sitega najedo. Razbojniki pa pobegnejo v gozd in kdo ve, ali od takrat sploh še počnejo nedovoljene stvari.
Hlapcu v kresni noči v škorenj padejo čudežna semena praproti, zaradi katerih lahko razume živalsko govorico. Tako izve, da naj bi prihodnjo pomlad ob delu na njivi kača ugriznila gospodarja, in mu zaradi čudežne moči praprotnega semena tudi reši življenje. A hlapec za seme v škornju sploh ni vedel in če bi vedel, verjetno ne bi razumel govorice živali. Kdo ve ...
Hlapcu v kresni noči v škorenj padejo čudežna semena praproti, zaradi katerih lahko razume živalsko govorico. Tako izve, da naj bi prihodnjo pomlad ob delu na njivi kača ugriznila gospodarja, in mu zaradi čudežne moči praprotnega semena tudi reši življenje. A hlapec za seme v škornju sploh ni vedel in če bi vedel, verjetno ne bi razumel govorice živali. Kdo ve ...
Trije bratje varujejo jablano, na kateri rastejo zlata jabolka. Vsako noč pa en dragoceni sadež izgine. Najmlajši sin opolnoči vidi prileteti črnega ptiča, ki krade jabolka. S puščico ga rani in se odpravi na pot proti bližnjemu dvorcu, kamor je vran odletel. Mladenič vztraja in vztraja, naj mu ga pokažejo, ter se tako z odločnostjo in bistrostjo domov vrne bogat.
Trije bratje varujejo jablano, na kateri rastejo zlata jabolka. Vsako noč pa en dragoceni sadež izgine. Najmlajši sin opolnoči vidi prileteti črnega ptiča, ki krade jabolka. S puščico ga rani in se odpravi na pot proti bližnjemu dvorcu, kamor je vran odletel. Mladenič vztraja in vztraja, naj mu ga pokažejo, ter se tako z odločnostjo in bistrostjo domov vrne bogat.
Zvita lisica hoče požreti ptičja jajca, a bistra ptica odleti k psu in ga prosi za pomoč. Pes ji ustreže in skupaj pripravita načrt, s katerim bosta rešila ptičji zarod in pregnala zvitorepko. In res, preženeta jo v brlog, pred katerim nato nanjo preži pes. Kosmatinec jo zgrabi za rep in zelo prestraši.
Zvita lisica hoče požreti ptičja jajca, a bistra ptica odleti k psu in ga prosi za pomoč. Pes ji ustreže in skupaj pripravita načrt, s katerim bosta rešila ptičji zarod in pregnala zvitorepko. In res, preženeta jo v brlog, pred katerim nato nanjo preži pes. Kosmatinec jo zgrabi za rep in zelo prestraši.
Pastirček je, kot vsak dan, pasel svojo malo čredo in pod drevesom zagledal dremati prekrasne deklice. Nanje je sijalo žgoče sonce in deček jih je zakril z vejami, da bi jih zaščitil. Za njegovo dobroto so ga bogato nagradile.
Pastirček je, kot vsak dan, pasel svojo malo čredo in pod drevesom zagledal dremati prekrasne deklice. Nanje je sijalo žgoče sonce in deček jih je zakril z vejami, da bi jih zaščitil. Za njegovo dobroto so ga bogato nagradile.
Znana zgodba pripoveduje o mogočnem Zlatorogu, ki je nekoč živel pod Triglavom. Zlatorog je izginil tisti dan, ko je vanj ustrelil mladenič, ki si je želel njegove zlate rogove. Z dragocenostjo je namreč hotel ugoditi dekletu, v katerega je bil zaljubljen. A s strelom je pogubil tudi sebe in za vselej spremenil življenje pod goro.
Znana zgodba pripoveduje o mogočnem Zlatorogu, ki je nekoč živel pod Triglavom. Zlatorog je izginil tisti dan, ko je vanj ustrelil mladenič, ki si je želel njegove zlate rogove. Z dragocenostjo je namreč hotel ugoditi dekletu, v katerega je bil zaljubljen. A s strelom je pogubil tudi sebe in za vselej spremenil življenje pod goro.
Kobilica se med brezskrbnim skakljanjem ustavi ob počasnem polžku in mu vzvišeno prigovarja, naj se premika hitreje, češ da je prepočasen. A nepazljiva odskoči naravnost v ribnik in konča v grlu lačne ribe. Včasih se je res bolje premikati počasneje kakor hiteti, saj v nevarnost pogosto zaidemo prav takrat, ko najbolj hitimo.
Kobilica se med brezskrbnim skakljanjem ustavi ob počasnem polžku in mu vzvišeno prigovarja, naj se premika hitreje, češ da je prepočasen. A nepazljiva odskoči naravnost v ribnik in konča v grlu lačne ribe. Včasih se je res bolje premikati počasneje kakor hiteti, saj v nevarnost pogosto zaidemo prav takrat, ko najbolj hitimo.
Obubožan deček se s trebuhom za kruhom odpravi na ladjo, kamor vzame tudi svojega mačka. Ladjo zajame hudo neurje in jo raztrešči, brodolomce pa naplavi na neznano obalo. Prebivalce tiste dežele deček in maček rešita velike mišje nadloge in njihov poglavar ju za zasluge bogato nagradi.
Obubožan deček se s trebuhom za kruhom odpravi na ladjo, kamor vzame tudi svojega mačka. Ladjo zajame hudo neurje in jo raztrešči, brodolomce pa naplavi na neznano obalo. Prebivalce tiste dežele deček in maček rešita velike mišje nadloge in njihov poglavar ju za zasluge bogato nagradi.
Pravljica O godcih in gozdnem škratu pripoveduje o godcih, ki se po igranju na svatbi vračajo domov skozi gozd, kjer zaidejo k ruševinam. Tam srečajo škrata, ki vsakemu podari orehovo vejico, a trije godci vejico na poti domov odvržejo, le eden pa jo zadrži in nese domov otrokom ...
Pravljica O godcih in gozdnem škratu pripoveduje o godcih, ki se po igranju na svatbi vračajo domov skozi gozd, kjer zaidejo k ruševinam. Tam srečajo škrata, ki vsakemu podari orehovo vejico, a trije godci vejico na poti domov odvržejo, le eden pa jo zadrži in nese domov otrokom ...
Sirota deklica hodi skozi gozd, kjer jo neke noči nagovori gozdni duh. Vodi jo na goro, na kateri prebiva krokar. Ta je nanjo čakal dolga leta, da bi se skupaj odpravila po svetu in ljudem pripovedovala o ljubezni in sočutju ter spoštovanju do planeta.
Sirota deklica hodi skozi gozd, kjer jo neke noči nagovori gozdni duh. Vodi jo na goro, na kateri prebiva krokar. Ta je nanjo čakal dolga leta, da bi se skupaj odpravila po svetu in ljudem pripovedovala o ljubezni in sočutju ter spoštovanju do planeta.
Bistra in prijazna opica se spoprijatelji s podgano, ki ji kar naprej nagaja in jo izkorišča. Marljiva opica dan za dnem prenaša podganje nesramnosti, nekega dne pa ji je dovolj in se s podgano pogovori. Pove ji, da sta v življenju potrebni tudi odgovornost in delavnost, ne le zabava, a podgana se z opico ne strinja. Tako se njuno prijateljstvo konča.
Bistra in prijazna opica se spoprijatelji s podgano, ki ji kar naprej nagaja in jo izkorišča. Marljiva opica dan za dnem prenaša podganje nesramnosti, nekega dne pa ji je dovolj in se s podgano pogovori. Pove ji, da sta v življenju potrebni tudi odgovornost in delavnost, ne le zabava, a podgana se z opico ne strinja. Tako se njuno prijateljstvo konča.
Živali so pogrešale pomlad, saj je zima trajala že res predolgo. Zato so se odpravile iskat toplo vreme, ki ga je ugrabil medved in odnesel na nebo. Sklenile so, da bodo toplo vreme osvobodile. Seveda pa so morale najprej najti ključe medvedove koče in pri tej nalogi se je nadvse izkazala drobcena miška.
Živali so pogrešale pomlad, saj je zima trajala že res predolgo. Zato so se odpravile iskat toplo vreme, ki ga je ugrabil medved in odnesel na nebo. Sklenile so, da bodo toplo vreme osvobodile. Seveda pa so morale najprej najti ključe medvedove koče in pri tej nalogi se je nadvse izkazala drobcena miška.
Krilate prijatelje med igro na cvetočem travniku ujame dež. Da bi jim ne premočil kril, se metuljčki po zavetje zatekajo od cveta do cveta. Naposled pa jim mokra krila posuši sončece, ki znova posije, in metuljčki nadaljujejo svoj radostni ples po travniku.
Krilate prijatelje med igro na cvetočem travniku ujame dež. Da bi jim ne premočil kril, se metuljčki po zavetje zatekajo od cveta do cveta. Naposled pa jim mokra krila posuši sončece, ki znova posije, in metuljčki nadaljujejo svoj radostni ples po travniku.
Veter se odpravi visoko na nebo, da bi tekmoval s soncem. Zmagal bo ta, ki bo popotniku hitreje slekel plašč. Veter kljub trudu in močnemu pihanju naposled prizna, da je sonce večni zmagovalec, saj zasije tako močno, da popotnik sleče plašč.
Veter se odpravi visoko na nebo, da bi tekmoval s soncem. Zmagal bo ta, ki bo popotniku hitreje slekel plašč. Veter kljub trudu in močnemu pihanju naposled prizna, da je sonce večni zmagovalec, saj zasije tako močno, da popotnik sleče plašč.
V dolini se srečata bistra gorska in potočna stoječa voda, ki najprej nočeta teči skupaj in se držita vsaka zase. Potem pa ju tok ponese naprej in pomeša, kajti takšna je tudi narava življenja in proti toku življenja se pač ne da boriti, zato se mu je dobro tudi prepustiti.
V dolini se srečata bistra gorska in potočna stoječa voda, ki najprej nočeta teči skupaj in se držita vsaka zase. Potem pa ju tok ponese naprej in pomeša, kajti takšna je tudi narava življenja in proti toku življenja se pač ne da boriti, zato se mu je dobro tudi prepustiti.
Na rečnem bregu svoje gnezdo skrbno varujeta labod in labodka. Nekega večera ju prestraši premikanje vej vrbe žalujke, ki raste v bližini. Labodji par misli, da za njunimi jajci opreza lisica,a kmalu se izkaže, da pod vrbino krošnjo gnezdi še en labodji par. Čez nekaj časa se labodji družini spoprijateljita.
Na rečnem bregu svoje gnezdo skrbno varujeta labod in labodka. Nekega večera ju prestraši premikanje vej vrbe žalujke, ki raste v bližini. Labodji par misli, da za njunimi jajci opreza lisica,a kmalu se izkaže, da pod vrbino krošnjo gnezdi še en labodji par. Čez nekaj časa se labodji družini spoprijateljita.
