Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsak ponedeljkov dopoldanski program začenjamo s pozitivnimi zgodbami. Predstavljamo uspešne posameznike, sporočamo dobre novice, iščemo smele ideje, svetle točke …
Avtor: novinarji Radia Maribor
Slovenski turizem se pripravlja na dolgoročno okrevanje po pandemiji, načrt za to sega vse do konca leta 2023, odpornost pa bo turizem krepil še leta pozneje, so prepričani turistični strokovnjaki, ki so se včeraj zbrali na spletni prireditvi Dnevi slovenskega turizma. V okviru dogodka so podelili tudi najvišje nagrade v panogi. Tako so nagrado kristalni Triglav za osebnost, ki je v zadnjem letu največ prispevala k prepoznavnosti Slovenije v svetu, podelili kolesarskemu asu Tadeju Pogačarju. Med prejemniki nagrad pa je tudi predsednik sekcije za gostinstvo pri Obrtni zbornici Maribor Marjan Vidovič, lastnik motela in picerije Črni baron v Malečniku. Prejel je priznanje za življenjsko delo in aktivno povezovanje v gostinstvu. Prispevek Nataše Kuhar.
Slovenski turizem se pripravlja na dolgoročno okrevanje po pandemiji, načrt za to sega vse do konca leta 2023, odpornost pa bo turizem krepil še leta pozneje, so prepričani turistični strokovnjaki, ki so se včeraj zbrali na spletni prireditvi Dnevi slovenskega turizma. V okviru dogodka so podelili tudi najvišje nagrade v panogi. Tako so nagrado kristalni Triglav za osebnost, ki je v zadnjem letu največ prispevala k prepoznavnosti Slovenije v svetu, podelili kolesarskemu asu Tadeju Pogačarju. Med prejemniki nagrad pa je tudi predsednik sekcije za gostinstvo pri Obrtni zbornici Maribor Marjan Vidovič, lastnik motela in picerije Črni baron v Malečniku. Prejel je priznanje za življenjsko delo in aktivno povezovanje v gostinstvu. Prispevek Nataše Kuhar.
Po sledeh pozitivnih zgodb se je Natalija Sinkovič odpravili v Visole nad Slovensko Bistrico. Tam lahko odslej najamete t. i. glamping hiške z neprecenljivim razgledom v dolino, na vinorodne griče in okoliške hribe.
Po sledeh pozitivnih zgodb se je Natalija Sinkovič odpravili v Visole nad Slovensko Bistrico. Tam lahko odslej najamete t. i. glamping hiške z neprecenljivim razgledom v dolino, na vinorodne griče in okoliške hribe.
V terminu za pozitivno zgodbo smo obiskali mariborski medgeneracijski večkulturni zaposlitveni center RAZVOJ, v sklopu katerega deluje tudi paragledališče Zvitorepec. V centru je zdaj zaposlenih pet invalidov, ki so zadovoljni s sicer minimalno plačo, je pa maksimalen njihov vložek v ustvarjalno delo na gledališkem odru in za njim. Zvitorepčevo gledališče bo kmalu spet nastopilo v sklopu Festivala Lent na Art kampu. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V terminu za pozitivno zgodbo smo obiskali mariborski medgeneracijski večkulturni zaposlitveni center RAZVOJ, v sklopu katerega deluje tudi paragledališče Zvitorepec. V centru je zdaj zaposlenih pet invalidov, ki so zadovoljni s sicer minimalno plačo, je pa maksimalen njihov vložek v ustvarjalno delo na gledališkem odru in za njim. Zvitorepčevo gledališče bo kmalu spet nastopilo v sklopu Festivala Lent na Art kampu. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Tokratna pozitivna zgodba je obarvana vegansko. Predstavili smo spletni Veganski vodič, ki ga je pripravila mlada Klara Pešl. Kaj ponuja ta vodnik, zakaj se je sama odločila za tak način prehranjevanja, pa tudi o prednostih in slabostih veganstva, se je z njo pogovarjala Nataša Kuhar.
Tokratna pozitivna zgodba je obarvana vegansko. Predstavili smo spletni Veganski vodič, ki ga je pripravila mlada Klara Pešl. Kaj ponuja ta vodnik, zakaj se je sama odločila za tak način prehranjevanja, pa tudi o prednostih in slabostih veganstva, se je z njo pogovarjala Nataša Kuhar.
V pozitivni zgodbi smo predstavili najboljšega študenta Univerze v Mariboru v iztekajočem se študijskem letu. Natečajna strokovna komisija je odločila, da je to Nejc Plohl iz Ruš, študent drugega letnika magistrskega študija Psihologije na Filozofski fakulteti. Med študijem je ugotovil, da ga zanima predvsem raziskovanje, veliko se ukvarja z vplivom družbenih omrežij, za Maribor pa si želi, da bi bilo tudi zanj mesto priložnosti. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V pozitivni zgodbi smo predstavili najboljšega študenta Univerze v Mariboru v iztekajočem se študijskem letu. Natečajna strokovna komisija je odločila, da je to Nejc Plohl iz Ruš, študent drugega letnika magistrskega študija Psihologije na Filozofski fakulteti. Med študijem je ugotovil, da ga zanima predvsem raziskovanje, veliko se ukvarja z vplivom družbenih omrežij, za Maribor pa si želi, da bi bilo tudi zanj mesto priložnosti. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Predstaviljamo gimnazijca Izidorja Gregoriča, ki je se je uvrstil v ekipo naravoslovne olimpijade, na kateri je sodelovalo 52 ekip iz 25 držav Evropske unije. Pripravil Aleks Horvat.
Predstaviljamo gimnazijca Izidorja Gregoriča, ki je se je uvrstil v ekipo naravoslovne olimpijade, na kateri je sodelovalo 52 ekip iz 25 držav Evropske unije. Pripravil Aleks Horvat.
Da v zdravstvu vendarle ni vse tako zelo črno, dokazujejo Centri za krepitev zdravja, ki so jih pred kratkim odprli v 25-ih zdravstvenih domovih po Sloveniji. Med njimi tudi v Lenartu, Mariboru in Slovenski Bistrici. Popolnoma brezplačno zdravstveno in socialno pomoč Smo predstavili v pozitivni zgodbi, ki jo je pripravila Natalija Sinkovič.
Da v zdravstvu vendarle ni vse tako zelo črno, dokazujejo Centri za krepitev zdravja, ki so jih pred kratkim odprli v 25-ih zdravstvenih domovih po Sloveniji. Med njimi tudi v Lenartu, Mariboru in Slovenski Bistrici. Popolnoma brezplačno zdravstveno in socialno pomoč Smo predstavili v pozitivni zgodbi, ki jo je pripravila Natalija Sinkovič.
V pozitivni zgodbi smo se pogovarjali z zdravnico Majo Lampelj z Oddelka za ginekologijo in porodništvo v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru. Pacientke so jo namreč na natečaju revije Viva izbrale za »mojo zdravnico 2018«. Lampeljevi laska, da jo njene pacientke vidijo kot strokovno in čutečo, delo jo izpolnjuje, v kritičnih trenutkih pa jo odlikujejo visoka osredotočenost in prave odločitve. Še vedno jo gane vsak porod; s katerimi besedami vse »svoje« dojenčke pospremi v življenje? Prisluhnite v prispevku Irene Kodrič Cizerl.
V pozitivni zgodbi smo se pogovarjali z zdravnico Majo Lampelj z Oddelka za ginekologijo in porodništvo v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru. Pacientke so jo namreč na natečaju revije Viva izbrale za »mojo zdravnico 2018«. Lampeljevi laska, da jo njene pacientke vidijo kot strokovno in čutečo, delo jo izpolnjuje, v kritičnih trenutkih pa jo odlikujejo visoka osredotočenost in prave odločitve. Še vedno jo gane vsak porod; s katerimi besedami vse »svoje« dojenčke pospremi v življenje? Prisluhnite v prispevku Irene Kodrič Cizerl.
Mlada družina Turinek iz Jarenine v Slovenskih goricah si prizadeva pridelovati zdravo hrano in soustvarjati zdravo življenjsko okolje in tudi misli. Matjaž in Maja sta se namreč pred šestimi leti lotila ekološkega in biodinamičnega kmetovanja in začela v okviru partnerskega kmetijstva kupcem dostavljati zelenjavne košarice. Ta oblika vzajemnosti ima številne prednosti. Več v prispevku Nataše Kuhar.
Mlada družina Turinek iz Jarenine v Slovenskih goricah si prizadeva pridelovati zdravo hrano in soustvarjati zdravo življenjsko okolje in tudi misli. Matjaž in Maja sta se namreč pred šestimi leti lotila ekološkega in biodinamičnega kmetovanja in začela v okviru partnerskega kmetijstva kupcem dostavljati zelenjavne košarice. Ta oblika vzajemnosti ima številne prednosti. Več v prispevku Nataše Kuhar.
V tokratni Pozitivni zgodbi smo se posvetili delovanju mariborskega kinematografa Maribox, nekdanjega kina Kolosej. Minevajo že tri leta, odkar je upravljanje prevzela nova ekipa in začela uresničevati ambiciozne načrte. Kakšna je bila njihova pot do uspešne preobrazbe tega središča in kakšni so njihovi načrti letos ter v prihodnosti, se je Aljaž Mejal pogovarjal s Stipetom Jeričem, direktorjem družbe Projektor.
V tokratni Pozitivni zgodbi smo se posvetili delovanju mariborskega kinematografa Maribox, nekdanjega kina Kolosej. Minevajo že tri leta, odkar je upravljanje prevzela nova ekipa in začela uresničevati ambiciozne načrte. Kakšna je bila njihova pot do uspešne preobrazbe tega središča in kakšni so njihovi načrti letos ter v prihodnosti, se je Aljaž Mejal pogovarjal s Stipetom Jeričem, direktorjem družbe Projektor.
Današnja pozitivna zgodba nas bo spomnila, kako lepo je v življenju slediti svoji ustvarjalnosti. Mariborčanka Renata Režman je pred dvema letoma svojo poklicno pot iz brezposelnosti zapeljala v precej sladko smer. Njene figurice vseh oblik in velikosti, predvsem iz sladkorne mase, danes krasijo mnoge poročne in rojstnodnevne torte, ne le na Štajerskem. Pripravila Katarina Klep Černejšek.
Današnja pozitivna zgodba nas bo spomnila, kako lepo je v življenju slediti svoji ustvarjalnosti. Mariborčanka Renata Režman je pred dvema letoma svojo poklicno pot iz brezposelnosti zapeljala v precej sladko smer. Njene figurice vseh oblik in velikosti, predvsem iz sladkorne mase, danes krasijo mnoge poročne in rojstnodnevne torte, ne le na Štajerskem. Pripravila Katarina Klep Černejšek.
Tokratno pozitivno zgodbo sta pripovedovala oče in sin, Ludvik in Zoran Trop. Po njuni zaslugi na Slovenskem trgu na Ptuju že štiri leta deluje antikvariat, ki črpa iz intenzivnega, več desetletij trajajočega, zbirateljskega navdiha. V galeriji si je mogoče stvari ogledati, jih najeti ali kupiti, Zoran Trop pa sodeluje tudi s priznanimi scenografi in režiserji. Prispevek je pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Tokratno pozitivno zgodbo sta pripovedovala oče in sin, Ludvik in Zoran Trop. Po njuni zaslugi na Slovenskem trgu na Ptuju že štiri leta deluje antikvariat, ki črpa iz intenzivnega, več desetletij trajajočega, zbirateljskega navdiha. V galeriji si je mogoče stvari ogledati, jih najeti ali kupiti, Zoran Trop pa sodeluje tudi s priznanimi scenografi in režiserji. Prispevek je pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Radijsko smo predstavili zanimiv projekt Zgodbe rok in krajev, v okviru katerega so se pred kratkim s svojimi izdelki v Slovenski Bistrici predstavili tamkajšnji rokodelci. Pripravila Natalija Sinkovič.
Radijsko smo predstavili zanimiv projekt Zgodbe rok in krajev, v okviru katerega so se pred kratkim s svojimi izdelki v Slovenski Bistrici predstavili tamkajšnji rokodelci. Pripravila Natalija Sinkovič.
Pozitivna zgodba predstavlja poslovno odločitev mladega Ormožana Sebastjana Piberčnika, ki s svojo univerzitetno izobrazbo ni našel službe v svoji stroki in zdaj dela v gradbeništvu, a ga je poslovna žilica napeljala tudi k pridelavi olja – konopljenega, bučnega in orehovega. Surovine kupuje od lokalnih pridelovalcev, sodeluje pa tudi z drugimi mladimi podjetniki iz okolja, saj se zaveda, da so si lahko tudi v pomoč in ne zgolj konkurenca. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Pozitivna zgodba predstavlja poslovno odločitev mladega Ormožana Sebastjana Piberčnika, ki s svojo univerzitetno izobrazbo ni našel službe v svoji stroki in zdaj dela v gradbeništvu, a ga je poslovna žilica napeljala tudi k pridelavi olja – konopljenega, bučnega in orehovega. Surovine kupuje od lokalnih pridelovalcev, sodeluje pa tudi z drugimi mladimi podjetniki iz okolja, saj se zaveda, da so si lahko tudi v pomoč in ne zgolj konkurenca. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V tokratni Pozitivni zgodbi je Aljaž Mejal obiskal družinsko posestvo Ratajc. Družina je na ekološki posesti zasadila velik nasad aronije, zdaj pa pod okriljem blagovne znamke Aronita izdelujejo sokove, načrtujejo pa tudi proizvodnjo drugih izdelkov iz teh zdravilnih plodov.
V tokratni Pozitivni zgodbi je Aljaž Mejal obiskal družinsko posestvo Ratajc. Družina je na ekološki posesti zasadila velik nasad aronije, zdaj pa pod okriljem blagovne znamke Aronita izdelujejo sokove, načrtujejo pa tudi proizvodnjo drugih izdelkov iz teh zdravilnih plodov.
Ptujčanka Bernarda Jurič se v teh dneh odpravlja na ekstremno pustolovščino po Avstraliji. V naslednjih tednih bo prekolesarila več kot 5000 kilometrov. Čeprav je bila uradna dirka odpovedana, se je 44-letna Štajerka odločila prekolesariti to pot. Pripravila Nataša Kuhar.
Ptujčanka Bernarda Jurič se v teh dneh odpravlja na ekstremno pustolovščino po Avstraliji. V naslednjih tednih bo prekolesarila več kot 5000 kilometrov. Čeprav je bila uradna dirka odpovedana, se je 44-letna Štajerka odločila prekolesariti to pot. Pripravila Nataša Kuhar.
Milanski teden mode velja za enega od vrhuncev predstavitev svetovnih modnih trendov. Na letošnjem je sodelovala tudi Mojca Janežič iz Slovenske Bistrice, ki se je že večkrat udeležila različnih modnih revij po vsem svetu. K celostni podobi modnih dizajnov spadajo naličenost obraza, urejena pričeska in tudi nohti manekenk. In prav za vrhunski videz nohtov manekenk je skrbela naša današnja sogovornica v pozitivni zgodbi, ki jo je pripravila Natalija Sinkovič.
Milanski teden mode velja za enega od vrhuncev predstavitev svetovnih modnih trendov. Na letošnjem je sodelovala tudi Mojca Janežič iz Slovenske Bistrice, ki se je že večkrat udeležila različnih modnih revij po vsem svetu. K celostni podobi modnih dizajnov spadajo naličenost obraza, urejena pričeska in tudi nohti manekenk. In prav za vrhunski videz nohtov manekenk je skrbela naša današnja sogovornica v pozitivni zgodbi, ki jo je pripravila Natalija Sinkovič.
Ste že slišali za kremo iz polžje sline? Družina Fras iz Benedikta se je pred nekaj leti lotila zanimivega projekta – vzreje polžev. Da bo iz polžje sline nastala zgodba o uspehu, takrat še niso vedeli; vrata pa so se jim začela odpirati, ko so se prijavili na razpis projekta Štartaj, Slovenija. Rubriko je pripravila Nataša Kuhar.
Ste že slišali za kremo iz polžje sline? Družina Fras iz Benedikta se je pred nekaj leti lotila zanimivega projekta – vzreje polžev. Da bo iz polžje sline nastala zgodba o uspehu, takrat še niso vedeli; vrata pa so se jim začela odpirati, ko so se prijavili na razpis projekta Štartaj, Slovenija. Rubriko je pripravila Nataša Kuhar.
V Pozitivni zgodbi boste slišali, kako društvo Zeleni krog Slovenije povezuje slovenske ekološke kmete in odjemalce v Mariboru, Celju, Ljubljani in po novem tudi v Novem mestu. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V Pozitivni zgodbi boste slišali, kako društvo Zeleni krog Slovenije povezuje slovenske ekološke kmete in odjemalce v Mariboru, Celju, Ljubljani in po novem tudi v Novem mestu. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Pred štirinajstimi dnevi so na Univerzi v Mariboru podelili rektorjeve nagrade. Med drugimi jo je kot najboljša študentka Filozofske fakultete dobila tudi gostja pozitivne zgodbe Urša Kac. Pripravila Natalija Sinkovič.
Pred štirinajstimi dnevi so na Univerzi v Mariboru podelili rektorjeve nagrade. Med drugimi jo je kot najboljša študentka Filozofske fakultete dobila tudi gostja pozitivne zgodbe Urša Kac. Pripravila Natalija Sinkovič.
Predstavili smo mladega podjetnika Marka Kolariča in njegovo kavarnico Bodi, ki je bila na portalu pivopis že trikrat izbrana za najboljši pub v Sloveniji.
Predstavili smo mladega podjetnika Marka Kolariča in njegovo kavarnico Bodi, ki je bila na portalu pivopis že trikrat izbrana za najboljši pub v Sloveniji.
Tokratna pozitivna zgodba prihaja s Pragerskega. Predstavili smo zdravilne učinke soka mlade pire, ki ga prideluje Rudi Kruh. Z njim se je pogovarjala Natalija Sinkovič.
Tokratna pozitivna zgodba prihaja s Pragerskega. Predstavili smo zdravilne učinke soka mlade pire, ki ga prideluje Rudi Kruh. Z njim se je pogovarjala Natalija Sinkovič.
Dopoldne smo klepetali z mariborskim kuharjem, o katerem glas je poneslo daleč v tujino in ga je mogoče najti na različnih prestižnih lestvicah, ki ocenjujejo, kje se dobro jé. David Vračko je svoj prvi radijski intervju opravil prav za Radio Maribor, pred sedmimi leti, veliko bolj zgovoren v tem času ni postal, tudi izziv mu ostaja isti – zadovoljiti gosta. Pripravila Irena Kodrič Cizerl. www.radiomaribor.si
Dopoldne smo klepetali z mariborskim kuharjem, o katerem glas je poneslo daleč v tujino in ga je mogoče najti na različnih prestižnih lestvicah, ki ocenjujejo, kje se dobro jé. David Vračko je svoj prvi radijski intervju opravil prav za Radio Maribor, pred sedmimi leti, veliko bolj zgovoren v tem času ni postal, tudi izziv mu ostaja isti – zadovoljiti gosta. Pripravila Irena Kodrič Cizerl. www.radiomaribor.si
Če želite izvedeti, kakšna naj bo moka, da bo kruh dober, prisluhnite pozitivni zgodbi. Obiskali smo Koroščev mlin v Zabovcih pri Ptuju, kjer tri generacije uspešno vodijo družinsko podjetje z 11-imi zaposlenimi in več kot 200-letno tradicijo. Prispevek je pripravila Nataša Kuhar.
Če želite izvedeti, kakšna naj bo moka, da bo kruh dober, prisluhnite pozitivni zgodbi. Obiskali smo Koroščev mlin v Zabovcih pri Ptuju, kjer tri generacije uspešno vodijo družinsko podjetje z 11-imi zaposlenimi in več kot 200-letno tradicijo. Prispevek je pripravila Nataša Kuhar.
V tokratni pozitivni zgodbi smo govorili s tistimi, ki so poskrbeli, da je prišlo do izvedbe 54. Zlate Lisice, kljub temu, da jo je Mariboru zagodlo vreme. Kranjska Gora pa je znova dokazala, da sneg pri njih ni problem. Pripravil Aleks Horvat.
V tokratni pozitivni zgodbi smo govorili s tistimi, ki so poskrbeli, da je prišlo do izvedbe 54. Zlate Lisice, kljub temu, da jo je Mariboru zagodlo vreme. Kranjska Gora pa je znova dokazala, da sneg pri njih ni problem. Pripravil Aleks Horvat.
Tokratna pozitivna zgodba prihaja s pomurskih koncev. MOZAIK je društvo, ki si prizadeva za socialno vključenost, povezovanje in uresničevanje potreb ranljivih družbenih skupin v Pomurju. Skrbijo za brezdomne, ustanovili so večgeneracijski center Pomurja, na eko-socialni kmetiji Korenika pa razvijajo dejavnosti ekološkega kmetijstva v povezavi z varovanjem naravne in kulturne dediščine ter razvojem ponudbe ekološkega turizma.
Tokratna pozitivna zgodba prihaja s pomurskih koncev. MOZAIK je društvo, ki si prizadeva za socialno vključenost, povezovanje in uresničevanje potreb ranljivih družbenih skupin v Pomurju. Skrbijo za brezdomne, ustanovili so večgeneracijski center Pomurja, na eko-socialni kmetiji Korenika pa razvijajo dejavnosti ekološkega kmetijstva v povezavi z varovanjem naravne in kulturne dediščine ter razvojem ponudbe ekološkega turizma.
Tokratna pozitivna zgodba prihaja s pomurskih koncev. MOZAIK je društvo, ki si prizadeva za socialno vključenost, povezovanje in uresničevanje potreb ranljivih družbenih skupin v Pomurju. Skrbijo za brezdomne, ustanovili so večgeneracijski center Pomurja, na eko-socialni kmetiji Korenika pa razvijajo dejavnosti ekološkega kmetijstva v povezavi z varovanjem naravne in kulturne dediščine ter razvojem ponudbe ekološkega turizma.
Tokratna pozitivna zgodba prihaja s pomurskih koncev. MOZAIK je društvo, ki si prizadeva za socialno vključenost, povezovanje in uresničevanje potreb ranljivih družbenih skupin v Pomurju. Skrbijo za brezdomne, ustanovili so večgeneracijski center Pomurja, na eko-socialni kmetiji Korenika pa razvijajo dejavnosti ekološkega kmetijstva v povezavi z varovanjem naravne in kulturne dediščine ter razvojem ponudbe ekološkega turizma.
Tokratna pozitivna zgodba prihaja s pomurskih koncev. MOZAIK je društvo, ki si prizadeva za socialno vključenost, povezovanje in uresničevanje potreb ranljivih družbenih skupin v Pomurju. Skrbijo za brezdomne, ustanovili so večgeneracijski center Pomurja, na eko-socialni kmetiji Korenika pa razvijajo dejavnosti ekološkega kmetijstva v povezavi z varovanjem naravne in kulturne dediščine ter razvojem ponudbe ekološkega turizma.
Tokratna pozitivna zgodba prihaja s pomurskih koncev. MOZAIK je društvo, ki si prizadeva za socialno vključenost, povezovanje in uresničevanje potreb ranljivih družbenih skupin v Pomurju. Skrbijo za brezdomne, ustanovili so večgeneracijski center Pomurja, na eko-socialni kmetiji Korenika pa razvijajo dejavnosti ekološkega kmetijstva v povezavi z varovanjem naravne in kulturne dediščine ter razvojem ponudbe ekološkega turizma.
Tokratno pozitivno zgodbo piše ustvarjalka Tina Princ iz Maribora, ki sicer živi in ustvarja v Ljubljani. Tam je krila razširila s projektom Things I miss/Stvari, ki jih pogrešam. Gre za slovensko blagovno znamko kulture oblačenja, torej za več kot modo, saj vključuje naravne materiale in etične postopke pridobivanja in obdelave. Izdelki Tine Princ so na voljo v mariborski galeriji E2RD, njeno zgodbo pa tokrat predstavljamo na Radiu Maribor.
Tokratno pozitivno zgodbo piše ustvarjalka Tina Princ iz Maribora, ki sicer živi in ustvarja v Ljubljani. Tam je krila razširila s projektom Things I miss/Stvari, ki jih pogrešam. Gre za slovensko blagovno znamko kulture oblačenja, torej za več kot modo, saj vključuje naravne materiale in etične postopke pridobivanja in obdelave. Izdelki Tine Princ so na voljo v mariborski galeriji E2RD, njeno zgodbo pa tokrat predstavljamo na Radiu Maribor.
V pozitivni zgodbi boste spoznali 26-letnega Davorina Selinška iz Starš, ki s svojimi mlečnimi izdelki osvaja kupce. Za predelavo mleka se je odločil pred nekaj leti, da bi bližnjim kupcem ponudil nekaj več. Vodilo družinske kmetije je kakovost, kajti zavedajo se, da kupci iščejo prav to, predvsem pa je pomembno – kot pravi Davorin –, da si pri delu s srcem. Pripravila Nataša Kuhar.
V pozitivni zgodbi boste spoznali 26-letnega Davorina Selinška iz Starš, ki s svojimi mlečnimi izdelki osvaja kupce. Za predelavo mleka se je odločil pred nekaj leti, da bi bližnjim kupcem ponudil nekaj več. Vodilo družinske kmetije je kakovost, kajti zavedajo se, da kupci iščejo prav to, predvsem pa je pomembno – kot pravi Davorin –, da si pri delu s srcem. Pripravila Nataša Kuhar.
V pozitivni zgodbi smo predstavili Ptujčana Petra Pintariča, ki se ukvarja s precej neznanim športom v Sloveniji – Bike Polom. Ta se je razvil iz tako imenovanega športa kraljev, Pola. Tega se sicer igra na konjih, pri bike polu pa so – kot nakazuje že samo ime – konje zamenjali za kolesa, igralno površino pa preselili s travnikov na asfalt oziroma beton. O tem, kaj je našega gosta navdušilo za ta šport, kako se razvija in kaj sploh ta šport je prispevek pripravil Aleks Horvat.
V pozitivni zgodbi smo predstavili Ptujčana Petra Pintariča, ki se ukvarja s precej neznanim športom v Sloveniji – Bike Polom. Ta se je razvil iz tako imenovanega športa kraljev, Pola. Tega se sicer igra na konjih, pri bike polu pa so – kot nakazuje že samo ime – konje zamenjali za kolesa, igralno površino pa preselili s travnikov na asfalt oziroma beton. O tem, kaj je našega gosta navdušilo za ta šport, kako se razvija in kaj sploh ta šport je prispevek pripravil Aleks Horvat.
Recikliranje starih vinskih sodov je tema današnje pozitivne zgodbe. Nove vsebine in oblike jim daje današnji gost Aleš Wenzel. Pohištvo in svetila, za gurmane, modni dodatki so trije sklopi izdelkov, ki nastajajo med vinogradi v Ritoznoju. Pripravila Natalija Sinkovič.
Recikliranje starih vinskih sodov je tema današnje pozitivne zgodbe. Nove vsebine in oblike jim daje današnji gost Aleš Wenzel. Pohištvo in svetila, za gurmane, modni dodatki so trije sklopi izdelkov, ki nastajajo med vinogradi v Ritoznoju. Pripravila Natalija Sinkovič.
Štefka Vegan iz Maribora je dokazala, da volja najde pot. Pred desetimi leti je hudo zbolela in preprosto rečeno vstala od mrtvih. Pred dnevi se je kot edina tekmovalka na invalidskem vozičku udeležila ljubljanskega maratona. 10 kilometrov je premagala v slabi uri in pol ter zase in za mnoge svoje prijatelje in podpornike - zmagala. Pogovor je pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Štefka Vegan iz Maribora je dokazala, da volja najde pot. Pred desetimi leti je hudo zbolela in preprosto rečeno vstala od mrtvih. Pred dnevi se je kot edina tekmovalka na invalidskem vozičku udeležila ljubljanskega maratona. 10 kilometrov je premagala v slabi uri in pol ter zase in za mnoge svoje prijatelje in podpornike - zmagala. Pogovor je pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Turistična zveza Slovenije je nedavno podelila priznanja v okviru vseslovenske akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Prvo mesto med mladinskimi prenočišči je zasedel mariborski Hostel Pekarna, ki domuje v upravni zgradbi v Kulturnem centru Pekarna. Kot je med drugim zapisano v obrazložitvi priznanja, se vodstvo hostla in tudi mladinskega centra, katerega del je hostel, trudi, da bi okoliš, ki je del alternativne kulture, naredili za Mariborčane in njegove obiskovalce gostoljuben, odprt in varen. Pripravila Nataša Rižnar.
Turistična zveza Slovenije je nedavno podelila priznanja v okviru vseslovenske akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Prvo mesto med mladinskimi prenočišči je zasedel mariborski Hostel Pekarna, ki domuje v upravni zgradbi v Kulturnem centru Pekarna. Kot je med drugim zapisano v obrazložitvi priznanja, se vodstvo hostla in tudi mladinskega centra, katerega del je hostel, trudi, da bi okoliš, ki je del alternativne kulture, naredili za Mariborčane in njegove obiskovalce gostoljuben, odprt in varen. Pripravila Nataša Rižnar.
V pozitivni zgodbi boste slišali pogovor z Lucijo Brezočnik, doktorsko študentko in asistentko na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ki je poleti z najboljšim znanstvenim člankom na konferenci EUROCON v Ohridu poskrbela za posebno prelomnico v zgodovini konference, njen raziskovalni izdelek pa lahko v času preobilja podatkov pomaga prihraniti denar in čas. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V pozitivni zgodbi boste slišali pogovor z Lucijo Brezočnik, doktorsko študentko in asistentko na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ki je poleti z najboljšim znanstvenim člankom na konferenci EUROCON v Ohridu poskrbela za posebno prelomnico v zgodovini konference, njen raziskovalni izdelek pa lahko v času preobilja podatkov pomaga prihraniti denar in čas. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V tokratni Pozitivni zgodbi se posvečamo uspešni mariborski podjetnici, zlatarki in oblikovalki Ani Holc. Pred leti je prevzela vodenje družinske zlatarne, ki letos praznuje že 45-letnico obstoja, s projektom StarPrint, ki ga je tudi patentirala, pa namerava pridobiti tudi mednarodno prepoznavnost. Pripravil Aljaž Mejal.
V tokratni Pozitivni zgodbi se posvečamo uspešni mariborski podjetnici, zlatarki in oblikovalki Ani Holc. Pred leti je prevzela vodenje družinske zlatarne, ki letos praznuje že 45-letnico obstoja, s projektom StarPrint, ki ga je tudi patentirala, pa namerava pridobiti tudi mednarodno prepoznavnost. Pripravil Aljaž Mejal.
Pozitivna zgodba tokrat pripoveduje, kako pomembno je ohranjanje zgodovinskega spomina. V Framu so namreč poiskali ostanke začetka starega rimskega vodovoda, ki so ga speljali vse do Ptuja. Skupaj z zgodbo, ki jo lahko uprizorijo tistim, ki jih odkritje zanima, in v sodelovanju z lokalnimi podjetji, so razvili zanimivo turistično ponudbo. Prispevek je pripravila Natalija Sinkovič.
Pozitivna zgodba tokrat pripoveduje, kako pomembno je ohranjanje zgodovinskega spomina. V Framu so namreč poiskali ostanke začetka starega rimskega vodovoda, ki so ga speljali vse do Ptuja. Skupaj z zgodbo, ki jo lahko uprizorijo tistim, ki jih odkritje zanima, in v sodelovanju z lokalnimi podjetji, so razvili zanimivo turistično ponudbo. Prispevek je pripravila Natalija Sinkovič.
Današnja pozitivna zgodba prihaja iz pedagoških voda. Sredi minulega tedna so v Ljubljani podelili nagrade Republike Slovenije na področju šolstva. Med prejemniki je tudi doktorica Majda Schmidt Krajnc – za izjemne dosežke na področju visokega šolstva. Je redna profesorica na mariborski Univerzi, njena specialnost pa je inkluzija v šolskem okolju. Pripravila Nataša Kuhar.
Današnja pozitivna zgodba prihaja iz pedagoških voda. Sredi minulega tedna so v Ljubljani podelili nagrade Republike Slovenije na področju šolstva. Med prejemniki je tudi doktorica Majda Schmidt Krajnc – za izjemne dosežke na področju visokega šolstva. Je redna profesorica na mariborski Univerzi, njena specialnost pa je inkluzija v šolskem okolju. Pripravila Nataša Kuhar.
Če je dober kruh za nameček še lep, pristanemo pri današnji pozitivni zgodbi. Anita Šumer iz Slovenj Gradca peče kruh na starinski način – z drožmi. Mnogi so se že pridružili temu gibanju, res številni pa so si nastanek Anitinih kruhov lahko ogledali na družbenih omrežjih, delile so jih tudi zelo znane spletne strani. Kdor enkrat poskusi z drožmi, ga to zasvoji. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Če je dober kruh za nameček še lep, pristanemo pri današnji pozitivni zgodbi. Anita Šumer iz Slovenj Gradca peče kruh na starinski način – z drožmi. Mnogi so se že pridružili temu gibanju, res številni pa so si nastanek Anitinih kruhov lahko ogledali na družbenih omrežjih, delile so jih tudi zelo znane spletne strani. Kdor enkrat poskusi z drožmi, ga to zasvoji. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Zgodba se odvija v Šikolah, v reklamnem ateljeju Bogdana Babška, ki se je odpovedal invalidnini ter ustanovil podjetje, ki ima sedem zaposlenih. Z njim se je pogovarjal Robert Levstek.
Zgodba se odvija v Šikolah, v reklamnem ateljeju Bogdana Babška, ki se je odpovedal invalidnini ter ustanovil podjetje, ki ima sedem zaposlenih. Z njim se je pogovarjal Robert Levstek.
V ponedeljkovi pozitivni zgodbi boste izvedeli, da obstajajo tudi nepopolne mame. Blog s takim naslovom vsak dan napiše naša gostja, blogarka Eva Lozina. Pripravila Natalija Sinkovič.
V ponedeljkovi pozitivni zgodbi boste izvedeli, da obstajajo tudi nepopolne mame. Blog s takim naslovom vsak dan napiše naša gostja, blogarka Eva Lozina. Pripravila Natalija Sinkovič.
V pozitivni zgodbi smo predstavili nadobudneža Mateja Vinkoviča in Jako Brdnika, ki prek portala Adri Fund zbirata sredstva za uresničitev ideje o nekonvencionalnem gostinskem lokalu, poimenovanem preprosto Koliba. In kaj je tako nevsakdanjega? V lokalu bo prepovedana uporaba mobilnih telefonov, s čimer želita Matej in Jaka opozoriti na pomanjkanje osebne medsebojne komunikacije. Prispevek je pripravil Aleks Horvat.
V pozitivni zgodbi smo predstavili nadobudneža Mateja Vinkoviča in Jako Brdnika, ki prek portala Adri Fund zbirata sredstva za uresničitev ideje o nekonvencionalnem gostinskem lokalu, poimenovanem preprosto Koliba. In kaj je tako nevsakdanjega? V lokalu bo prepovedana uporaba mobilnih telefonov, s čimer želita Matej in Jaka opozoriti na pomanjkanje osebne medsebojne komunikacije. Prispevek je pripravil Aleks Horvat.
V pozitivni zgodbi smo gostili zgolj generacijsko neenak prijateljski par. Še ne 14-letna Ajda je postala prostovoljka leta 2016 v kategoriji do 19 let; eno uro na teden preživi s Francem Gutmaherjem iz Doma pod gorco. Druži ju naklonjenost športu in šahu, Ajda pa ima tudi velik posluh za zgodbe starejših. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V pozitivni zgodbi smo gostili zgolj generacijsko neenak prijateljski par. Še ne 14-letna Ajda je postala prostovoljka leta 2016 v kategoriji do 19 let; eno uro na teden preživi s Francem Gutmaherjem iz Doma pod gorco. Druži ju naklonjenost športu in šahu, Ajda pa ima tudi velik posluh za zgodbe starejših. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V tokratni pozitivni zgodbi predstavljamo Celjana Davida Razborška. Pred desetimi leti si je poškodoval hrbtenjačo in se že kmalu pridružil Društvu paraplegikov jugozahodne Štajerske. Danes je vodilni član celjskega Zavoda Vozim, znanega po eni najboljših preventivnih akcij v Sloveniji na področju prometne varnosti, saj o svojih zgodbah in nesrečah predavajo mladim. Prispevek je pripravila Nataša Kuhar.
V tokratni pozitivni zgodbi predstavljamo Celjana Davida Razborška. Pred desetimi leti si je poškodoval hrbtenjačo in se že kmalu pridružil Društvu paraplegikov jugozahodne Štajerske. Danes je vodilni član celjskega Zavoda Vozim, znanega po eni najboljših preventivnih akcij v Sloveniji na področju prometne varnosti, saj o svojih zgodbah in nesrečah predavajo mladim. Prispevek je pripravila Nataša Kuhar.
Dolgoletni prijateljici Jovana Ivanuša in Maša Mlakar sta se predali svoji kreativnosti in rezultat je njuna blagovna znamka Lovely Notes oziroma Ljubke tiskovine. Maša jih je predstavila v pogovoru z Natalijo Sinkovič.
Dolgoletni prijateljici Jovana Ivanuša in Maša Mlakar sta se predali svoji kreativnosti in rezultat je njuna blagovna znamka Lovely Notes oziroma Ljubke tiskovine. Maša jih je predstavila v pogovoru z Natalijo Sinkovič.
V Pozitivni zgodbi smo gostili Ardita Ejupija, ki te dni polni medijski prostor. Ejupi iz šentiljske sladoledarne Pingo je bil namreč povabljen v finale svetovnega tekmovanja za najboljši sladoled. Tako se bo septembra v italijanskem Riminiju pomeril s 35-imi sladoledarskimi svetovnimi mojstri. Razlog je njegova sladoledna mojstrovina, poimenovana Dark Smoke. Ardit Ejupi nam je zaupal, v čem je njegov sladoled, ki je navdušil stroge sodnike, tako edinstven, pa tudi, kje tiči skrivnost dobrega sladoleda nasploh. Pripravil Aljaž Mejal.
V Pozitivni zgodbi smo gostili Ardita Ejupija, ki te dni polni medijski prostor. Ejupi iz šentiljske sladoledarne Pingo je bil namreč povabljen v finale svetovnega tekmovanja za najboljši sladoled. Tako se bo septembra v italijanskem Riminiju pomeril s 35-imi sladoledarskimi svetovnimi mojstri. Razlog je njegova sladoledna mojstrovina, poimenovana Dark Smoke. Ardit Ejupi nam je zaupal, v čem je njegov sladoled, ki je navdušil stroge sodnike, tako edinstven, pa tudi, kje tiči skrivnost dobrega sladoleda nasploh. Pripravil Aljaž Mejal.
Ponedeljkovo pozitivno zgodbo tokrat pišejo trije ljubitelji ekološko pridelane zelenjave in zdravega načina življenja s Ptuja – Matej Vurcer, Blaž Bedenik in Matjaž Skaza. Agronom, ekonomist in inženir strojništva so združili znanje in moči – v pridelavi domače zelenjave in gradnji kupolastih rastlinjakov. To leto je zanje pilotno; kako so zadovoljni z doseženim. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Ponedeljkovo pozitivno zgodbo tokrat pišejo trije ljubitelji ekološko pridelane zelenjave in zdravega načina življenja s Ptuja – Matej Vurcer, Blaž Bedenik in Matjaž Skaza. Agronom, ekonomist in inženir strojništva so združili znanje in moči – v pridelavi domače zelenjave in gradnji kupolastih rastlinjakov. To leto je zanje pilotno; kako so zadovoljni z doseženim. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V pozitivni zgodbi smo predstavili projekt souporabe električnih vozil, ki bo v Mariboru v polnem obsegu zaživel avgusta. Z aplikacijo Avant2Go uporabniki v Ljubljani in Murski Soboti že uporabljajo vozila kadarkoli in za poljubne dnevne opravke, s plačilom za časovno omejeno uporabo. Pripravil Dejan Rat.
V pozitivni zgodbi smo predstavili projekt souporabe električnih vozil, ki bo v Mariboru v polnem obsegu zaživel avgusta. Z aplikacijo Avant2Go uporabniki v Ljubljani in Murski Soboti že uporabljajo vozila kadarkoli in za poljubne dnevne opravke, s plačilom za časovno omejeno uporabo. Pripravil Dejan Rat.
Si predstavljate, da vas v službi ob prihodu na delu čaka zajtrk, da imate organizirano tudi kosilo in da lahko na delo pripeljete svoje otroke in hišnega ljubljenčka? Takšno prakso imajo v mariborskem podjetju MIKRO POLO. O tej, ljudem in živalim prijazni organizaciji dela boste slišali v pozitivni zgodbi, ki jo je pripravila Nataša Kuhar.
Si predstavljate, da vas v službi ob prihodu na delu čaka zajtrk, da imate organizirano tudi kosilo in da lahko na delo pripeljete svoje otroke in hišnega ljubljenčka? Takšno prakso imajo v mariborskem podjetju MIKRO POLO. O tej, ljudem in živalim prijazni organizaciji dela boste slišali v pozitivni zgodbi, ki jo je pripravila Nataša Kuhar.
V Pozitivni zgodbi tokrat ne moremo mimo odprtja nove trgovine v Mariboru, trgovine ROBINFOOD. Ustanovitelji pravijo, da želijo svet izboljšati, ustvariti novo gibanje in Mariborčanom povrniti optimizem. Gre za nov koncept trgovin, s katerim bodo z diskontno prodajo spremenili odnos do presežkov hrane, zmanjševali količino odpadkov in z nizkimi cenami hkrati skrbeli, da pride hrana do skupin ozaveščenih ljudi. Pripravila Natalija Sinkovič.
V Pozitivni zgodbi tokrat ne moremo mimo odprtja nove trgovine v Mariboru, trgovine ROBINFOOD. Ustanovitelji pravijo, da želijo svet izboljšati, ustvariti novo gibanje in Mariborčanom povrniti optimizem. Gre za nov koncept trgovin, s katerim bodo z diskontno prodajo spremenili odnos do presežkov hrane, zmanjševali količino odpadkov in z nizkimi cenami hkrati skrbeli, da pride hrana do skupin ozaveščenih ljudi. Pripravila Natalija Sinkovič.
V Partizanski ulici v Slovenski Bistrici že kak mesec dni stojita novi klopi, ki pa nista čisto navadni. V čem sta posebni in kakšno novost prinašata Bistričanom ? O tem v prispevku Natalije Sinkovič.
V Partizanski ulici v Slovenski Bistrici že kak mesec dni stojita novi klopi, ki pa nista čisto navadni. V čem sta posebni in kakšno novost prinašata Bistričanom ? O tem v prispevku Natalije Sinkovič.
Gost pozitivne zgodbe je bil Matevž Frajnkovič, naj študent Univerze v Mariboru iztekajočega se študijskega leta. Magistrski študent strojništva ima povprečno oceno 9,8, avgusta pa že odpotuje v Los Angeles, kjer bo septembra začel doktorski študij. Obljublja, da se bo vrnil v domovino. Pogovor je pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Gost pozitivne zgodbe je bil Matevž Frajnkovič, naj študent Univerze v Mariboru iztekajočega se študijskega leta. Magistrski študent strojništva ima povprečno oceno 9,8, avgusta pa že odpotuje v Los Angeles, kjer bo septembra začel doktorski študij. Obljublja, da se bo vrnil v domovino. Pogovor je pripravila Irena Kodrič Cizerl.
23-letni študent Sebastjan Plevčak je Ambasador gostoljubja leta 2017. Nagrado podeljuje Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem v Mariboru, prejme pa jo njihov študent, ki pokaže ustvarjalnost in predanost stroki in z uvrstitvami na domačih in mednarodnih tekmovanjih prispeva k promociji gostoljubja. Mladega kuharskega mojstra smo pred leti že gostili na našem Radiu, ob novem uspehu pa smo ga povabili v pozitivno zgodbo.
23-letni študent Sebastjan Plevčak je Ambasador gostoljubja leta 2017. Nagrado podeljuje Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem v Mariboru, prejme pa jo njihov študent, ki pokaže ustvarjalnost in predanost stroki in z uvrstitvami na domačih in mednarodnih tekmovanjih prispeva k promociji gostoljubja. Mladega kuharskega mojstra smo pred leti že gostili na našem Radiu, ob novem uspehu pa smo ga povabili v pozitivno zgodbo.
Tokratno pozitino0 zgodbo pripoveduje strokovnjakinja za spletni marketing, ki se rada zavihti na kolo in obiskuje slovenska jezera in ribnike, da bi ustvarila njihov spletni leksikon. Manco Korelc smo ujeli na Ptujskem, kjer jo je prijetno zmedla obilica stoječih voda in je ugotovila, da en obisk ne bo dovolj. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Tokratno pozitino0 zgodbo pripoveduje strokovnjakinja za spletni marketing, ki se rada zavihti na kolo in obiskuje slovenska jezera in ribnike, da bi ustvarila njihov spletni leksikon. Manco Korelc smo ujeli na Ptujskem, kjer jo je prijetno zmedla obilica stoječih voda in je ugotovila, da en obisk ne bo dovolj. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V pozitivni zgodbi bomo spoznali mlado grafično oblikovalko Niko Ferš, ki je ustvarila blagovno znamko Quotelife. Kaj se skriva pod to znamko, boste izvedeli v pogovoru, ki ga je pripravila Nataša Kuhar.
V pozitivni zgodbi bomo spoznali mlado grafično oblikovalko Niko Ferš, ki je ustvarila blagovno znamko Quotelife. Kaj se skriva pod to znamko, boste izvedeli v pogovoru, ki ga je pripravila Nataša Kuhar.
Za tokratno pozitivno zgodbo Radia Maribor se bo zadnje poglavje napisalo 6. junija, prav pa je,da njeno avtorico spoznamo že prej. 17-letna Anja Lobnik, dijakinja mariborskih: druge gimnazije in Konservatorija za balet in glasbo, se je namreč uvrstila v finale nagradnega natečaja The Marvin Hamlisch Film Scoring Contest. Filmska glasba, s katero se je na njem doslej izkazala, je tudi njena poklicna želja. Pogovor je pripravila Irena Kodrič Cizerl. https://www.facebook.com/radiomaribor
Za tokratno pozitivno zgodbo Radia Maribor se bo zadnje poglavje napisalo 6. junija, prav pa je,da njeno avtorico spoznamo že prej. 17-letna Anja Lobnik, dijakinja mariborskih: druge gimnazije in Konservatorija za balet in glasbo, se je namreč uvrstila v finale nagradnega natečaja The Marvin Hamlisch Film Scoring Contest. Filmska glasba, s katero se je na njem doslej izkazala, je tudi njena poklicna želja. Pogovor je pripravila Irena Kodrič Cizerl. https://www.facebook.com/radiomaribor
V pozitivni zgodbi smo govorili o prenovi nekdanje gostilne Koper, za katero si je Saša Arsenovič prislužil Steletovo priznanje za izjemne dosežke na področju konservatorstva in restavratorstva. Izvedeli smo tudi, zakaj veliko zgradb s statusom kulturnega spomenika v našem mestu še vedno propada. Pripravil Bratko Zavrnik. https://www.facebook.com/radiomaribor
V pozitivni zgodbi smo govorili o prenovi nekdanje gostilne Koper, za katero si je Saša Arsenovič prislužil Steletovo priznanje za izjemne dosežke na področju konservatorstva in restavratorstva. Izvedeli smo tudi, zakaj veliko zgradb s statusom kulturnega spomenika v našem mestu še vedno propada. Pripravil Bratko Zavrnik. https://www.facebook.com/radiomaribor
V pozitivni zgodbi smo predstavili podjetnico Majo Wasa, ki s posebnim ingverjevim napitkom osvaja evropske trge. Osvežilni in hkrati zdravilni napitek je najprej ponujala na tržnici, danes pa ima s poslovnim partnerjem iz Švice podjetje, ki vsak mesec predela štiri tone ingverja in napolni 50.000 stekleničk. Pripravila Bojana Šrajner.
V pozitivni zgodbi smo predstavili podjetnico Majo Wasa, ki s posebnim ingverjevim napitkom osvaja evropske trge. Osvežilni in hkrati zdravilni napitek je najprej ponujala na tržnici, danes pa ima s poslovnim partnerjem iz Švice podjetje, ki vsak mesec predela štiri tone ingverja in napolni 50.000 stekleničk. Pripravila Bojana Šrajner.
Na slovenski strani Remšnika je muzej Remšnik, ki hrani bogato zbirko kamnin in mineralov s tega območja. Gost pozitivne zgodbe je bil njegov skrbnik in zbiratelj rudnin Zmago Žorž, ki se trudi ohranjeno zakladnico predstaviti ljudem. Pripravila Bojana Šrajner.
Na slovenski strani Remšnika je muzej Remšnik, ki hrani bogato zbirko kamnin in mineralov s tega območja. Gost pozitivne zgodbe je bil njegov skrbnik in zbiratelj rudnin Zmago Žorž, ki se trudi ohranjeno zakladnico predstaviti ljudem. Pripravila Bojana Šrajner.
Pozitivno zgodbo bosta danes pripovedovali Alenka Kristl in Suzana Simenčič, ki sta konec prejšnjega leta v Mariboru ustanovili hišo za naravno in celovito oskrbo malih živali. Poimenovali sta jo po prleškem izročilu KOBACHA, z njo pa uresničujeta ne samo svoj poklic, ampak – kot pravita – svoje poslanstvo. Poudarjata skrb za pravilno prehrano in gibanje živali, z njima pa da najde pot k boljšemu počutju tudi lastnik. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Pozitivno zgodbo bosta danes pripovedovali Alenka Kristl in Suzana Simenčič, ki sta konec prejšnjega leta v Mariboru ustanovili hišo za naravno in celovito oskrbo malih živali. Poimenovali sta jo po prleškem izročilu KOBACHA, z njo pa uresničujeta ne samo svoj poklic, ampak – kot pravita – svoje poslanstvo. Poudarjata skrb za pravilno prehrano in gibanje živali, z njima pa da najde pot k boljšemu počutju tudi lastnik. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V pozitivni zgodbi smo predstavili Marka Gričnika iz Ruš. V prostem času se ukvarja z izdelavo nakita iz lesa. Po poklicu je forenzik in pravi, da ga to ročno delo sprošča po naporni službi. Pripravila Natalija Sinkovič.
V pozitivni zgodbi smo predstavili Marka Gričnika iz Ruš. V prostem času se ukvarja z izdelavo nakita iz lesa. Po poklicu je forenzik in pravi, da ga to ročno delo sprošča po naporni službi. Pripravila Natalija Sinkovič.
Tokratna pozitivna zgodba je namenjena ljubiteljem ostrih čilijevih omak, predvsem pa tistim, ki radi prisluhnete uspešnim zgodbam. Čiliji so najrazličnejših barv, oblik, velikosti in seveda okusov. Zelo dobro se na to začimbo spoznata brata Davor in Renato Bračič iz Rač, ki sta ob delu v domači gostilni razvila linijo pekočih omak, marmelad in drugih kulinaričnih izdelkov pod blagovno znamko Mojstri okusov. Oddajo je pripravila Nataša Kuhar.
Tokratna pozitivna zgodba je namenjena ljubiteljem ostrih čilijevih omak, predvsem pa tistim, ki radi prisluhnete uspešnim zgodbam. Čiliji so najrazličnejših barv, oblik, velikosti in seveda okusov. Zelo dobro se na to začimbo spoznata brata Davor in Renato Bračič iz Rač, ki sta ob delu v domači gostilni razvila linijo pekočih omak, marmelad in drugih kulinaričnih izdelkov pod blagovno znamko Mojstri okusov. Oddajo je pripravila Nataša Kuhar.
Dijakinja 3. letnika gimnazije v Slovenski Bistrici Ela Plavec je letos sodelovala na vseevropskem prevajalskem tekmovanju Juvenes Translatores, od ocenjevalcev, prevajalcev pri Evropski komisiji, pa za prevod iz angleščine v slovenščino prejela posebno priznanje, imenovano Posebna omemba. Več Natalija Sinkovič.
Dijakinja 3. letnika gimnazije v Slovenski Bistrici Ela Plavec je letos sodelovala na vseevropskem prevajalskem tekmovanju Juvenes Translatores, od ocenjevalcev, prevajalcev pri Evropski komisiji, pa za prevod iz angleščine v slovenščino prejela posebno priznanje, imenovano Posebna omemba. Več Natalija Sinkovič.
Tokratna pozitivna zgodba pripoveduje o dobrodelni akciji, katere namen je bilo zbiranje sredstev za obetavne športnike iz siromašnih družin. Veliko število humanitarnih akcij pri nas poraja vprašanje, ali so sistemski viri presahnili. Seveda niso, a so vse siromašnejši. Blažilo za to je dobrodelnost. Tudi v športu. Eno takšnih akcij si je zamislil in jo udejanil nekdanji svetovni prvak v borilnih veščinah Tomaž Barada. Z njim se je pogovarjal Zoran Milovanovič.
Tokratna pozitivna zgodba pripoveduje o dobrodelni akciji, katere namen je bilo zbiranje sredstev za obetavne športnike iz siromašnih družin. Veliko število humanitarnih akcij pri nas poraja vprašanje, ali so sistemski viri presahnili. Seveda niso, a so vse siromašnejši. Blažilo za to je dobrodelnost. Tudi v športu. Eno takšnih akcij si je zamislil in jo udejanil nekdanji svetovni prvak v borilnih veščinah Tomaž Barada. Z njim se je pogovarjal Zoran Milovanovič.
Pozitivno zgodbo tokrat pripoveduje Tina Krajnc, soustvarjalka blagovne znamke MOI, pod katero nastajajo zanimivi leseni izdelki iz domačega lesa: kolesa, nakit, kravate, metuljčki za v lase … ki jih nosi tudi Ilka Štuhec … in po novem tudi torbice. S Tino se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.
Pozitivno zgodbo tokrat pripoveduje Tina Krajnc, soustvarjalka blagovne znamke MOI, pod katero nastajajo zanimivi leseni izdelki iz domačega lesa: kolesa, nakit, kravate, metuljčki za v lase … ki jih nosi tudi Ilka Štuhec … in po novem tudi torbice. S Tino se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.
V Pozitivni zgodbi smo predstavili izjemno šolnico iz Maribora, profesorico nemščine in slovenščine dr. Natašo Kralj, ki poučuje na Prvi gimnaziji in Srednji elektro in računalniški šoli Maribor. Je ena izmed prejemnic priznanja Blaža Kumerdeja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso, in sicer za uvajanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v učni proces, zlasti pri pouku nemščine. Pripravila Tamara Zupanič Čučnik.
V Pozitivni zgodbi smo predstavili izjemno šolnico iz Maribora, profesorico nemščine in slovenščine dr. Natašo Kralj, ki poučuje na Prvi gimnaziji in Srednji elektro in računalniški šoli Maribor. Je ena izmed prejemnic priznanja Blaža Kumerdeja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso, in sicer za uvajanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v učni proces, zlasti pri pouku nemščine. Pripravila Tamara Zupanič Čučnik.
V pozitivni zgodbi tokrat predstavljamo profesorico pedagogike in učiteljico razrednega pouka na Osnovni šoli bratov Polančičev v Mariboru, Polono Legvart, ki je med prejemniki priznanja Blaža Kumerdeja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso. Priznanja podeljuje Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Legvartovo pa med drugim cenijo zaradi njene strokovnosti, profesionalnosti in zanesljivosti.
V pozitivni zgodbi tokrat predstavljamo profesorico pedagogike in učiteljico razrednega pouka na Osnovni šoli bratov Polančičev v Mariboru, Polono Legvart, ki je med prejemniki priznanja Blaža Kumerdeja za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalno prakso. Priznanja podeljuje Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Legvartovo pa med drugim cenijo zaradi njene strokovnosti, profesionalnosti in zanesljivosti.
Ste že slišali, da v Maribor bojda prihaja nova trgovina, ki bo ponujala izdelke za dnevno rabo po občutno nižjih cenah? Imenovala se bo Robin Food. Pripravila Natalija Sinkovič.
Ste že slišali, da v Maribor bojda prihaja nova trgovina, ki bo ponujala izdelke za dnevno rabo po občutno nižjih cenah? Imenovala se bo Robin Food. Pripravila Natalija Sinkovič.
V današnji pozitivni zgodbi ne preslišite pripovedi Severina Slabeta, 81-letnika, ki je nedavno v avtomobilu med vožnjo k zdravniku doživel zastoj srca. Na prvi pogled nerešljiv položaj je v srečno zgodbo pretvoril naključni mimoidoči, ki je z ustreznim ukrepanjem in prvo pomočjo rešil življenje. Robert Levstek se je oglasil v mariborskem UKC-ju in govorili s srečnim ponesrečencem, njegovim zdravnikom in družino.
V današnji pozitivni zgodbi ne preslišite pripovedi Severina Slabeta, 81-letnika, ki je nedavno v avtomobilu med vožnjo k zdravniku doživel zastoj srca. Na prvi pogled nerešljiv položaj je v srečno zgodbo pretvoril naključni mimoidoči, ki je z ustreznim ukrepanjem in prvo pomočjo rešil življenje. Robert Levstek se je oglasil v mariborskem UKC-ju in govorili s srečnim ponesrečencem, njegovim zdravnikom in družino.
Ker je Maribor že od nekdaj tesno povezan s smučanjem, bo današnja pozitivna zgodba povezana s tem priljubljenim športom. Še posebej letos, ko odlične rezultate niza tudi Ilka Štuhec. Ste že slišali za Pohorske žage? Ne? Gre za prave avtohtone pohorske smuči, narejene po načrtih olimpionika Leona Štuklja iz leta 1930. Pripravila Nataša Kuhar,
Ker je Maribor že od nekdaj tesno povezan s smučanjem, bo današnja pozitivna zgodba povezana s tem priljubljenim športom. Še posebej letos, ko odlične rezultate niza tudi Ilka Štuhec. Ste že slišali za Pohorske žage? Ne? Gre za prave avtohtone pohorske smuči, narejene po načrtih olimpionika Leona Štuklja iz leta 1930. Pripravila Nataša Kuhar,
Gost pozitivne zgodbe je bil znani mariborski ustvarjalec na različnih področjih kulture, soustanovitelj več kulturnih ustanov, tudi pisec, glasbenik in založnik Dušan Hedl. Naš gost ob izkušnjah več desetletnega dela v kulturi zatrjuje, da so podjetniška, menedžerska znanja nujna za uspešno, ustvarjalno in poslovno odgovornejše delovanje v kulturi. O tem je napisal dve knjigi; vsebino najnovejše, v kateri predstavlja prednosti, ki jih podjetništvo prinaša na široko področje kulture, in spremembe v organizaciji javnih kulturnih zavodov. Pripravila Brigita Mohorič.
Gost pozitivne zgodbe je bil znani mariborski ustvarjalec na različnih področjih kulture, soustanovitelj več kulturnih ustanov, tudi pisec, glasbenik in založnik Dušan Hedl. Naš gost ob izkušnjah več desetletnega dela v kulturi zatrjuje, da so podjetniška, menedžerska znanja nujna za uspešno, ustvarjalno in poslovno odgovornejše delovanje v kulturi. O tem je napisal dve knjigi; vsebino najnovejše, v kateri predstavlja prednosti, ki jih podjetništvo prinaša na široko področje kulture, in spremembe v organizaciji javnih kulturnih zavodov. Pripravila Brigita Mohorič.
V ponedeljkovi pozitivni zgodbi smo predstavili ptujskega ustvarjalca Albina Bezjaka, ki izdeluje nakit iz starega pribora in kovancev. Iz žlahtnih in posvetnih kovin ter z veliko domiselnostjo, pospremljeno z zanimivimi zgodbami materialov, ki v njegovih rokah spreminjajo obliko in namen. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V ponedeljkovi pozitivni zgodbi smo predstavili ptujskega ustvarjalca Albina Bezjaka, ki izdeluje nakit iz starega pribora in kovancev. Iz žlahtnih in posvetnih kovin ter z veliko domiselnostjo, pospremljeno z zanimivimi zgodbami materialov, ki v njegovih rokah spreminjajo obliko in namen. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Okoljska problematika je tudi v medijih običajno potisnjena na rob, prav zato pa smo tej temi namenili pozornost v tokratni pozitivni zgodbi. Predstavili smo projekt izrabe za zdaj slabo izkoriščene odvečne toplote, ki pa je velik potencial. Kaj se skriva za na videz suhoparno temo, je preverila Nataša Kuhar.
Okoljska problematika je tudi v medijih običajno potisnjena na rob, prav zato pa smo tej temi namenili pozornost v tokratni pozitivni zgodbi. Predstavili smo projekt izrabe za zdaj slabo izkoriščene odvečne toplote, ki pa je velik potencial. Kaj se skriva za na videz suhoparno temo, je preverila Nataša Kuhar.
Pozitivna zgodba danes predstavlja Galerijo kreativnih v Gosposki ulici v Mariboru. To je prodajna galerija in trgovina ročnih del, tradicionalnih izdelkov in storitev posameznih ustvarjalcev, rokodelcev, umetnikov. Kdo razstavlja in kdo kupuje, ali so ročno ustvarjeni izdelki sploh iskani in cenjeni?
Pozitivna zgodba danes predstavlja Galerijo kreativnih v Gosposki ulici v Mariboru. To je prodajna galerija in trgovina ročnih del, tradicionalnih izdelkov in storitev posameznih ustvarjalcev, rokodelcev, umetnikov. Kdo razstavlja in kdo kupuje, ali so ročno ustvarjeni izdelki sploh iskani in cenjeni?
V pozitivni zgodbi smo predstavili vseslovenski projekt Božiček za en dan, ki v polnem zamahu obdaruje slovenske otroke. Pripravila Natalija Sinkovič.
V pozitivni zgodbi smo predstavili vseslovenski projekt Božiček za en dan, ki v polnem zamahu obdaruje slovenske otroke. Pripravila Natalija Sinkovič.
V pozitivni zgodbi smo – času primerno – govorili o medenih okraskih. Kaj jih naredi še posebej dobre in lepe, kako priljubljeni so in kako povezujejo generacije, z našo gostjo Darjo Škafar. TESTO ZA MEDENJAKE Sestavine: 500 g moke 1 mala žlička sode bikarbone 1 velika žlica kakava 150 g sladkorja 1 vrečka začimb za medenjake 125 g masla (stopljenega v medu) 125 g medu (segretega) 2 jajci Priprava: Suhe sestavine pomešamo z mokrimi, jih zgnetemo v gladko testo, ki ga spravimo v plastično vrečko in postavimo v hladilnik. Tam naj »odleži« vsaj tri ure ali še bolje do naslednjega dne. Medenjake pečemo (odvisno od velikosti) od 7 do 10 minut na 170°C in jih ohlajene hranimo v zaprti škatli.
V pozitivni zgodbi smo – času primerno – govorili o medenih okraskih. Kaj jih naredi še posebej dobre in lepe, kako priljubljeni so in kako povezujejo generacije, z našo gostjo Darjo Škafar. TESTO ZA MEDENJAKE Sestavine: 500 g moke 1 mala žlička sode bikarbone 1 velika žlica kakava 150 g sladkorja 1 vrečka začimb za medenjake 125 g masla (stopljenega v medu) 125 g medu (segretega) 2 jajci Priprava: Suhe sestavine pomešamo z mokrimi, jih zgnetemo v gladko testo, ki ga spravimo v plastično vrečko in postavimo v hladilnik. Tam naj »odleži« vsaj tri ure ali še bolje do naslednjega dne. Medenjake pečemo (odvisno od velikosti) od 7 do 10 minut na 170°C in jih ohlajene hranimo v zaprti škatli.
Gostja ponedeljkove pozitivne zgodbe je bila Natalie C. Postružnik, ki že več let izobražuje ljudi, predvsem na vodilnih mestih, za uspešnejše delo s svojimi podrejenimi. Pred nekaj leti je v izobraževanje vključila delo s konji in tako postala prva v Sloveniji, ki ponuja tovrstno delo z ljudmi. Pripravila Brigita Mohorič.
Gostja ponedeljkove pozitivne zgodbe je bila Natalie C. Postružnik, ki že več let izobražuje ljudi, predvsem na vodilnih mestih, za uspešnejše delo s svojimi podrejenimi. Pred nekaj leti je v izobraževanje vključila delo s konji in tako postala prva v Sloveniji, ki ponuja tovrstno delo z ljudmi. Pripravila Brigita Mohorič.
V pozitivni zgodbi boste spoznali dva mlada Slovenskobistričana, ki se jima je porodila ideja o Medenki. Prispevek je pripravila Natalija Sinkovič.
V pozitivni zgodbi boste spoznali dva mlada Slovenskobistričana, ki se jima je porodila ideja o Medenki. Prispevek je pripravila Natalija Sinkovič.
Pozitivna zgodba se tokrat piše na desnem bregu Drave, v Ljubljanski ulici 4 v Mariboru. Kooperativa Dame je tam odprla gostilno Pri damah, ki deluje po načelih socialnega podjetništva. Ponujajo domačo hrano po starih receptih in iz pretežno lokalnih sestavin, rezultati po prvem mesecu obratovanja pa so spodbudni. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Pozitivna zgodba se tokrat piše na desnem bregu Drave, v Ljubljanski ulici 4 v Mariboru. Kooperativa Dame je tam odprla gostilno Pri damah, ki deluje po načelih socialnega podjetništva. Ponujajo domačo hrano po starih receptih in iz pretežno lokalnih sestavin, rezultati po prvem mesecu obratovanja pa so spodbudni. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V tokratni pozitivni zgodbi smo v skladu z letnim časom poskrbeli, da vam bo toplo ... Kljub poplavi najrazličnejših materialov je med najbolj priljubljenimi še vedno naravna ovčja volna, iz katere dandanes izdelujejo skorajda vse. Ste vedeli, da volneno vlakno vsebuje maščobo, imenovano lanolin? Večja je vsebnost lanolina, boljša je izolativnost in boljši je vpliv materiala na človeka in okolje. Tudi o tem se je Nataša Kuhar pogovarjala z vodjo razvoja in direktorjem družbe SOVEN Žigo Srblinom.
V tokratni pozitivni zgodbi smo v skladu z letnim časom poskrbeli, da vam bo toplo ... Kljub poplavi najrazličnejših materialov je med najbolj priljubljenimi še vedno naravna ovčja volna, iz katere dandanes izdelujejo skorajda vse. Ste vedeli, da volneno vlakno vsebuje maščobo, imenovano lanolin? Večja je vsebnost lanolina, boljša je izolativnost in boljši je vpliv materiala na človeka in okolje. Tudi o tem se je Nataša Kuhar pogovarjala z vodjo razvoja in direktorjem družbe SOVEN Žigo Srblinom.
V pozitivni zgodbi boste spoznali Katjo Leber Vračko, ki je poklic pravnice zamenjala za delo v vinogradništvu. S soprogom Gregorjem sta po neuspelem poskusu, da bi vinotoč odprla na slovenski strani meje, priložnost našla pri sosedih, kjer sta vzela v najem vinotoč in tri hektarje vinogradov. Kako brez grenkega priokusa ob neuspehu doma začeti na novo v tujini, boste izvedeli v pozitivni zgodbi, ki jo je pripravila Nataša Kuhar.
V pozitivni zgodbi boste spoznali Katjo Leber Vračko, ki je poklic pravnice zamenjala za delo v vinogradništvu. S soprogom Gregorjem sta po neuspelem poskusu, da bi vinotoč odprla na slovenski strani meje, priložnost našla pri sosedih, kjer sta vzela v najem vinotoč in tri hektarje vinogradov. Kako brez grenkega priokusa ob neuspehu doma začeti na novo v tujini, boste izvedeli v pozitivni zgodbi, ki jo je pripravila Nataša Kuhar.
V pozitivni zgodbi boste spoznali Anjo Obrul iz Oplotnice. Na domači kmetiji se je lotila sirarstva in pridelovanja jogurtov. Ti jogurti so tako zelo okusni, da jo ljudje redno poiščejo na stojnicah, kjer jih prodaja, in tudi okoliški šole in vrtci naročajo pri njej. Pripravila Natalija Sinkovič.
V pozitivni zgodbi boste spoznali Anjo Obrul iz Oplotnice. Na domači kmetiji se je lotila sirarstva in pridelovanja jogurtov. Ti jogurti so tako zelo okusni, da jo ljudje redno poiščejo na stojnicah, kjer jih prodaja, in tudi okoliški šole in vrtci naročajo pri njej. Pripravila Natalija Sinkovič.
V pozitivni zgodbi smo klepetali z vrhunsko športno plezalko Mino Markovič, Ptujčanko, ki je postala Sežanka, in se navdušuje nad številnim podmladkom v športu, za katerega pravi, da ga moraš kljub težaškim profesionalnim izzivom še vedno opravljati z veseljem. Na Ptuju je pred dnevi preizkusila prototip plezalne stene v povezavi z mobilno aplikacijo, ki jo bomo predstavili v isti sapi.
V pozitivni zgodbi smo klepetali z vrhunsko športno plezalko Mino Markovič, Ptujčanko, ki je postala Sežanka, in se navdušuje nad številnim podmladkom v športu, za katerega pravi, da ga moraš kljub težaškim profesionalnim izzivom še vedno opravljati z veseljem. Na Ptuju je pred dnevi preizkusila prototip plezalne stene v povezavi z mobilno aplikacijo, ki jo bomo predstavili v isti sapi.
Gost ponedeljkove pozitivne zgodbe je Branimir Ritonja, mojster fotografije, umetniški vodja Fotogalerije Stolp v Mariboru in predsednik znamenitega Foto kluba Maribor, ki letos praznuje 80-letnico delovanja.
Gost ponedeljkove pozitivne zgodbe je Branimir Ritonja, mojster fotografije, umetniški vodja Fotogalerije Stolp v Mariboru in predsednik znamenitega Foto kluba Maribor, ki letos praznuje 80-letnico delovanja.
Pozitivno zgodbo pripoveduje potapljač na vdih, Mariborčan Jure Daič. Sicer inženir gradbeništva je svojo veliko ljubezen našel v potapljanju in v posredovanju tega znanja, pri nadaljnjem nizanju rekordov pa ga ovirata posledica poškodbe in očetovska odgovornost. Pripravila Irena Kodrič Cizerl
Pozitivno zgodbo pripoveduje potapljač na vdih, Mariborčan Jure Daič. Sicer inženir gradbeništva je svojo veliko ljubezen našel v potapljanju in v posredovanju tega znanja, pri nadaljnjem nizanju rekordov pa ga ovirata posledica poškodbe in očetovska odgovornost. Pripravila Irena Kodrič Cizerl
V tokratni pozitivni zgodbi smo se pogovarjali z Niko Matanovič, dijakinjo mariborske Prve gimnazije, ki je pri rosnih 16-ih napisala in izdala že dva romana. Najnovejši z naslovom RAZRED je bil v nekem trenutku najbolj bran mladinski roman v Knjižnici Ormož, Nika pa pripravlja že tretjega. Katere knjige so jo zaznamovale in ali bo Nika, ko bo velika, pisateljica, tudi to boste izvedeli v današnji pozitivni zgodbi.
V tokratni pozitivni zgodbi smo se pogovarjali z Niko Matanovič, dijakinjo mariborske Prve gimnazije, ki je pri rosnih 16-ih napisala in izdala že dva romana. Najnovejši z naslovom RAZRED je bil v nekem trenutku najbolj bran mladinski roman v Knjižnici Ormož, Nika pa pripravlja že tretjega. Katere knjige so jo zaznamovale in ali bo Nika, ko bo velika, pisateljica, tudi to boste izvedeli v današnji pozitivni zgodbi.
V pozitivni zgodbi smo predstavili točko za glamping. Gre za kombinacijo tradicionalnega kampiranja s pridihom glamurja. Lokacija, le streljaj iz Maribora, postaja vse privlačnejša za obiskovalce iz vsega sveta. Na posestvu Ramšakovih smo preživeli nekaj prijetnih uric in spoznali zgodbo, ki je v marsičem edinstvena na našem območju. Pripravil Robert Levstek.
V pozitivni zgodbi smo predstavili točko za glamping. Gre za kombinacijo tradicionalnega kampiranja s pridihom glamurja. Lokacija, le streljaj iz Maribora, postaja vse privlačnejša za obiskovalce iz vsega sveta. Na posestvu Ramšakovih smo preživeli nekaj prijetnih uric in spoznali zgodbo, ki je v marsičem edinstvena na našem območju. Pripravil Robert Levstek.
Gostja tokratne Pozitivne zgodbe je bila Breda Varl, uveljavljena slovenska lutkovna umetnica, dolgoletna oblikovalka lutk, tudi direktorica Lutkovnega gledališča Maribor. Ob 50-letnici lutkovnega ustvarjanja mariborske umetnice so v lutkovnem gledališču pripravili pregledno razstavo njenih lutk in skic. Prisluhnite Bredi Varl o ustvarjanju lutk, lutkovnih predstav in o svojem življenjskem poslanstvu.
Gostja tokratne Pozitivne zgodbe je bila Breda Varl, uveljavljena slovenska lutkovna umetnica, dolgoletna oblikovalka lutk, tudi direktorica Lutkovnega gledališča Maribor. Ob 50-letnici lutkovnega ustvarjanja mariborske umetnice so v lutkovnem gledališču pripravili pregledno razstavo njenih lutk in skic. Prisluhnite Bredi Varl o ustvarjanju lutk, lutkovnih predstav in o svojem življenjskem poslanstvu.
V pozitivni zgodbi smo predstavili mladega filmoljuba Tomija Petka, ki bo v prihodnjih dneh odpotoval na najstarejši filmski festival v Benetke. Izbran je bil med mnogimi mladimi ljubitelji filma iz vse Evrope in bo na festivalu zastopal Mestni kino Ptuj in Slovenijo. Tomi se festivala že zelo veseli, filmi pa so njegova strast že od ranega otroštva. Pripravila Nataša Kuhar.
V pozitivni zgodbi smo predstavili mladega filmoljuba Tomija Petka, ki bo v prihodnjih dneh odpotoval na najstarejši filmski festival v Benetke. Izbran je bil med mnogimi mladimi ljubitelji filma iz vse Evrope in bo na festivalu zastopal Mestni kino Ptuj in Slovenijo. Tomi se festivala že zelo veseli, filmi pa so njegova strast že od ranega otroštva. Pripravila Nataša Kuhar.
Pozitivno zgodbo smo pripovedovali z Matejem Mertikom iz Ormoža. Osredotočili smo se na njegovo vsestranskost: je namreč informatik, glasbenik, literarni avtor in človek s čutom za sočloveka. Pripravila Irena Kodrič CIzerl.
Pozitivno zgodbo smo pripovedovali z Matejem Mertikom iz Ormoža. Osredotočili smo se na njegovo vsestranskost: je namreč informatik, glasbenik, literarni avtor in človek s čutom za sočloveka. Pripravila Irena Kodrič CIzerl.
V pozitivni zgodbi smo danes govorili o vodi iz Rogaške, ki osvaja predvsem države vzhoda, Rusijo, Ukrajino, Kazahstan in Kitajsko, pa tudi Bližnjega vzhoda in Amerike. Na teh trgih pollitrska steklenica dosega ceno 50 evrov in več, zato gotovo velja za najdražjo slovensko vodo.
V pozitivni zgodbi smo danes govorili o vodi iz Rogaške, ki osvaja predvsem države vzhoda, Rusijo, Ukrajino, Kazahstan in Kitajsko, pa tudi Bližnjega vzhoda in Amerike. Na teh trgih pollitrska steklenica dosega ceno 50 evrov in več, zato gotovo velja za najdražjo slovensko vodo.
V pozitivni zgodbi smo gostili sestre Skrbiš: Stašo, Nejo in Živo, vse tri zavezane glasbi od rosnih otroških let. Mlade dame so svoje talente nedavno združile ob ljubiteljski vokalni zasedbi Jeans in visoke petke, ki sicer šteje osem članov; s svojstvenim glasbenim programom – z Avsenikovimi napevi brez instrumentalne spremljave – pa navdušujejo občinstvo različnih generacij. Pripravila Brigita Mohorič.
V pozitivni zgodbi smo gostili sestre Skrbiš: Stašo, Nejo in Živo, vse tri zavezane glasbi od rosnih otroških let. Mlade dame so svoje talente nedavno združile ob ljubiteljski vokalni zasedbi Jeans in visoke petke, ki sicer šteje osem članov; s svojstvenim glasbenim programom – z Avsenikovimi napevi brez instrumentalne spremljave – pa navdušujejo občinstvo različnih generacij. Pripravila Brigita Mohorič.
Predstavljamo prvo spletno rokodelsko tržnico, v kateri lahko ustvarjalci domače in umetnostne obrti za zanemarljiv strošek na mesec odprejo svojo spletno stojnico. Pripravila Natalija Sinkovič.
Predstavljamo prvo spletno rokodelsko tržnico, v kateri lahko ustvarjalci domače in umetnostne obrti za zanemarljiv strošek na mesec odprejo svojo spletno stojnico. Pripravila Natalija Sinkovič.
V ponedeljkovi pozitivni zgodbi gostimo arhitektko, pisateljico in ilustratorko Manico K. Musil, Mariborčanko, ki se je minuli konec tedna vrnila iz Kitajske. V mestu Nanjing so namreč izdali štiri njene slikanice, tri še bodo, in hkrati odprli veliko razstavo njenih ilustracij. Zagotovo velik uspeh mariborske ustvarjalke v tujini, pa ne le na Kitajskem, tudi drugod v svetu so navdušeni nad njenim ustvarjanjem. Z Manico K. Musil se je ob njeni vrnitvi iz Kitajske pogovarjala Brigita Mohorič.
V ponedeljkovi pozitivni zgodbi gostimo arhitektko, pisateljico in ilustratorko Manico K. Musil, Mariborčanko, ki se je minuli konec tedna vrnila iz Kitajske. V mestu Nanjing so namreč izdali štiri njene slikanice, tri še bodo, in hkrati odprli veliko razstavo njenih ilustracij. Zagotovo velik uspeh mariborske ustvarjalke v tujini, pa ne le na Kitajskem, tudi drugod v svetu so navdušeni nad njenim ustvarjanjem. Z Manico K. Musil se je ob njeni vrnitvi iz Kitajske pogovarjala Brigita Mohorič.
V pozitivni zgodbi boste slišali zakonca Metz – Rona in Zinko, Američana in Slovenko, rojeno v Nemčiji, ki sta se odločila za rejo koz in delata odličen sir in druge mlečne izdelke. Glede na njuno prijaznost ju to delo in tak način življenja nedvomno osrečujeta. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V pozitivni zgodbi boste slišali zakonca Metz – Rona in Zinko, Američana in Slovenko, rojeno v Nemčiji, ki sta se odločila za rejo koz in delata odličen sir in druge mlečne izdelke. Glede na njuno prijaznost ju to delo in tak način življenja nedvomno osrečujeta. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
S podelitvijo nagrad so na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica v teh dneh končali letošnji nagradni natečaj v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja. Eno izmed nagrad je prejela raziskovalna naloga z naslovom Zgodbe o Attemsih, ki jo je pripravila dijakinja Srednje šole Slovenska Bistrica, Lea Gerečnik iz Mostečnega pri Makolah. Še nezapisane zanimive zgodbe predstavljamo v tokratni pozitivni zgodbi.
S podelitvijo nagrad so na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica v teh dneh končali letošnji nagradni natečaj v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja. Eno izmed nagrad je prejela raziskovalna naloga z naslovom Zgodbe o Attemsih, ki jo je pripravila dijakinja Srednje šole Slovenska Bistrica, Lea Gerečnik iz Mostečnega pri Makolah. Še nezapisane zanimive zgodbe predstavljamo v tokratni pozitivni zgodbi.
Ptujski ustvarjalec in gledališki režiser Samo M. Strelec že leta neguje zamisel o Muzeju uspehov Slovenije – MUS, ki bi ga najraje videl v gradu Turnišče pri Ptuju. Finančne zmožnosti občine in države projekta za zdaj še ne omogočajo, zato je v podzemnih rovih pod ptujskim gradom odprl tako imenovani MINI MUS in ga podaril Sloveniji ob njenem 25. rojstnem dnevu.
Ptujski ustvarjalec in gledališki režiser Samo M. Strelec že leta neguje zamisel o Muzeju uspehov Slovenije – MUS, ki bi ga najraje videl v gradu Turnišče pri Ptuju. Finančne zmožnosti občine in države projekta za zdaj še ne omogočajo, zato je v podzemnih rovih pod ptujskim gradom odprl tako imenovani MINI MUS in ga podaril Sloveniji ob njenem 25. rojstnem dnevu.
Tokratno pozitivno zgodbo piše Domžalčanka Kiti Korošec Cirman. Ker pa je mobilna, se lahko kmalu pripelje tudi na Štajersko – s svojim retro vozilom, v katerem kuha kavo.
Tokratno pozitivno zgodbo piše Domžalčanka Kiti Korošec Cirman. Ker pa je mobilna, se lahko kmalu pripelje tudi na Štajersko – s svojim retro vozilom, v katerem kuha kavo.
V današnji pozitivni zgodbi o drugogimnazijcih, ki tudi letos uspešno sodelujejo na različnih mednarodnih tekmovanjih in celo olimpijadah. Spoznali boste tri izmed njih – Luko Govediča, Urbana Duha in Gabrielo Štumberger.
V današnji pozitivni zgodbi o drugogimnazijcih, ki tudi letos uspešno sodelujejo na različnih mednarodnih tekmovanjih in celo olimpijadah. Spoznali boste tri izmed njih – Luko Govediča, Urbana Duha in Gabrielo Štumberger.
V današnji pozitivni zgodbi smo poklepetali z Luko Adaničem, v tem študijskem letu naj študentom Univerze v Mariboru, ki je – in tega nismo preverjali – bojda že tretji mariborski najštudent Prekmurec zapored. Za nas je kritično razmišljal tudi o univerzi in zaposlitvenih možnostih pri nas.
V današnji pozitivni zgodbi smo poklepetali z Luko Adaničem, v tem študijskem letu naj študentom Univerze v Mariboru, ki je – in tega nismo preverjali – bojda že tretji mariborski najštudent Prekmurec zapored. Za nas je kritično razmišljal tudi o univerzi in zaposlitvenih možnostih pri nas.
Konec meseca bo v Ljubljani svetovni čipkarski kongres. To je največja in najpomembnejša čipkarska prireditev na svetu. Čeprav se nam Slovencem zdi, da klekljanje živi samo v Idriji in Železnikih, boste v pozitivni zgodbi izvedeli, da ga poznamo tudi Štajerci. Na Osnovni šoli Starše smo obiskali mlade klekljarice in ugotovili, da se tega dela lotevajo tudi fantje.
Konec meseca bo v Ljubljani svetovni čipkarski kongres. To je največja in najpomembnejša čipkarska prireditev na svetu. Čeprav se nam Slovencem zdi, da klekljanje živi samo v Idriji in Železnikih, boste v pozitivni zgodbi izvedeli, da ga poznamo tudi Štajerci. Na Osnovni šoli Starše smo obiskali mlade klekljarice in ugotovili, da se tega dela lotevajo tudi fantje.
Ponedeljkova pozitivna zgodba je bila kulinarično obarvana. Govorili smo o prleški gibanici, ki gotovo pripomore h krepitvi identitete in prispeva k posebnosti in pestrosti kulinarične ponudbe Prlekije. Društvo KELIH iz Križevcev pri Ljutomeru zbira recepte zanjo... Več v prispevku Jasmine Bauman.
Ponedeljkova pozitivna zgodba je bila kulinarično obarvana. Govorili smo o prleški gibanici, ki gotovo pripomore h krepitvi identitete in prispeva k posebnosti in pestrosti kulinarične ponudbe Prlekije. Društvo KELIH iz Križevcev pri Ljutomeru zbira recepte zanjo... Več v prispevku Jasmine Bauman.
Prejšnjo soboto je bil v Slovenski Bistrici 2. Rokodelski praznik. Predstavljalo se je 8 slovenskih rokodelskih centrov z unikatnimi izdelki. Natalija Sinkovič je med stojnicami posnela nekaj zanimivih sogovornikov, ki so glede prihodnosti rokodelstva na Slovenskem optimistični. Opozorili pa so tudi na težave, s katerimi se srečujejo.
Prejšnjo soboto je bil v Slovenski Bistrici 2. Rokodelski praznik. Predstavljalo se je 8 slovenskih rokodelskih centrov z unikatnimi izdelki. Natalija Sinkovič je med stojnicami posnela nekaj zanimivih sogovornikov, ki so glede prihodnosti rokodelstva na Slovenskem optimistični. Opozorili pa so tudi na težave, s katerimi se srečujejo.
Urbano vrtnarjenje postaja vse bolj priljubljeno. Pridelati svojo lastno hrano, četudi živiš v mestu, ob tem pa poskrbeti za rekreacijo, gibanje na svežem raku in druženje, je trend. Odpirajo se skupnostni vrtovi, svoj vrtiček ima čedalje več šol in vrtcev, zelenjava pa se bohoti tudi na marsikaterem balkonu in strehi v mestnih središčih. Po mariborskih urbanih vrtovih se je sprehodila Vesna Martinec.
Urbano vrtnarjenje postaja vse bolj priljubljeno. Pridelati svojo lastno hrano, četudi živiš v mestu, ob tem pa poskrbeti za rekreacijo, gibanje na svežem raku in druženje, je trend. Odpirajo se skupnostni vrtovi, svoj vrtiček ima čedalje več šol in vrtcev, zelenjava pa se bohoti tudi na marsikaterem balkonu in strehi v mestnih središčih. Po mariborskih urbanih vrtovih se je sprehodila Vesna Martinec.
V Pozitivni zgodbi smo govorili o življenjski izkušnji nekdanje dolgoletne novinarke Biserke Povše Tašič, ki je pri 49-ih letih – bolj ali manj po prisili – zapustila svoj poklic in začela samostojno poslovno pot. O tem je izdala tudi knjigo z naslovom Moja pot: start-upi za vse življenje. Pogovor je pripravil Stane Kocutar.
V Pozitivni zgodbi smo govorili o življenjski izkušnji nekdanje dolgoletne novinarke Biserke Povše Tašič, ki je pri 49-ih letih – bolj ali manj po prisili – zapustila svoj poklic in začela samostojno poslovno pot. O tem je izdala tudi knjigo z naslovom Moja pot: start-upi za vse življenje. Pogovor je pripravil Stane Kocutar.
V pozitivni zgodbi smo združili dvoje: predstavili ekološko kozmetiko EkoDana in vas seznanili z nekaterimi dejstvi o sestavinah kozmetičnih izdelkov. Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri kozmetike in zakaj je naravna kozmetika prava izbira, je Nataši Kuhar povedala Danica Štefok s Katedre za kemijo mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in ustanoviteljica kozmetike EkoDana.
V pozitivni zgodbi smo združili dvoje: predstavili ekološko kozmetiko EkoDana in vas seznanili z nekaterimi dejstvi o sestavinah kozmetičnih izdelkov. Na kaj moramo biti pozorni pri izbiri kozmetike in zakaj je naravna kozmetika prava izbira, je Nataši Kuhar povedala Danica Štefok s Katedre za kemijo mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede in ustanoviteljica kozmetike EkoDana.
Tokratna gostja pozitivne zgodbe je Mariborčanka Mojca Cajnko, ki se je pred dvema desetletjema odpravila na potovanje po Južni Ameriki in svoj drugi dom našla v Čilu. Tam uživa v čudoviti pokrajini, predvsem pa je zadovoljna, ker dela tisto, kar si je od nekdaj želela – v turizmu.
Tokratna gostja pozitivne zgodbe je Mariborčanka Mojca Cajnko, ki se je pred dvema desetletjema odpravila na potovanje po Južni Ameriki in svoj drugi dom našla v Čilu. Tam uživa v čudoviti pokrajini, predvsem pa je zadovoljna, ker dela tisto, kar si je od nekdaj želela – v turizmu.
Pod okrilje pozitivnih ponedeljkov smo tokrat uvrstili klepet z Gerhartom Conradom Fuerstom , dedičem Fuerstove hiše na Ptuju. Bila je ena od 11-ih hiš v lasti trgovsko-vinarske družine Fuerstovih, ki se je iz Bavarske na Ptuj, v današnjo Slovenijo, preselila v 18. stoletju; danes jo uporablja 20 ustvarjalcev, pogovor pa je z glavne zaneslo še na zanimive stranpoti. Pripravila Irena Kodrič Cizerl. www.radiomaribor.si
Pod okrilje pozitivnih ponedeljkov smo tokrat uvrstili klepet z Gerhartom Conradom Fuerstom , dedičem Fuerstove hiše na Ptuju. Bila je ena od 11-ih hiš v lasti trgovsko-vinarske družine Fuerstovih, ki se je iz Bavarske na Ptuj, v današnjo Slovenijo, preselila v 18. stoletju; danes jo uporablja 20 ustvarjalcev, pogovor pa je z glavne zaneslo še na zanimive stranpoti. Pripravila Irena Kodrič Cizerl. www.radiomaribor.si
V ponedeljkovi pozitivni zgodbi boste spoznali mlado judoistko Ljudmilo in njenega očeta Marjana. Srednješolka, uspešna športnica, je lani iz programa Botrstvo dobila denar, ki ji letos pomaga pri uresničevanju ciljev. Kako pomembna je denarna pomoč za mlade talente iz družin v socialni stiski. Pripravila Nataša Kuhar. www.radiomaribor.si
V ponedeljkovi pozitivni zgodbi boste spoznali mlado judoistko Ljudmilo in njenega očeta Marjana. Srednješolka, uspešna športnica, je lani iz programa Botrstvo dobila denar, ki ji letos pomaga pri uresničevanju ciljev. Kako pomembna je denarna pomoč za mlade talente iz družin v socialni stiski. Pripravila Nataša Kuhar. www.radiomaribor.si
V pozitivni zgodbi smo se pozanimali o mnogih izumih in inovacijskih predlogih, ki so rezultat dela dijakov na Tehniškem šolskem centru v Mariboru, in dokazali, da se mladi radi potrudijo in da jih lahko ustvarjalnost in delo tudi nagradita. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V pozitivni zgodbi smo se pozanimali o mnogih izumih in inovacijskih predlogih, ki so rezultat dela dijakov na Tehniškem šolskem centru v Mariboru, in dokazali, da se mladi radi potrudijo in da jih lahko ustvarjalnost in delo tudi nagradita. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
V današnji pozitivni zgodbi boste spoznali družino Štern s Planice nad Framom. Njihova turistična kmetija je daleč naokrog znana po odlični kulinariki, urejeni kmetiji, predvsem pa po gostoljubnosti. Pred nekaj dnevi so za urejeno okolico prejeli kristalno vrtnico Hortikulturnega društva Maribor. Pripravila Nataša Kuhar.
V današnji pozitivni zgodbi boste spoznali družino Štern s Planice nad Framom. Njihova turistična kmetija je daleč naokrog znana po odlični kulinariki, urejeni kmetiji, predvsem pa po gostoljubnosti. Pred nekaj dnevi so za urejeno okolico prejeli kristalno vrtnico Hortikulturnega društva Maribor. Pripravila Nataša Kuhar.
V tokratni Pozitivni zgodbi predstavljamo mariborskega glasbenika Saša Sandiča, ki se je leta 2014 iz Maribora preselil v New York in tam začel nov odsek svoje glasbene kariere. Konec prejšnjega leta je izdal album Alley Raven in sodeluje z glasbeniki, ki so del karier med drugimi Dawida Bowieja, Stevieja Wonderja, Paula Simona, Stinga, Bette Middler, Avril Lavigne in Suzane Vega ter zasedb Bon Jovi in Aerosmith. Sašo Sandič ima, kot pravi, »stvari v pečici«, po izidu svoje plošče pa čaka na njen učinek pri občinstvu, tudi strokovnem. Če ga občutek ne vara, plošča že »deluje«. Z glasbenikom se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl, glasba, ki jo boste slišali v prispevku, pa je z njegovega albuma.
V tokratni Pozitivni zgodbi predstavljamo mariborskega glasbenika Saša Sandiča, ki se je leta 2014 iz Maribora preselil v New York in tam začel nov odsek svoje glasbene kariere. Konec prejšnjega leta je izdal album Alley Raven in sodeluje z glasbeniki, ki so del karier med drugimi Dawida Bowieja, Stevieja Wonderja, Paula Simona, Stinga, Bette Middler, Avril Lavigne in Suzane Vega ter zasedb Bon Jovi in Aerosmith. Sašo Sandič ima, kot pravi, »stvari v pečici«, po izidu svoje plošče pa čaka na njen učinek pri občinstvu, tudi strokovnem. Če ga občutek ne vara, plošča že »deluje«. Z glasbenikom se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl, glasba, ki jo boste slišali v prispevku, pa je z njegovega albuma.
Vas v nabiralniku vsak dan pričaka kup reklamnih oglasov? Vam gredo na živce gore papirja, ki se vam nabirajo doma? A vendarle želite biti na tekočem z akcijami, ki jih ponujajo trgovci? Potem vas bo zanimala aplikacija KupiSi, ki omogoča pregledovanje oglasnih katalogov na pametnih napravah. Pripravila Nataša Kuhar.
Vas v nabiralniku vsak dan pričaka kup reklamnih oglasov? Vam gredo na živce gore papirja, ki se vam nabirajo doma? A vendarle želite biti na tekočem z akcijami, ki jih ponujajo trgovci? Potem vas bo zanimala aplikacija KupiSi, ki omogoča pregledovanje oglasnih katalogov na pametnih napravah. Pripravila Nataša Kuhar.
V Borštnikovi ulici v Mariboru smo opazili veliko samopostrežno pralnico perila. Te so značilne predvsem v zahodnem svetu, pri nas pa je kultura javnega pranja še dokaj nerazvita. V današnji pozitivni zgodbi smo pred mikrofon povabili odgovornega za projekt SQ-pralnica Jožeta Edra.
V Borštnikovi ulici v Mariboru smo opazili veliko samopostrežno pralnico perila. Te so značilne predvsem v zahodnem svetu, pri nas pa je kultura javnega pranja še dokaj nerazvita. V današnji pozitivni zgodbi smo pred mikrofon povabili odgovornega za projekt SQ-pralnica Jožeta Edra.
Pozitivna zgodba prihaja iz vrst Lekarn Maribor. Njihov projekt osebnega svetovanja mamam in bodočim mamam je bil nominiran za priznanje Dobra praksa, ki ga podeljuje revija Medicina. Podrobneje smo predstavili brezplačno storitev, ki jo danes, po dobrem letu dni, uporablja že več kot sto žensk. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Pozitivna zgodba prihaja iz vrst Lekarn Maribor. Njihov projekt osebnega svetovanja mamam in bodočim mamam je bil nominiran za priznanje Dobra praksa, ki ga podeljuje revija Medicina. Podrobneje smo predstavili brezplačno storitev, ki jo danes, po dobrem letu dni, uporablja že več kot sto žensk. Pripravila Irena Kodrič Cizerl.
Na drugem državnem tekmovanju v hitrem branju Hibra, ki je bil pred kratkim v Mariboru, je s 1874-imi besedami na minuto v kategoriji juniorji zmagala 13-letna Brina Poropat iz Osnovne šole Tabor 1, ki bere dvakrat hitreje kot povprečni odrasli. Kako ji to uspe, boste slišali v tokratni pozitivni zgodbi.
Na drugem državnem tekmovanju v hitrem branju Hibra, ki je bil pred kratkim v Mariboru, je s 1874-imi besedami na minuto v kategoriji juniorji zmagala 13-letna Brina Poropat iz Osnovne šole Tabor 1, ki bere dvakrat hitreje kot povprečni odrasli. Kako ji to uspe, boste slišali v tokratni pozitivni zgodbi.
Po skoraj dvajsetih letih se bo v prihodnjem šolskem letu spet mogoče vpisati v srednješolski program metalurški tehnik, in sicer na Srednji šoli na Ravnah na Koroškem in tudi v Slovenski Bistrici. Tam so nad novo pridobitvijo navdušeni, saj bo skupina Impol kar 15-im dijakom podelila kadrovske štipendije, s čimer bodo po končanem šolanju imeli zagotovljeno delovno mesto.
Po skoraj dvajsetih letih se bo v prihodnjem šolskem letu spet mogoče vpisati v srednješolski program metalurški tehnik, in sicer na Srednji šoli na Ravnah na Koroškem in tudi v Slovenski Bistrici. Tam so nad novo pridobitvijo navdušeni, saj bo skupina Impol kar 15-im dijakom podelila kadrovske štipendije, s čimer bodo po končanem šolanju imeli zagotovljeno delovno mesto.
V tokratni pozitivni zgodbi smo spoznali knjige, ki so jih napisali učenci OŠ Dornava skupaj z mentorjem. Gre za tri zanimive knjige z zgodovinsko tematiko: Vojak, umetnik junak – Rudolf Maister, Miha spozna, kako je nastala Slovenija in Ljubezenske skrivnosti dvorca Dornava.
V tokratni pozitivni zgodbi smo spoznali knjige, ki so jih napisali učenci OŠ Dornava skupaj z mentorjem. Gre za tri zanimive knjige z zgodovinsko tematiko: Vojak, umetnik junak – Rudolf Maister, Miha spozna, kako je nastala Slovenija in Ljubezenske skrivnosti dvorca Dornava.
Še ta mesec bodo v domu dr. Jožeta Potrča pripravili prireditev, na kateri bodo slavnostno sprejeli certifikat kakovosti E-Qalin in v Poljčanah odprli nove prostore – prizidek, namenjen bolnikom z demenco. Tudi za v prihodnje imajo smele načrte. O tem v pozitivni zgodbi, ki jo je pripravila Natalija Sinkovič.
Še ta mesec bodo v domu dr. Jožeta Potrča pripravili prireditev, na kateri bodo slavnostno sprejeli certifikat kakovosti E-Qalin in v Poljčanah odprli nove prostore – prizidek, namenjen bolnikom z demenco. Tudi za v prihodnje imajo smele načrte. O tem v pozitivni zgodbi, ki jo je pripravila Natalija Sinkovič.
Vsak ponedeljkov dopoldanski program začenjamo s pozitivnimi zgodbami. Predstavljamo uspešne posameznike, sporočamo dobre novice, iščemo smele ideje, svetle točke …
Vsak ponedeljkov dopoldanski program začenjamo s pozitivnimi zgodbami. Predstavljamo uspešne posameznike, sporočamo dobre novice, iščemo smele ideje, svetle točke …
Večina krem, dezodorantov, zobnih past in drugih kozmetičnih izdelkov vsebuje škodljive konzervanse, hormonske motilce in barvila ..., ki škodujejo našemu zdravju; zato si marsikdo želi kozmetiko izdelati sam, saj tako natančno ve, katere sestavine je uporabil. O izdelovanju domače kozmetike v pogovoru Natalije Sinkovič z Darjo Rojec, avtorico knjige Nasveti in izkušnje iz prve roke. www.radiomaribor.si
Večina krem, dezodorantov, zobnih past in drugih kozmetičnih izdelkov vsebuje škodljive konzervanse, hormonske motilce in barvila ..., ki škodujejo našemu zdravju; zato si marsikdo želi kozmetiko izdelati sam, saj tako natančno ve, katere sestavine je uporabil. O izdelovanju domače kozmetike v pogovoru Natalije Sinkovič z Darjo Rojec, avtorico knjige Nasveti in izkušnje iz prve roke. www.radiomaribor.si
V ponedeljkovi pozitivni zgodbi predstavljamo zanimiv spletni portal KRIZOŽER, namenjen za menjavo dobrin med tistimi, ki jih ne potrebujejo več, in drugimi, ki jih potrebujejo. S posebnimi povezavami med posamezniki bo manjšal socialno izključenost, v določenih primerih celo blažil revščino, vzpostavljal občutek medsebojne pomoči in krepil skupnost.
V ponedeljkovi pozitivni zgodbi predstavljamo zanimiv spletni portal KRIZOŽER, namenjen za menjavo dobrin med tistimi, ki jih ne potrebujejo več, in drugimi, ki jih potrebujejo. S posebnimi povezavami med posamezniki bo manjšal socialno izključenost, v določenih primerih celo blažil revščino, vzpostavljal občutek medsebojne pomoči in krepil skupnost.
Pred kratkim je bila v športni dvorani v Slovenski Bistrici tekma za državno prvenstvo v športnem plezanju. Domači alpinistični klub se lahko pohvali z dvema zavidljivima zmagama v kategoriji najmlajših – cicibanov, kar je za klub nedvomno velik obet za prihodnost. Pripravila Natalija Sinkovič. www.radiomaribor.si
Pred kratkim je bila v športni dvorani v Slovenski Bistrici tekma za državno prvenstvo v športnem plezanju. Domači alpinistični klub se lahko pohvali z dvema zavidljivima zmagama v kategoriji najmlajših – cicibanov, kar je za klub nedvomno velik obet za prihodnost. Pripravila Natalija Sinkovič. www.radiomaribor.si
V ponedeljkovi pozitivni zgodbi smo govorili o prizadevanjih za dvig ravni inovativnosti v ženskih poklicih. Razlike med spoloma v poslovnem svetu so kljub mnogim prizadevanjem precejšnje in raziskave, ki jih izvajajo na mariborski univerzi, pripomorejo k boljšemu zavedanju problematike. Z dr. Karin Širec smo govorili tudi o pozitivnih praksah in projektih, ki Slovenijo med primerljivimi državami uvrščajo med bolj razvite. Pripravil Robert Levstek.
V ponedeljkovi pozitivni zgodbi smo govorili o prizadevanjih za dvig ravni inovativnosti v ženskih poklicih. Razlike med spoloma v poslovnem svetu so kljub mnogim prizadevanjem precejšnje in raziskave, ki jih izvajajo na mariborski univerzi, pripomorejo k boljšemu zavedanju problematike. Z dr. Karin Širec smo govorili tudi o pozitivnih praksah in projektih, ki Slovenijo med primerljivimi državami uvrščajo med bolj razvite. Pripravil Robert Levstek.
V pozitivni zgodbi smo tokrat predstavili uspešno podjetje Témat iz Slovenske Bistrice, ki se ukvarja z neporušnimi preiskavami materialov – tako imenovano industrijsko diagnostiko.
V pozitivni zgodbi smo tokrat predstavili uspešno podjetje Témat iz Slovenske Bistrice, ki se ukvarja z neporušnimi preiskavami materialov – tako imenovano industrijsko diagnostiko.
V tokratni pozitivni zgodbi smo gostili jubilanta – fotografa: Zoro Plešnar, ki letos praznuje 90 let, in Iva Čerleta, ki ima 80. rojstni dan. Oba sta bila pomembna sopotnika znamenitega »mariborskega kroga«, ki je v 70-ih letih prej. stol. s svojstvenim fotografskim slogom vplival na razvoj fotografije v takratnem jugoslovanskem prostoru, zapisal pa se je tudi v zgodovino mednarodne fotografije.
V tokratni pozitivni zgodbi smo gostili jubilanta – fotografa: Zoro Plešnar, ki letos praznuje 90 let, in Iva Čerleta, ki ima 80. rojstni dan. Oba sta bila pomembna sopotnika znamenitega »mariborskega kroga«, ki je v 70-ih letih prej. stol. s svojstvenim fotografskim slogom vplival na razvoj fotografije v takratnem jugoslovanskem prostoru, zapisal pa se je tudi v zgodovino mednarodne fotografije.
V tokratni radijski »pozitivni zgodbi» smo pred mikrofon povabili Barbaro Novak iz Pesnice, soustanoviteljico humanitarnega društva Nilu, ki v prehodnem centru v Šentilju kot prostovoljka že dobra dva meseca pomaga beguncem na njihovi poti v » boljše življenje«. Z Barbaro, ki jo prav zaradi njenega humanitarnega dela vse bolj poznajo kot Barbaro Nilu, se je o njenem vsakdanu v minulih tednih in o njenem pogledu in doživljanju beguncev pogovarjala Brigita Mohorič.
V tokratni radijski »pozitivni zgodbi» smo pred mikrofon povabili Barbaro Novak iz Pesnice, soustanoviteljico humanitarnega društva Nilu, ki v prehodnem centru v Šentilju kot prostovoljka že dobra dva meseca pomaga beguncem na njihovi poti v » boljše življenje«. Z Barbaro, ki jo prav zaradi njenega humanitarnega dela vse bolj poznajo kot Barbaro Nilu, se je o njenem vsakdanu v minulih tednih in o njenem pogledu in doživljanju beguncev pogovarjala Brigita Mohorič.
V pozitivni zgodbi smo tokrat predstavili projekt »Pubec«. Vanj so se povezali štajerski vinarji, ki pridelujejo mlado vino. Prepričani so, da bodo združeni bolj prepoznavni, to pa jim bo omogočilo boljšo promocijo in lažji vstop na nove trge. Z novo blagovno znamko se bodo v Mariboru predstavili danes, na 1. Salonu štajerskih mladih vin.
V pozitivni zgodbi smo tokrat predstavili projekt »Pubec«. Vanj so se povezali štajerski vinarji, ki pridelujejo mlado vino. Prepričani so, da bodo združeni bolj prepoznavni, to pa jim bo omogočilo boljšo promocijo in lažji vstop na nove trge. Z novo blagovno znamko se bodo v Mariboru predstavili danes, na 1. Salonu štajerskih mladih vin.
V pozitivni zgodbi smo tokrat spoznali mariborskega ljubiteljskega režiserja in snemalca Franca Kopiča. Že od leta 1989 je zapisan v Guinnesovi knjigi rekordov, kot avtor z največ filmskimi nagradami in priznanji v Sloveniji.
V pozitivni zgodbi smo tokrat spoznali mariborskega ljubiteljskega režiserja in snemalca Franca Kopiča. Že od leta 1989 je zapisan v Guinnesovi knjigi rekordov, kot avtor z največ filmskimi nagradami in priznanji v Sloveniji.
V današnji pozitivni zgodbi predstavljamo družinsko podjetje Moga iz Maribora. Vrtnarsko podjetje sta pred več kot 20-imi leti ustanovila zakonca Vidmar, danes pa so v podjetje vključeni vsi družinski člani. Vrtnarski center smo obiskali kmalu po tem, ko so odprli japonski vrt, edini takšen pri nas.
V današnji pozitivni zgodbi predstavljamo družinsko podjetje Moga iz Maribora. Vrtnarsko podjetje sta pred več kot 20-imi leti ustanovila zakonca Vidmar, danes pa so v podjetje vključeni vsi družinski člani. Vrtnarski center smo obiskali kmalu po tem, ko so odprli japonski vrt, edini takšen pri nas.
V pozitivni zgodbi smo se tokrat potopili na dno Piranskega zaliva in na plan potegnili penino, starano na dnu morja kar 5 let. Do tovrstne ideje so prišli na Vinogradništvu Črnko in drzen poizkus jim je uspel. Penino so pred dnevi v družbi ameriškega ambasadorja v Sloveniji, ljubiteljev vin, promotorjev in številnih medijev dali v pokušino in predstavili številne prodajne možnosti slovenskih vin v ZDA.
V pozitivni zgodbi smo se tokrat potopili na dno Piranskega zaliva in na plan potegnili penino, starano na dnu morja kar 5 let. Do tovrstne ideje so prišli na Vinogradništvu Črnko in drzen poizkus jim je uspel. Penino so pred dnevi v družbi ameriškega ambasadorja v Sloveniji, ljubiteljev vin, promotorjev in številnih medijev dali v pokušino in predstavili številne prodajne možnosti slovenskih vin v ZDA.
V pozitivni zgodbi smo pogledali v zakulisje uspešnega dela v družinskem podjetju Florjančič tisk. Najhitreje rastoče podjetje iz Miklavža na Dravskem polju se bo kot letošnja gazela dravsko-pomurske regije na finalnem vseslovenskem izboru čez 14 dni potegovalo za zlato gazelo 2015. www.rtvslo.si/top17
V pozitivni zgodbi smo pogledali v zakulisje uspešnega dela v družinskem podjetju Florjančič tisk. Najhitreje rastoče podjetje iz Miklavža na Dravskem polju se bo kot letošnja gazela dravsko-pomurske regije na finalnem vseslovenskem izboru čez 14 dni potegovalo za zlato gazelo 2015. www.rtvslo.si/top17
Delitev na moške in ženske poklice je v naši družbi še zmeraj močno zakoreninjena, a Ljudmila Sikošek je živ dokaz za to, da ženske znajo in zmorejo uspeti tudi v tradicionalno moških poklicih. Zgodbo poklicne varilke smo spoznali v tokratni pozitivni zgodbi.
Delitev na moške in ženske poklice je v naši družbi še zmeraj močno zakoreninjena, a Ljudmila Sikošek je živ dokaz za to, da ženske znajo in zmorejo uspeti tudi v tradicionalno moških poklicih. Zgodbo poklicne varilke smo spoznali v tokratni pozitivni zgodbi.
Se še spomnite Iger brez meja, ki so pred leti razveseljevale gledalce televizije? Če ste mislili, da ne obstajajo več, vam sporočamo, da so igre še zmeraj v polnem teku, le na televizijskih ekranih jih ne moremo več spremljati. Letošnja sezona je končana in mariborska ekipa je v finalu dosegla drugo mesto. Dva člana ekipe, Nino Vrban in Luko Bombeka, predstavljamo v današnji pozitivni zgodbi. So to tiste in take igre brez meja, ki se jih spomnimo izpred let, je Natalija Sinkovič vprašala svoja gosta.
Se še spomnite Iger brez meja, ki so pred leti razveseljevale gledalce televizije? Če ste mislili, da ne obstajajo več, vam sporočamo, da so igre še zmeraj v polnem teku, le na televizijskih ekranih jih ne moremo več spremljati. Letošnja sezona je končana in mariborska ekipa je v finalu dosegla drugo mesto. Dva člana ekipe, Nino Vrban in Luko Bombeka, predstavljamo v današnji pozitivni zgodbi. So to tiste in take igre brez meja, ki se jih spomnimo izpred let, je Natalija Sinkovič vprašala svoja gosta.
V tokratni Pozitivni zgodbi smo se pomudili v Krajinskem parku Goričko, ki je zaslužen, da ta odmaknjena in prepogosto pozabljena slovenska pokrajina vstopa v zavest, ko iskano območje turizma, neokrnjene narave in zdrave hrane. Goričko je najbolj severovzhodni del Slovenije, ujet med avstrijsko in madžarsko mejo. Tamkajšnji krajinski park obsega 462 kvadratnih kilometrov, se razprostira čez 11 občin in 90 vasi. V središču kraljuje grad Grad in prav tja, ter v njegovo širšo okolico sta vas , v tokratni Pozitivni zgodbi povabila direktorica Krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik in novinar Stane Kocutar. www.radiomaribor.si
V tokratni Pozitivni zgodbi smo se pomudili v Krajinskem parku Goričko, ki je zaslužen, da ta odmaknjena in prepogosto pozabljena slovenska pokrajina vstopa v zavest, ko iskano območje turizma, neokrnjene narave in zdrave hrane. Goričko je najbolj severovzhodni del Slovenije, ujet med avstrijsko in madžarsko mejo. Tamkajšnji krajinski park obsega 462 kvadratnih kilometrov, se razprostira čez 11 občin in 90 vasi. V središču kraljuje grad Grad in prav tja, ter v njegovo širšo okolico sta vas , v tokratni Pozitivni zgodbi povabila direktorica Krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik in novinar Stane Kocutar. www.radiomaribor.si
Ponedeljkova zgodba optimizma prinaša pripoved Vlada Leva, inženirja in zagnanega športnika s Kočnega, ki se vse življenje navdušuje nad elektriko in stroji. A zdravstvene težave so ga prisilile, da se je usmeril tudi vase, se podučil, kako deluje človeško telo in kako na ekološki način v rastlinjaku, ki ga je izdelal sam, pridelati svojo zelenjavo in sadje. Pripravila Brigita Mohorič, tonski mojster Ivo Smogavec. www,radiomaribor.si
Ponedeljkova zgodba optimizma prinaša pripoved Vlada Leva, inženirja in zagnanega športnika s Kočnega, ki se vse življenje navdušuje nad elektriko in stroji. A zdravstvene težave so ga prisilile, da se je usmeril tudi vase, se podučil, kako deluje človeško telo in kako na ekološki način v rastlinjaku, ki ga je izdelal sam, pridelati svojo zelenjavo in sadje. Pripravila Brigita Mohorič, tonski mojster Ivo Smogavec. www,radiomaribor.si
V današnji pozitivni zgodbi smo kuhali … Predstavili smo namreč priljubljeni projekt KUHNAPATO, v katerem sodelujejo osnovnošolci s svojimi mentorji. Idejna vodja projekta Anka Peljhan si je z njim postavila cilj, da pred pozabo obvaruje bogato kulinarično dediščino Slovenije in tako že pet let organizira tekmovanja v kuhanju avtohtonih lokalnih jedi. Pripravila Nataša Kuhar.
V današnji pozitivni zgodbi smo kuhali … Predstavili smo namreč priljubljeni projekt KUHNAPATO, v katerem sodelujejo osnovnošolci s svojimi mentorji. Idejna vodja projekta Anka Peljhan si je z njim postavila cilj, da pred pozabo obvaruje bogato kulinarično dediščino Slovenije in tako že pet let organizira tekmovanja v kuhanju avtohtonih lokalnih jedi. Pripravila Nataša Kuhar.
V pozitivni zgodbi tokrat predstavljamo 20-lento Emo Trobentar, ki si je z zagnanim prostovoljskim delom prislužila priznanje na državni ravni, in sicer je postala »naj prostovoljka leta 2014 mladinskega sveta Slovenije«.
V pozitivni zgodbi tokrat predstavljamo 20-lento Emo Trobentar, ki si je z zagnanim prostovoljskim delom prislužila priznanje na državni ravni, in sicer je postala »naj prostovoljka leta 2014 mladinskega sveta Slovenije«.
Med prejemniki srebrnega priznanja za najboljše inovacije Podravja za lani – za inovacijo PANEL SAVONIUS mikro vetrnih elektrarn – je tudi predavatelj na višji strokovni šoli Šolskega centra Ptuj Marjan Bezjak; spoznali ga boste v tokratni pozitivni
Med prejemniki srebrnega priznanja za najboljše inovacije Podravja za lani – za inovacijo PANEL SAVONIUS mikro vetrnih elektrarn – je tudi predavatelj na višji strokovni šoli Šolskega centra Ptuj Marjan Bezjak; spoznali ga boste v tokratni pozitivni
Tokratna pozitivna zgodba govori o trgovini z rabljenimi oblačili v središču Maribora, ki ni povsem običajna. Deluje namreč dobrodelno, v njej boste kot prodajalce srečali člane mariborskega društva Sonček za cerebralno paralizo, kupili pa njihove unikatne izdelke ali vintage oblačila. Koncept delovanja tovrstne trgovine je v Angliji nekaj povsem običajnega, z odzivi pa so zadovoljni tudi v Mariboru.
Tokratna pozitivna zgodba govori o trgovini z rabljenimi oblačili v središču Maribora, ki ni povsem običajna. Deluje namreč dobrodelno, v njej boste kot prodajalce srečali člane mariborskega društva Sonček za cerebralno paralizo, kupili pa njihove unikatne izdelke ali vintage oblačila. Koncept delovanja tovrstne trgovine je v Angliji nekaj povsem običajnega, z odzivi pa so zadovoljni tudi v Mariboru.
V tokatni Pozitivni zgodbi smo predstavili ekološko trgovino Bajka oziroma zgodbo, zakaj je trgovina sploh nastala.
V tokatni Pozitivni zgodbi smo predstavili ekološko trgovino Bajka oziroma zgodbo, zakaj je trgovina sploh nastala.
Ali ste vedeli, da se da iz odsluženih kolesarskih delov – zračnic, verig ali ventilčkov – izdelati peresnice, knjižna kazala, obeske za ključe, nakit in druge zanimive izdelke? Omenjeni materiali so bili izziv za člane Zadruge Bike Lab /leb/, ki ima poleg tega v svoji ponudbi tudi potujočo kolesarsko popravljalnico.
Ali ste vedeli, da se da iz odsluženih kolesarskih delov – zračnic, verig ali ventilčkov – izdelati peresnice, knjižna kazala, obeske za ključe, nakit in druge zanimive izdelke? Omenjeni materiali so bili izziv za člane Zadruge Bike Lab /leb/, ki ima poleg tega v svoji ponudbi tudi potujočo kolesarsko popravljalnico.
V pozitivni zgodbi predstavljamo mlado Mariborčanko, ki se je pred petimi leti odpravila na študij v Anglijo. Po končanem študiju je uspešno našla tudi zase primerno delo; in kot kaže, bo v Angliji kar ostala. Pripravila Natalija Sinkovič.
V pozitivni zgodbi predstavljamo mlado Mariborčanko, ki se je pred petimi leti odpravila na študij v Anglijo. Po končanem študiju je uspešno našla tudi zase primerno delo; in kot kaže, bo v Angliji kar ostala. Pripravila Natalija Sinkovič.
Ponedeljkovo dopoldne je prineslo pogovor z večnim optimistom in velikim ljubiteljem likovne umetnosti Vladimirjem Forbicijem, predsednikom Društva Art Stays – društva, ki je sooblikovalo razvoj Festivala sodobne umetnosti Art Stays Ptuj. S svojim žarom in idealizmom je društvo in festival na svoj način soustvarjal tudi naš gost.
Ponedeljkovo dopoldne je prineslo pogovor z večnim optimistom in velikim ljubiteljem likovne umetnosti Vladimirjem Forbicijem, predsednikom Društva Art Stays – društva, ki je sooblikovalo razvoj Festivala sodobne umetnosti Art Stays Ptuj. S svojim žarom in idealizmom je društvo in festival na svoj način soustvarjal tudi naš gost.
V ponedeljkovi pozitivni zgodbi smo predstavili študente in mentorice oddelka za modno oblikovanje in tekstilne materiale na mariborski Fakulteti za strojništvo, ki so se prvi v Sloveniji na raziskovalen način lotili izdelovanja modnih oblačil za invalide. V projekt so vključili tudi zasebno modno oblikovalko in tako lahko invalidi v Mariboru dobijo kakovostna modna oblačila, izdelana po osebnih merah in željah. Avtorica prispevka Brigita Mohorič. www.radiomaribor.si
V ponedeljkovi pozitivni zgodbi smo predstavili študente in mentorice oddelka za modno oblikovanje in tekstilne materiale na mariborski Fakulteti za strojništvo, ki so se prvi v Sloveniji na raziskovalen način lotili izdelovanja modnih oblačil za invalide. V projekt so vključili tudi zasebno modno oblikovalko in tako lahko invalidi v Mariboru dobijo kakovostna modna oblačila, izdelana po osebnih merah in željah. Avtorica prispevka Brigita Mohorič. www.radiomaribor.si
V tokratni pozitivni zgodbi smo predstavili knjigo JAZ SEM DAROVALEC, napisano po resničnih dogodkih, o mami z bolno hčerko – hči ima cistično fibrozo in je že dvakrat prestala transplantacijo pljuč. Pripravila Jasmina Bauman.
V tokratni pozitivni zgodbi smo predstavili knjigo JAZ SEM DAROVALEC, napisano po resničnih dogodkih, o mami z bolno hčerko – hči ima cistično fibrozo in je že dvakrat prestala transplantacijo pljuč. Pripravila Jasmina Bauman.
Prestavljamo zgodbo 28-letnega Ptujčana Damjana Habjaniča – je navdihujoča predvsem za tiste, ki jim včasih zmanjka volje in moči na poti do zastavljenega cilja. Damjan je v dveh letih shujšal za več kot 70 kilogramov, novembra pa se bo udeležil prestižnega newyorškega maratona. Pripravila Nataša Kuhar.
Prestavljamo zgodbo 28-letnega Ptujčana Damjana Habjaniča – je navdihujoča predvsem za tiste, ki jim včasih zmanjka volje in moči na poti do zastavljenega cilja. Damjan je v dveh letih shujšal za več kot 70 kilogramov, novembra pa se bo udeležil prestižnega newyorškega maratona. Pripravila Nataša Kuhar.
Konec meseca bosta kidričevski podjetji Talum in Boxmark v Düsseldorfu prejeli prestižno oblikovalsko nagrado Red dot. Podjetji sta skupaj oblikovali kolekcijo zunanjega pohištva, ki temelji na aluminijastem okviru z usnjenim ležalnim delom, in z njim premagali vso konkurenco iz več kot 50-ih držav.
Konec meseca bosta kidričevski podjetji Talum in Boxmark v Düsseldorfu prejeli prestižno oblikovalsko nagrado Red dot. Podjetji sta skupaj oblikovali kolekcijo zunanjega pohištva, ki temelji na aluminijastem okviru z usnjenim ležalnim delom, in z njim premagali vso konkurenco iz več kot 50-ih držav.
V tokratni Pozitivni zgodbi ste izvedeli, kdo je letošnji najboljši študent na Univerzi v Mariboru in ga seveda tudi spoznali.
V tokratni Pozitivni zgodbi ste izvedeli, kdo je letošnji najboljši študent na Univerzi v Mariboru in ga seveda tudi spoznali.
V pozitivni zgodbi smo predstavili uspešna mariborska dijaka. Miha Gulič z 2. gimnazije in Klemen Ducman s Srednje gradbene šole sta na največjem svetovnem tekmovanju na področju znanstvenih projektov za srednješolce, na Intelovem mednarodnem sejmu znanosti in tehnike, osvojila četrto nagrado v kategoriji fizika in astronomija.
V pozitivni zgodbi smo predstavili uspešna mariborska dijaka. Miha Gulič z 2. gimnazije in Klemen Ducman s Srednje gradbene šole sta na največjem svetovnem tekmovanju na področju znanstvenih projektov za srednješolce, na Intelovem mednarodnem sejmu znanosti in tehnike, osvojila četrto nagrado v kategoriji fizika in astronomija.
Center ponovne uporabe Ropotarnica v Mariboru deluje že kar nekaj časa, mnogi Mariborčani radi zavijejo v njihovo trgovino na Partizanski. Pred kratkim pa so svojo dejavnost razširili še v Slovensko Bistrico in tam odprli podružnico Bistra Ropotarnica. Kako uspešno je to socialno podjetje in kakšno je zanimanje za predelane izdelke?
Center ponovne uporabe Ropotarnica v Mariboru deluje že kar nekaj časa, mnogi Mariborčani radi zavijejo v njihovo trgovino na Partizanski. Pred kratkim pa so svojo dejavnost razširili še v Slovensko Bistrico in tam odprli podružnico Bistra Ropotarnica. Kako uspešno je to socialno podjetje in kakšno je zanimanje za predelane izdelke?
V današnji pozitivni zgodbi smo klepetali z zdravnico Suzano Završnik iz mariborskega zdravstvenega doma, ki je bila v letošnji, že 19-ti vseslovenski akciji »Moj zdravnik«, izbrana za najbolj cenjeno ginekologinjo.
V današnji pozitivni zgodbi smo klepetali z zdravnico Suzano Završnik iz mariborskega zdravstvenega doma, ki je bila v letošnji, že 19-ti vseslovenski akciji »Moj zdravnik«, izbrana za najbolj cenjeno ginekologinjo.
V današnji pozitivni zgodbi bo Natalija Sinkovič predstavila inovativen in nepogrešljiv slovenski izdelek za pomoč pri vrtnarjenju – žični uničevalec plevela. Ideja zanj se je porodila izumitelju iz Poljčan Jakobu Černogi, razvil, izdelal in ga ponudil uporabnikom, pa Bistričan Matjaž Brglez. Žični uničevalec plevela je orodje, ki omogoča učinkovito in okolju prijazno obdelovanje zemlje: hitro spodrezovanje plevela, rahljanje in zračenje zemlje. Njegova uporaba je zelo preprosta med vrstami, saj ne poškoduje rastlin, plevel pa lahko enostavno in hitro odstranimo tik ob rastlinah. Prav tako omogoča učinkovito odstranjevanje plevela in drugega manjšega rastja na dvoriščih, posutih s peskom in drugih površinah. Če plevela ne spodreže, ga izruva skupaj s koreninami. V primerjavi s klasičnim vrtnim orodjem je delo z žičnim uničevalcem plevela hitrejše in povsem preprosto.
V današnji pozitivni zgodbi bo Natalija Sinkovič predstavila inovativen in nepogrešljiv slovenski izdelek za pomoč pri vrtnarjenju – žični uničevalec plevela. Ideja zanj se je porodila izumitelju iz Poljčan Jakobu Černogi, razvil, izdelal in ga ponudil uporabnikom, pa Bistričan Matjaž Brglez. Žični uničevalec plevela je orodje, ki omogoča učinkovito in okolju prijazno obdelovanje zemlje: hitro spodrezovanje plevela, rahljanje in zračenje zemlje. Njegova uporaba je zelo preprosta med vrstami, saj ne poškoduje rastlin, plevel pa lahko enostavno in hitro odstranimo tik ob rastlinah. Prav tako omogoča učinkovito odstranjevanje plevela in drugega manjšega rastja na dvoriščih, posutih s peskom in drugih površinah. Če plevela ne spodreže, ga izruva skupaj s koreninami. V primerjavi s klasičnim vrtnim orodjem je delo z žičnim uničevalcem plevela hitrejše in povsem preprosto.
Zgodovina nakita je stara prav gotovo toliko, kot je staro človeštvo. Težnjo po okraševanju telesa in oblačil zasledimo pri vseh ljudstvih in v vseh časovnih obdobjih. Izhaja pa iz mnogih potreb: po izstopanju, dokazovanju družbenega položaja, spola, verovanja … skupna želja je vplivala na razvoj raznolikih tehnik oblikovanja okrasja. Tudi materiali, oblike in priložnosti za nošenje se spreminjajo. Danes pa vam predstavljamo Anjo Vidmar, ki s filigransko natančnostjo in veliko ljubezni nakit kvačka iz drobne bombažne preje. Pred mikrofon jo je povabila Natalija Sinkovič.
Zgodovina nakita je stara prav gotovo toliko, kot je staro človeštvo. Težnjo po okraševanju telesa in oblačil zasledimo pri vseh ljudstvih in v vseh časovnih obdobjih. Izhaja pa iz mnogih potreb: po izstopanju, dokazovanju družbenega položaja, spola, verovanja … skupna želja je vplivala na razvoj raznolikih tehnik oblikovanja okrasja. Tudi materiali, oblike in priložnosti za nošenje se spreminjajo. Danes pa vam predstavljamo Anjo Vidmar, ki s filigransko natančnostjo in veliko ljubezni nakit kvačka iz drobne bombažne preje. Pred mikrofon jo je povabila Natalija Sinkovič.
Za današnjo pozitivno zgodbo smo obiskali slaščičarno Pika Nogavička na Hočkem Pohorju, kjer jim zaradi prihajajočih praznikov dela ne manjka. S slaščicami, izdelanimi po receptih naših babic, za katere uporabljajo najkakovostnejše surovine/sestavine – polnozrnato moko, naravna sladila in drugo, ekološko pridelano, (sestavine) – sledijo sodobnim trendom v slaščičarstvu, predvsem pa z njimi/ z izdelki razvajajo svoje kupce. Pripravila Nataša Kuhar. (www.radiomaribor.si)
Za današnjo pozitivno zgodbo smo obiskali slaščičarno Pika Nogavička na Hočkem Pohorju, kjer jim zaradi prihajajočih praznikov dela ne manjka. S slaščicami, izdelanimi po receptih naših babic, za katere uporabljajo najkakovostnejše surovine/sestavine – polnozrnato moko, naravna sladila in drugo, ekološko pridelano, (sestavine) – sledijo sodobnim trendom v slaščičarstvu, predvsem pa z njimi/ z izdelki razvajajo svoje kupce. Pripravila Nataša Kuhar. (www.radiomaribor.si)
Tokratno pozitivno zgodbo smo posneli na Pohorju, točneje na turistični kmetiji v Tinjski Gori, kjer pri Leni in Primožu v črni kuhinji rado zadiši po domačem kruhu ali ognjiščni potici iz krušne peči. Svoje sanje sta spletla še v številne druge zanimive zgodbe Gore pod lipo. Hrustljavi pralineji z bučnimi semeni, ajdov kruh z orehi, domače bučno olje in bučni pesto, marmelade, na roko rezani jušni rezanci in buteljčna vina so butični izdelki, s katerimi si utirata pot na police izbranih trgovin. Leno Klinar je pred mikrofon povabila Natalija Sinkovič.
Tokratno pozitivno zgodbo smo posneli na Pohorju, točneje na turistični kmetiji v Tinjski Gori, kjer pri Leni in Primožu v črni kuhinji rado zadiši po domačem kruhu ali ognjiščni potici iz krušne peči. Svoje sanje sta spletla še v številne druge zanimive zgodbe Gore pod lipo. Hrustljavi pralineji z bučnimi semeni, ajdov kruh z orehi, domače bučno olje in bučni pesto, marmelade, na roko rezani jušni rezanci in buteljčna vina so butični izdelki, s katerimi si utirata pot na police izbranih trgovin. Leno Klinar je pred mikrofon povabila Natalija Sinkovič.
V današnji ponedeljkovi pozitivni zgodbi se bomo podali v kozmične vode. Naša gostja bo astrofizičarka dr. Maruša Bradač, ki je ta čas zaposlena kot profesorica na Kalifornijski univerzi Davis. Ukvarja se s temeljnimi vprašanji kozmologije, kot je denimo vprašanje lastnosti temne snovi, s proučevanjem gravitacijskega lečenja ob razumevanju splošne teorije relativnosti. Problemsko se raziskovanja navezujejo na razumevanje procesov ob trku jat galaksij, ki se med drugim vedejo kot velika povečevalna stekla oz. kot veliki teleskopi, s katerimi lahko vidimo v globine vesolja. Sliši se precej zapleteno; a kot pravi doktorica Maruša Bradač, je mogoče delovanje astrofizike razložiti s primeri iz vsakdanjega življenja. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Kuhar. (www.radiomaribor.si)
V današnji ponedeljkovi pozitivni zgodbi se bomo podali v kozmične vode. Naša gostja bo astrofizičarka dr. Maruša Bradač, ki je ta čas zaposlena kot profesorica na Kalifornijski univerzi Davis. Ukvarja se s temeljnimi vprašanji kozmologije, kot je denimo vprašanje lastnosti temne snovi, s proučevanjem gravitacijskega lečenja ob razumevanju splošne teorije relativnosti. Problemsko se raziskovanja navezujejo na razumevanje procesov ob trku jat galaksij, ki se med drugim vedejo kot velika povečevalna stekla oz. kot veliki teleskopi, s katerimi lahko vidimo v globine vesolja. Sliši se precej zapleteno; a kot pravi doktorica Maruša Bradač, je mogoče delovanje astrofizike razložiti s primeri iz vsakdanjega življenja. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Kuhar. (www.radiomaribor.si)
Današnjo pozitivno zgodbo nam je povedala kreativna ustvarjalka kvačkanih oblačil Urška Smole. Na nocojšnji prireditvi Ona 365 bosta njeni imenitni kvačkano-usnjeni torbici prodani na dobrodelni dražbi, v soboto pa bodo njene kreacije na ogled na zanimivi prireditvi Povodni mož v slovenskobistriškem gradu.
Današnjo pozitivno zgodbo nam je povedala kreativna ustvarjalka kvačkanih oblačil Urška Smole. Na nocojšnji prireditvi Ona 365 bosta njeni imenitni kvačkano-usnjeni torbici prodani na dobrodelni dražbi, v soboto pa bodo njene kreacije na ogled na zanimivi prireditvi Povodni mož v slovenskobistriškem gradu.
V današnji pozitivni zgodbi smo spoznali mlado modno oblikovalko Urško Omerzi. Je ena izmed tistih mladih, ki so drzno sprejeli izzive časa, ki za iskanje služb niso najbolj prijazni. Svoje kreacije je postavila na ogled kar na Koroški cesti v Mariboru. V prijetno urejenem ateljeju Omerzi se je ustavila Natalija Sinkovič.
V današnji pozitivni zgodbi smo spoznali mlado modno oblikovalko Urško Omerzi. Je ena izmed tistih mladih, ki so drzno sprejeli izzive časa, ki za iskanje služb niso najbolj prijazni. Svoje kreacije je postavila na ogled kar na Koroški cesti v Mariboru. V prijetno urejenem ateljeju Omerzi se je ustavila Natalija Sinkovič.
Spoznali boste ganljivo zgodbo o rekreativni tekačici Heleni Žigon skozi oči avtorice knjige o njej, antropologinje Jasmine Praprotnik Kozina. Helena Žigon je bila tudi med letošnjimi nominirankami za Delovo osebnost leta. Vtise s predavanja o knjigi Bela dama je strnila Natalija Sinkovič.
Spoznali boste ganljivo zgodbo o rekreativni tekačici Heleni Žigon skozi oči avtorice knjige o njej, antropologinje Jasmine Praprotnik Kozina. Helena Žigon je bila tudi med letošnjimi nominirankami za Delovo osebnost leta. Vtise s predavanja o knjigi Bela dama je strnila Natalija Sinkovič.
Pujski, muce, zmaji komarji, koze … pa tudi otroci arhitekti so liki v slikanicah, ki nastajajo v kreacijah in zgodbah Manice Klenovšek Musil. Pisateljica in ilustratorka je sicer arhitektka, a z zvrhano mero domišljije, ki jo verjetno črpa tudi iz življenja svojih treh otrok, ustvarja prav posebne slikanice, ki jih je na mednarodnem festivalu ilustracije Cow, ki je potekal v ukrajinskem Dnipropetrovsku, uvrstila med deset najboljših na svetu.
Pujski, muce, zmaji komarji, koze … pa tudi otroci arhitekti so liki v slikanicah, ki nastajajo v kreacijah in zgodbah Manice Klenovšek Musil. Pisateljica in ilustratorka je sicer arhitektka, a z zvrhano mero domišljije, ki jo verjetno črpa tudi iz življenja svojih treh otrok, ustvarja prav posebne slikanice, ki jih je na mednarodnem festivalu ilustracije Cow, ki je potekal v ukrajinskem Dnipropetrovsku, uvrstila med deset najboljših na svetu.
Gostja današnje pozitivne zgodbe je bila tokrat mlada oseba….14- letna Lara Rubin, zmagovalka literarnega natečaja pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske v Sloveniji. Spis na temo »Ana Frank - sporočilo moji generaciji« je pisalo 157 osnovnošolcev iz Slovenije, Lara iz Maribora pa je s svojim pisanjem najbolj navdušila. Z njo je klepetala Brigita Mohorič.
Gostja današnje pozitivne zgodbe je bila tokrat mlada oseba….14- letna Lara Rubin, zmagovalka literarnega natečaja pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske v Sloveniji. Spis na temo »Ana Frank - sporočilo moji generaciji« je pisalo 157 osnovnošolcev iz Slovenije, Lara iz Maribora pa je s svojim pisanjem najbolj navdušila. Z njo je klepetala Brigita Mohorič.
Po tokratno pozitivno zgodbo smo se odpravili kar na mariborski FERI, kjer so po večletnem delu razvili algoritem, s pomočjo katerega lahko iz nepovezanih množic točk razpoznavajo stavbe, teren in vegetacijo na površju. Trenutno se uporablja predvsem v geodeziji in v primeru naravnih katastrof; v prihodnje pa si obetajo tudi raziskave s hitrostjo rasti dreves in ugotovitve kaj vse na njihovo rast vpliva. Z vodjem raziskave se pogovarja Rebeka Pinosa.
Po tokratno pozitivno zgodbo smo se odpravili kar na mariborski FERI, kjer so po večletnem delu razvili algoritem, s pomočjo katerega lahko iz nepovezanih množic točk razpoznavajo stavbe, teren in vegetacijo na površju. Trenutno se uporablja predvsem v geodeziji in v primeru naravnih katastrof; v prihodnje pa si obetajo tudi raziskave s hitrostjo rasti dreves in ugotovitve kaj vse na njihovo rast vpliva. Z vodjem raziskave se pogovarja Rebeka Pinosa.
Predstavljamo vam mlado Mariborčanko Anjo Logar. Njena pozitivna zgodba je lahko navdih vsakemu mlademu, ki obupava ob iskanju službe. Krajinska arhitektka se je odločila Slovencem ponuditi Fruštek.
Predstavljamo vam mlado Mariborčanko Anjo Logar. Njena pozitivna zgodba je lahko navdih vsakemu mlademu, ki obupava ob iskanju službe. Krajinska arhitektka se je odločila Slovencem ponuditi Fruštek.
