Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Posebna ponudba, oddaja za potrošnike in zaščito njihovih pravic.
Kljub temu da so v igri milijoni, če ne celo milijarde evrov, je upravnik lahko kdor koli, nadzor nad njimi je slab, etažni lastniki pa opozarjajo na svojo nemoč.
Kljub temu da so v igri milijoni, če ne celo milijarde evrov, je upravnik lahko kdor koli, nadzor nad njimi je slab, etažni lastniki pa opozarjajo na svojo nemoč.
Evropo je spomladi pretresla afera z dvojno kakovostjo hrane. Slovaki, Madžari in Poljaki so ugotovili, da so na njihovih trgovskih policah izdelki slabše kakovosti kot v zahodnih državah. Komisarka za varstvo potrošnikov je zato odredila vseevropski nadzor, rezultati naj bi bili znani konec meseca.
Evropo je spomladi pretresla afera z dvojno kakovostjo hrane. Slovaki, Madžari in Poljaki so ugotovili, da so na njihovih trgovskih policah izdelki slabše kakovosti kot v zahodnih državah. Komisarka za varstvo potrošnikov je zato odredila vseevropski nadzor, rezultati naj bi bili znani konec meseca.
Nepoštene poslovne prakse, zavajanje, goljufije, neživljenjski zakoni, pretirana birokracija in neodzivnost države ter njenih institucij.
Nepoštene poslovne prakse, zavajanje, goljufije, neživljenjski zakoni, pretirana birokracija in neodzivnost države ter njenih institucij.
Največ prahu na zdravstvenem področju v zadnjem času je zagotovo dvignila predlagana zdravstvena reforma, mediji pa smo razkrivali tudi druge anomalije našega zdravstvenega sistema.
Največ prahu na zdravstvenem področju v zadnjem času je zagotovo dvignila predlagana zdravstvena reforma, mediji pa smo razkrivali tudi druge anomalije našega zdravstvenega sistema.
V zadnji oddaji te sezone se bomo spomnili zgodb, ki so v zadnjem letu najbolj vplivale na življenje potrošnikov, davkoplačevalcev, državljanov. Nepoštene poslovne prakse, zavajanje, goljufije, pa neživljenjski zakoni, pretirana birokracija in neodzivnost države ter njenih institucij.
V zadnji oddaji te sezone se bomo spomnili zgodb, ki so v zadnjem letu najbolj vplivale na življenje potrošnikov, davkoplačevalcev, državljanov. Nepoštene poslovne prakse, zavajanje, goljufije, pa neživljenjski zakoni, pretirana birokracija in neodzivnost države ter njenih institucij.
V zadnji oddaji te sezone se bomo spomnili zgodb, ki so v zadnjem letu najbolj vplivale na življenje potrošnikov, davkoplačevalcev, državljanov. Nepoštene poslovne prakse, zavajanje, goljufije, pa neživljenjski zakoni, pretirana birokracija in neodzivnost države ter njenih institucij.
V zadnji oddaji te sezone se bomo spomnili zgodb, ki so v zadnjem letu najbolj vplivale na življenje potrošnikov, davkoplačevalcev, državljanov. Nepoštene poslovne prakse, zavajanje, goljufije, pa neživljenjski zakoni, pretirana birokracija in neodzivnost države ter njenih institucij.
Ugledna pravnika Boštjan M. Zupančič in Ciril Ribičič sta v obsežnem pravnem mnenju opozorila na moralno, civilnopravno, kazenskopravno in ustavnopravno nesprejemljiv položaj kreditojemalcev v frankih, ki so morali prevzeti nesorazmerno oziroma celotno tveganje. Zaradi tega sta izpostavila celo kazensko vprašanje odgovornosti vodilnih oseb v bankah za goljufijo.
Ugledna pravnika Boštjan M. Zupančič in Ciril Ribičič sta v obsežnem pravnem mnenju opozorila na moralno, civilnopravno, kazenskopravno in ustavnopravno nesprejemljiv položaj kreditojemalcev v frankih, ki so morali prevzeti nesorazmerno oziroma celotno tveganje. Zaradi tega sta izpostavila celo kazensko vprašanje odgovornosti vodilnih oseb v bankah za goljufijo.
Krediti v švicarskih frankih pa niso le slovenski, ampak evropski problem. Toda v nekaterih, predvsem zahodnih in severnih državah so kmalu po dvigu tečaja franka problem rešili v prid posojilojemalcem, drugod po Evropi pa se že leta neuspešno borijo proti nepoštenim kreditnim pogodbam.
Krediti v švicarskih frankih pa niso le slovenski, ampak evropski problem. Toda v nekaterih, predvsem zahodnih in severnih državah so kmalu po dvigu tečaja franka problem rešili v prid posojilojemalcem, drugod po Evropi pa se že leta neuspešno borijo proti nepoštenim kreditnim pogodbam.
Banke so oziroma bi morale vedeti, da potrošnikom ponujajo zelo tvegane produkte, so prepričani poznavalci. Zakaj so strankam to zamolčale?
Banke so oziroma bi morale vedeti, da potrošnikom ponujajo zelo tvegane produkte, so prepričani poznavalci. Zakaj so strankam to zamolčale?
Nova Ljubljanska banka je terjatve tistih posojilodajalcev, ki niso zmogli odplačevati kredita, zelo poceni prodala švicarski družbi DDM holding.
Nova Ljubljanska banka je terjatve tistih posojilodajalcev, ki niso zmogli odplačevati kredita, zelo poceni prodala švicarski družbi DDM holding.
Utapljanje v dolgovih, osebni stečaji, deložacije, celo samomori. To so žalostne usode številnih posojilojemalcev, ki so pred leti najeli sporna posojila v švicarskih frankih. K3- Pa ne samo v Sloveniji. Sredi maja so predstavniki združenj posojilojemalcev v Barceloni organizirali konferenco z mednarodno udeležbo, ki je pokazala, da gre za evropski problem. Vendar ga vsaka država rešuje po svoje. Čeprav bi bankam prva morala stopiti na prste država, so oškodovani posojilojemalci v večini primerov primorani iskati pravico na sodišču. Slovenska sodišča so doslej odločala o 10 zadevah in vedno pritrdila bankam. Trenutno čakamo na prvo sodbo Vrhovnega sodišča, kreditojemalci pa so ne glede na izid odločeni: če ne bo šlo drugače, bodo pravico iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Utapljanje v dolgovih, osebni stečaji, deložacije, celo samomori. To so žalostne usode številnih posojilojemalcev, ki so pred leti najeli sporna posojila v švicarskih frankih. K3- Pa ne samo v Sloveniji. Sredi maja so predstavniki združenj posojilojemalcev v Barceloni organizirali konferenco z mednarodno udeležbo, ki je pokazala, da gre za evropski problem. Vendar ga vsaka država rešuje po svoje. Čeprav bi bankam prva morala stopiti na prste država, so oškodovani posojilojemalci v večini primerov primorani iskati pravico na sodišču. Slovenska sodišča so doslej odločala o 10 zadevah in vedno pritrdila bankam. Trenutno čakamo na prvo sodbo Vrhovnega sodišča, kreditojemalci pa so ne glede na izid odločeni: če ne bo šlo drugače, bodo pravico iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Utapljanje v dolgovih, osebni stečaji, deložacije, celo samomori. To so žalostne usode številnih posojilojemalcev, ki so pred leti najeli sporna posojila v švicarskih frankih. K3- Pa ne samo v Sloveniji. Sredi maja so predstavniki združenj posojilojemalcev v Barceloni organizirali konferenco z mednarodno udeležbo, ki je pokazala, da gre za evropski problem. Vendar ga vsaka država rešuje po svoje. Čeprav bi bankam prva morala stopiti na prste država, so oškodovani posojilojemalci v večini primerov primorani iskati pravico na sodišču. Slovenska sodišča so doslej odločala o 10 zadevah in vedno pritrdila bankam. Trenutno čakamo na prvo sodbo Vrhovnega sodišča, kreditojemalci pa so ne glede na izid odločeni: če ne bo šlo drugače, bodo pravico iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Utapljanje v dolgovih, osebni stečaji, deložacije, celo samomori. To so žalostne usode številnih posojilojemalcev, ki so pred leti najeli sporna posojila v švicarskih frankih. K3- Pa ne samo v Sloveniji. Sredi maja so predstavniki združenj posojilojemalcev v Barceloni organizirali konferenco z mednarodno udeležbo, ki je pokazala, da gre za evropski problem. Vendar ga vsaka država rešuje po svoje. Čeprav bi bankam prva morala stopiti na prste država, so oškodovani posojilojemalci v večini primerov primorani iskati pravico na sodišču. Slovenska sodišča so doslej odločala o 10 zadevah in vedno pritrdila bankam. Trenutno čakamo na prvo sodbo Vrhovnega sodišča, kreditojemalci pa so ne glede na izid odločeni: če ne bo šlo drugače, bodo pravico iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Republiški stanovanjski sklad začenja sprejemati prijave na razpis za nov paket 82 stanovanj in hiš v soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani. Razpis, na katerega so čakale številne mlade družine, pa je marsikoga razočaral. Cene nepremičnin so namreč vse prej kot prijazne.
Republiški stanovanjski sklad začenja sprejemati prijave na razpis za nov paket 82 stanovanj in hiš v soseski Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani. Razpis, na katerega so čakale številne mlade družine, pa je marsikoga razočaral. Cene nepremičnin so namreč vse prej kot prijazne.
Položnice za elektriko so ene tistih, pri katerih je večina stroškov fiksnih. Sami lahko z varčnostjo in izbiro dobavitelja vplivamo le na strošek za dejansko porabljeno električno energijo.Če ste med tistimi, ki dobavitelja ali vsaj paketa niste zamenjali še nikoli, verjetno plačujete preveč.
Položnice za elektriko so ene tistih, pri katerih je večina stroškov fiksnih. Sami lahko z varčnostjo in izbiro dobavitelja vplivamo le na strošek za dejansko porabljeno električno energijo.Če ste med tistimi, ki dobavitelja ali vsaj paketa niste zamenjali še nikoli, verjetno plačujete preveč.
Slovenija se z uveljavitvijo predporočne pogodbe pridružuje številnim državam, ki takšno pogodbo že poznajo, strokovnjaki pa ob tem svarijo pred nekaterimi pomanjkljivostmi. V prispevku si oglejte nekaj različnih pogledov na ta pravni institut.
Slovenija se z uveljavitvijo predporočne pogodbe pridružuje številnim državam, ki takšno pogodbo že poznajo, strokovnjaki pa ob tem svarijo pred nekaterimi pomanjkljivostmi. V prispevku si oglejte nekaj različnih pogledov na ta pravni institut.
Predporočna pogodba ali natančneje pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema bo v praksi zaživela leta 2019. Do takrat bodo sodišča pri sporih še naprej uporabljala določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki delitev premoženja že zdaj precej natančno urejajo.
Predporočna pogodba ali natančneje pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema bo v praksi zaživela leta 2019. Do takrat bodo sodišča pri sporih še naprej uporabljala določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki delitev premoženja že zdaj precej natančno urejajo.
O tem, ali bi podpisali predporočno pogodbo, smo spraševali tudi mimoidoče na ljubljanskih ulicah.
O tem, ali bi podpisali predporočno pogodbo, smo spraševali tudi mimoidoče na ljubljanskih ulicah.
O predporočnih pogodbah najpogosteje beremo v različnih tabloidih, v katerih ločitvam slavnih namenjajo skoraj več prostora kot porokam. A tudi v svetu zvezdniškega blišča so predporočne pogodbe redke.
O predporočnih pogodbah najpogosteje beremo v različnih tabloidih, v katerih ločitvam slavnih namenjajo skoraj več prostora kot porokam. A tudi v svetu zvezdniškega blišča so predporočne pogodbe redke.
Z novim Družinskim zakonikom tudi Slovenija dobiva predporočno pogodbo. Z njo bosta lahko partnerja pred poroko ali tudi po njej uredila premoženjska razmerja med seboj in se ob morebitni ločitvi izognila pogosto dolgotrajnim in mučnim zapletom pri delitvi premoženja.
Z novim Družinskim zakonikom tudi Slovenija dobiva predporočno pogodbo. Z njo bosta lahko partnerja pred poroko ali tudi po njej uredila premoženjska razmerja med seboj in se ob morebitni ločitvi izognila pogosto dolgotrajnim in mučnim zapletom pri delitvi premoženja.
Z novim Družinskim zakonikom tudi Slovenija dobiva predporočno pogodbo. Z njo bosta lahko partnerja pred poroko ali tudi po njej uredila premoženjska razmerja med seboj in se ob morebitni ločitvi izognila pogosto dolgotrajnim in mučnim zapletom pri delitvi premoženja.
Z novim Družinskim zakonikom tudi Slovenija dobiva predporočno pogodbo. Z njo bosta lahko partnerja pred poroko ali tudi po njej uredila premoženjska razmerja med seboj in se ob morebitni ločitvi izognila pogosto dolgotrajnim in mučnim zapletom pri delitvi premoženja.
Izsiljevalski virus WannaCry, ki je sredi maja napadel več kot 230 tisoč računalnikov v 179 državah, tudi v Sloveniji, nas je znova opozoril na to, da smo na spletu še kako ranljivi.
Izsiljevalski virus WannaCry, ki je sredi maja napadel več kot 230 tisoč računalnikov v 179 državah, tudi v Sloveniji, nas je znova opozoril na to, da smo na spletu še kako ranljivi.
Po izkušnji z virusom WannaCry, ki je med drugim zaklenil zdravstvene datoteke bolnikov v Veliki Britaniji, smo preverili, kako dobro naše osebne podatke varujejo v slovenskih podjetjih in ustanovah.
Po izkušnji z virusom WannaCry, ki je med drugim zaklenil zdravstvene datoteke bolnikov v Veliki Britaniji, smo preverili, kako dobro naše osebne podatke varujejo v slovenskih podjetjih in ustanovah.
Kakšni so motivi napadalcev oziroma hekerjev, ki napadajo računalniške sisteme? Različni: finančni, politični ali pa predstavljajo zgolj zabavo za napadalca.
Kakšni so motivi napadalcev oziroma hekerjev, ki napadajo računalniške sisteme? Različni: finančni, politični ali pa predstavljajo zgolj zabavo za napadalca.
V uredništvo smo prejeli vprašanje gledalke, ki jo zanima ali mora investitor oz. prodajalec nepremičnine v izgradnji zainteresiranemu kupcu izročiti podatke o uprabljenih gradbenih materialih, kot so denimo opeka, parket, keramika in podobno, še preden se ta odloči za nakup.
V uredništvo smo prejeli vprašanje gledalke, ki jo zanima ali mora investitor oz. prodajalec nepremičnine v izgradnji zainteresiranemu kupcu izročiti podatke o uprabljenih gradbenih materialih, kot so denimo opeka, parket, keramika in podobno, še preden se ta odloči za nakup.
Gledalko z Gorenjske so močno razburili zadnji trije Telemachovi računi, saj ji je operater zaračunal stroške še za eno naročnico iz Maribora. To je ugotovila šele po natančnem pregledu bančnega izpiska.
Gledalko z Gorenjske so močno razburili zadnji trije Telemachovi računi, saj ji je operater zaračunal stroške še za eno naročnico iz Maribora. To je ugotovila šele po natančnem pregledu bančnega izpiska.
Življenjski slog ljudi se je zaradi številnih dejavnikov precej spremenil. Z njim so se spremenile tudi potrošniške navade, posledično pa tudi njihove kršitve. Potrošniki se danes srečujemo s povsem drugačnimi težavami in izzivi kot v preteklosti in jim največkrat nismo kos. V uredništvu oddaje Posebna ponudba, ki se ukvarja s potrošniškimi težavami, teme izbiramo glede na aktualno dogajanje v Sloveniji, vprašanja in teme pa nam sporočajo tudi gledalci in gledalke, ki se vse bolj zavedajo, da potrošniki nismo zgolj takrat, ko kupujemo izdelke v trgovini ali plačamo neko storitev, temveč tudi ko sklepamo pogodbe z banko ali zavarovalnico ali ko plačujemo davke za šolstvo, zdravstvo in funkcioniranje države nasploh. Kljub vsemu pa se še vedno ne upamo zahtevati, kar nam pripada. Zato je glavno poslanstvo oddaje Posebna ponudba prav to, da gledalce ozavešča in jim pomaga, da izborijo svoje pravice.
Življenjski slog ljudi se je zaradi številnih dejavnikov precej spremenil. Z njim so se spremenile tudi potrošniške navade, posledično pa tudi njihove kršitve. Potrošniki se danes srečujemo s povsem drugačnimi težavami in izzivi kot v preteklosti in jim največkrat nismo kos. V uredništvu oddaje Posebna ponudba, ki se ukvarja s potrošniškimi težavami, teme izbiramo glede na aktualno dogajanje v Sloveniji, vprašanja in teme pa nam sporočajo tudi gledalci in gledalke, ki se vse bolj zavedajo, da potrošniki nismo zgolj takrat, ko kupujemo izdelke v trgovini ali plačamo neko storitev, temveč tudi ko sklepamo pogodbe z banko ali zavarovalnico ali ko plačujemo davke za šolstvo, zdravstvo in funkcioniranje države nasploh. Kljub vsemu pa se še vedno ne upamo zahtevati, kar nam pripada. Zato je glavno poslanstvo oddaje Posebna ponudba prav to, da gledalce ozavešča in jim pomaga, da izborijo svoje pravice.
Izsiljevalski virus WannaCry, ki je sredi maja napadel več kot 230 tisoč računalnikov v 179 državah, tudi v Sloveniji, nas je znova opozoril na to, da smo na spletu nadvse ranljivi. Razložili bomo, kako delujejo izsiljevalski virusi in kako se pred njimi ter drugimi kibernetskimi nevarnostmi zaščitimo. Preverili smo tudi, kako za varnost osebnih podatkov skrbijo banke, upravne enote, finančna uprava in še kdo.
Izsiljevalski virus WannaCry, ki je sredi maja napadel več kot 230 tisoč računalnikov v 179 državah, tudi v Sloveniji, nas je znova opozoril na to, da smo na spletu nadvse ranljivi. Razložili bomo, kako delujejo izsiljevalski virusi in kako se pred njimi ter drugimi kibernetskimi nevarnostmi zaščitimo. Preverili smo tudi, kako za varnost osebnih podatkov skrbijo banke, upravne enote, finančna uprava in še kdo.
Za Slovence velja, da imamo do avtomobilov poseben odnos in pogosto kupimo vozilo, ki si ga glede na premoženjsko stanje v resnici težko privoščimo. Na to kaže tudi dejstvo, da več kot polovico v Sloveniji prodanih avtomobilov kupimo s finančnim lizingom. Kot kaže, pa nekateri trgovci nižjo ceno vozila celo pogojujejo z najemom posojila.
Za Slovence velja, da imamo do avtomobilov poseben odnos in pogosto kupimo vozilo, ki si ga glede na premoženjsko stanje v resnici težko privoščimo. Na to kaže tudi dejstvo, da več kot polovico v Sloveniji prodanih avtomobilov kupimo s finančnim lizingom. Kot kaže, pa nekateri trgovci nižjo ceno vozila celo pogojujejo z najemom posojila.
Okoli 300 otrok v Sloveniji se bori s trdovratno obliko epilepsije, kar pomeni, da imajo več kot 100 napadov na dan. Na nevrološkem oddelku Pediatrične klinike bodo junija začeli izvajati študijo, v kateri bodo otrokom poleg zdravil, ki jih sicer prejemajo dali tudi medicinsko konopljo. Med okoli 100 otroki in mladostniki bo tudi Maša, ki jo starši trenutno zdravijo samo z konopljo.
Okoli 300 otrok v Sloveniji se bori s trdovratno obliko epilepsije, kar pomeni, da imajo več kot 100 napadov na dan. Na nevrološkem oddelku Pediatrične klinike bodo junija začeli izvajati študijo, v kateri bodo otrokom poleg zdravil, ki jih sicer prejemajo dali tudi medicinsko konopljo. Med okoli 100 otroki in mladostniki bo tudi Maša, ki jo starši trenutno zdravijo samo z konopljo.
Kako daleč je Slovenija od tega, da bi bilo pri nas mogoče gojiti konopljo za samooskrbo, je na svoji koži občutil naš sogovornik, ki je bil zaradi nekaj sadik konoplje obsojen na pogojno kazen štirih mesecev zapora. Kasneje je bil sicer oproščen, a, kot pravi, je bilo njegovo življenje uničeno.
Kako daleč je Slovenija od tega, da bi bilo pri nas mogoče gojiti konopljo za samooskrbo, je na svoji koži občutil naš sogovornik, ki je bil zaradi nekaj sadik konoplje obsojen na pogojno kazen štirih mesecev zapora. Kasneje je bil sicer oproščen, a, kot pravi, je bilo njegovo življenje uničeno.
Trenutno se sme v Sloveniji gojiti le industrijska konoplja. Za vse drugo bo treba najprej spremeniti zakonodajo.
Trenutno se sme v Sloveniji gojiti le industrijska konoplja. Za vse drugo bo treba najprej spremeniti zakonodajo.
Z vladno uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, ki konopljo po novem uvršča v drugo skupino, torej med rastline in substance, ki se lahko uporabljajo v medicini, so namreč konoplja in njeni ekstrakti uradno na voljo na zdravniški recept.A je v Sloveniji to trenutno mogoče zgolj v teoriji.
Z vladno uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, ki konopljo po novem uvršča v drugo skupino, torej med rastline in substance, ki se lahko uporabljajo v medicini, so namreč konoplja in njeni ekstrakti uradno na voljo na zdravniški recept.A je v Sloveniji to trenutno mogoče zgolj v teoriji.
Od marca 2017 lahko tudi v Sloveniji legalno uporabljamo konopljo v medicinske namene. Z vladno uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, ki konopljo po novem uvršča v drugo skupino, torej med rastline in substance, ki se lahko uporabljajo v medicini, so namreč konoplja in njeni ekstrakti uradno na voljo na zdravniški recept. A je v Sloveniji to trenutno mogoče zgolj v teoriji. V praksi pa bomo morali na zdravila in zdravljenje s konopljo še počakati.
Od marca 2017 lahko tudi v Sloveniji legalno uporabljamo konopljo v medicinske namene. Z vladno uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, ki konopljo po novem uvršča v drugo skupino, torej med rastline in substance, ki se lahko uporabljajo v medicini, so namreč konoplja in njeni ekstrakti uradno na voljo na zdravniški recept. A je v Sloveniji to trenutno mogoče zgolj v teoriji. V praksi pa bomo morali na zdravila in zdravljenje s konopljo še počakati.
Od marca 2017 lahko tudi v Sloveniji legalno uporabljamo konopljo v medicinske namene. Z vladno uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, ki konopljo po novem uvršča v drugo skupino, torej med rastline in substance, ki se lahko uporabljajo v medicini, so namreč konoplja in njeni ekstrakti uradno na voljo na zdravniški recept. A je v Sloveniji to trenutno mogoče zgolj v teoriji. V praksi pa bomo morali na zdravila in zdravljenje s konopljo še počakati.
Od marca 2017 lahko tudi v Sloveniji legalno uporabljamo konopljo v medicinske namene. Z vladno uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog, ki konopljo po novem uvršča v drugo skupino, torej med rastline in substance, ki se lahko uporabljajo v medicini, so namreč konoplja in njeni ekstrakti uradno na voljo na zdravniški recept. A je v Sloveniji to trenutno mogoče zgolj v teoriji. V praksi pa bomo morali na zdravila in zdravljenje s konopljo še počakati.
Pregled uporabe zdravil vas bo v Mariborski lekarni stal slabih 28 evrov, 10 evrov vas bo denimo stalo svetovanje s področja homeopatskega zdravljenja, med pet in sedem evri pa boste morali plačati za svetovanje s področja nege kože, samozdravljenja in prehranskih dopolnil.
Pregled uporabe zdravil vas bo v Mariborski lekarni stal slabih 28 evrov, 10 evrov vas bo denimo stalo svetovanje s področja homeopatskega zdravljenja, med pet in sedem evri pa boste morali plačati za svetovanje s področja nege kože, samozdravljenja in prehranskih dopolnil.
Število predpisanih zdravil na bolnika v Sloveniji iz leta v leto narašča. Leta 2010 je 10 in več zdravil uživalo dobrih 19 tisoč 500 oseb, leta 2014 pa že skoraj 23 tisoč. Ker marsikdo med njimi zdravil ne uživa pravilno, je Zavod za zdravstveno zavarovanje pred petimi leti zagnal pilotni projekt farmacevtskega svetovanja v procesu zdravljenja bolnikov, ki jemljejo več zdravil hkrati. Lani je bilo tako svetovanje uvedeno v celotno osnovno zdravstvo.
Število predpisanih zdravil na bolnika v Sloveniji iz leta v leto narašča. Leta 2010 je 10 in več zdravil uživalo dobrih 19 tisoč 500 oseb, leta 2014 pa že skoraj 23 tisoč. Ker marsikdo med njimi zdravil ne uživa pravilno, je Zavod za zdravstveno zavarovanje pred petimi leti zagnal pilotni projekt farmacevtskega svetovanja v procesu zdravljenja bolnikov, ki jemljejo več zdravil hkrati. Lani je bilo tako svetovanje uvedeno v celotno osnovno zdravstvo.
Predstavljamo zgodbo o neslavni slovenski folklori, boju za družinsko dediščino. Vinko Rant se za zapuščino svoje mame bori že skoraj 40 let. Da postopek še ni končan, krivi predvsem sodišče v Škofji Loki.
Predstavljamo zgodbo o neslavni slovenski folklori, boju za družinsko dediščino. Vinko Rant se za zapuščino svoje mame bori že skoraj 40 let. Da postopek še ni končan, krivi predvsem sodišče v Škofji Loki.
Od 15. junija bomo lahko uporabniki mobilnih telefonov v vseh državah Evropske unije telefonirali brez dodatnih stroškov. Drugače bo pri prenosu podatkov, kjer določene omejitve ostajajo.
Od 15. junija bomo lahko uporabniki mobilnih telefonov v vseh državah Evropske unije telefonirali brez dodatnih stroškov. Drugače bo pri prenosu podatkov, kjer določene omejitve ostajajo.
Posebna ponudba, oddaja za potrošnike in zaščito njihovih pravic.
Posebna ponudba, oddaja za potrošnike in zaščito njihovih pravic.
Od prvega marca je treba v nekaterih javnih lekarnah plačevati za svetovanje o uporabi zdravil. Storitev, imenovana "Pregled uporabe zdravil", je namenjena predvsem bolnikom, ki uporabljajo več zdravil hkrati, stane pa dobrih 27 evrov. Plačljivi so postali tudi nasveti o samozdravljenju, negi kože, prehranskih dopolnilih, homeopatskem zdravljenju in biometričnih vrednostih. Zaračunavanje svetovanja o zdravilih je dvignilo kar nekaj prahu, sploh ker zelo podobno oziroma še podrobnejšo storitev opravljajo tudi v zdravstvenih domovih, stroške pa krije zdravstvena zavarovalnica.
Od prvega marca je treba v nekaterih javnih lekarnah plačevati za svetovanje o uporabi zdravil. Storitev, imenovana "Pregled uporabe zdravil", je namenjena predvsem bolnikom, ki uporabljajo več zdravil hkrati, stane pa dobrih 27 evrov. Plačljivi so postali tudi nasveti o samozdravljenju, negi kože, prehranskih dopolnilih, homeopatskem zdravljenju in biometričnih vrednostih. Zaračunavanje svetovanja o zdravilih je dvignilo kar nekaj prahu, sploh ker zelo podobno oziroma še podrobnejšo storitev opravljajo tudi v zdravstvenih domovih, stroške pa krije zdravstvena zavarovalnica.
Hudič se zmeraj skriva v podrobnostih, pri ponudnikih različnih storitev najpogosteje v splošnih pogojih poslovanja. Da jih je dobro prebrati, če nočemo plačati več, kot bi bilo potrebno, je na lastni koži izkusilo več naših gledalcev.
Hudič se zmeraj skriva v podrobnostih, pri ponudnikih različnih storitev najpogosteje v splošnih pogojih poslovanja. Da jih je dobro prebrati, če nočemo plačati več, kot bi bilo potrebno, je na lastni koži izkusilo več naših gledalcev.
Različna podjetja potrošnike rade zasipajo z reklamnimi letaki. Lesnina je aprila 2017 v nekaj dneh objavila kar dva. V obeh se je znašla tudi enaka sedežna garnitura. Razlikovala se je le cena in to za več kot dva tisoč evrov. Naša gledalka je prepričana, da trgovec s tem zavaja kupce.
Različna podjetja potrošnike rade zasipajo z reklamnimi letaki. Lesnina je aprila 2017 v nekaj dneh objavila kar dva. V obeh se je znašla tudi enaka sedežna garnitura. Razlikovala se je le cena in to za več kot dva tisoč evrov. Naša gledalka je prepričana, da trgovec s tem zavaja kupce.
Konec aprila je Slovenija dobila novo zaušnico Evropskega sodišča za človekove pravice. To je odločilo, da mora država Zoranu Vaskrsiću zaradi rubeža in prodaje hiše plačati 85 tisoč evrov odškodnine in stroškov. Vakrsićev dolg je znašal vsega 124 evrov.
Konec aprila je Slovenija dobila novo zaušnico Evropskega sodišča za človekove pravice. To je odločilo, da mora država Zoranu Vaskrsiću zaradi rubeža in prodaje hiše plačati 85 tisoč evrov odškodnine in stroškov. Vakrsićev dolg je znašal vsega 124 evrov.
Številni strokovnjaki opozarjajo, da je obstoječi sistem izvršb potreben sprememb. Tega se očitno zavedajo tudi na pravosodnem ministrstvu, kjer so pripravili novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Številni strokovnjaki opozarjajo, da je obstoječi sistem izvršb potreben sprememb. Tega se očitno zavedajo tudi na pravosodnem ministrstvu, kjer so pripravili novelo Zakona o izvršbi in zavarovanju.
ŠE ena zgodba, ki bo, kot vse kaže, epilog dočakala na Evropskem sodišču za človekove pravice. Po 20 letih pravdanja sta zakonca Rožman ostala brez doma. Kot trdita, zaradi dobrih 300 evrov dolga.
ŠE ena zgodba, ki bo, kot vse kaže, epilog dočakala na Evropskem sodišču za človekove pravice. Po 20 letih pravdanja sta zakonca Rožman ostala brez doma. Kot trdita, zaradi dobrih 300 evrov dolga.
Upokojenka iz Ljubljane si je pred 15-imi leti izposodila denar za nakup 35 kvadratnih metrov velikega stanovanja in v njem je njen sin, ki potrebuje pomoč, dobil svojo sobo. Ljubljančanka se je najprej znašla v krempljih oderuškega posojilodajalca, zdaj pa bo zaradi izvršbe ostala še brez strehe nad glavo.
Upokojenka iz Ljubljane si je pred 15-imi leti izposodila denar za nakup 35 kvadratnih metrov velikega stanovanja in v njem je njen sin, ki potrebuje pomoč, dobil svojo sobo. Ljubljančanka se je najprej znašla v krempljih oderuškega posojilodajalca, zdaj pa bo zaradi izvršbe ostala še brez strehe nad glavo.
Življenjski slog ljudi se je zaradi številnih dejavnikov precej spremenil. Z njim so se spremenile tudi potrošniške navade, posledično pa tudi njihove kršitve. Potrošniki se danes srečujemo s povsem drugačnimi težavami in izzivi kot v preteklosti in jim največkrat nismo kos. V uredništvu oddaje Posebna ponudba, ki se ukvarja s potrošniškimi težavami, teme izbiramo glede na aktualno dogajanje v Sloveniji, vprašanja in teme pa nam sporočajo tudi gledalci in gledalke, ki se vse bolj zavedajo, da potrošniki nismo zgolj takrat, ko kupujemo izdelke v trgovini ali plačamo neko storitev, temveč tudi ko sklepamo pogodbe z banko ali zavarovalnico ali ko plačujemo davke za šolstvo, zdravstvo in funkcioniranje države nasploh. Kljub vsemu pa se še vedno ne upamo zahtevati, kar nam pripada. Zato je glavno poslanstvo oddaje Posebna ponudba prav to, da gledalce ozavešča in jim pomaga, da izborijo svoje pravice.
Življenjski slog ljudi se je zaradi številnih dejavnikov precej spremenil. Z njim so se spremenile tudi potrošniške navade, posledično pa tudi njihove kršitve. Potrošniki se danes srečujemo s povsem drugačnimi težavami in izzivi kot v preteklosti in jim največkrat nismo kos. V uredništvu oddaje Posebna ponudba, ki se ukvarja s potrošniškimi težavami, teme izbiramo glede na aktualno dogajanje v Sloveniji, vprašanja in teme pa nam sporočajo tudi gledalci in gledalke, ki se vse bolj zavedajo, da potrošniki nismo zgolj takrat, ko kupujemo izdelke v trgovini ali plačamo neko storitev, temveč tudi ko sklepamo pogodbe z banko ali zavarovalnico ali ko plačujemo davke za šolstvo, zdravstvo in funkcioniranje države nasploh. Kljub vsemu pa se še vedno ne upamo zahtevati, kar nam pripada. Zato je glavno poslanstvo oddaje Posebna ponudba prav to, da gledalce ozavešča in jim pomaga, da izborijo svoje pravice.
Konec aprila 2017 je Slovenija dobila novo zaušnico Evropskega sodišča za človekove pravice. To je odločilo, da mora država Zoranu Vaskrsiću zaradi rubeža in prodaje hiše plačati 85 tisoč evrov odškodnine in stroškov. V tokratni oddaji smo se spraševali, kako bo ta sodba vplivala na slovensko sodno prakso. Bomo dočakali spremembe sistema izvršb? Bodo sodišča začela upoštevati načelo sorazmernosti? Je za take odločitve evropskega sodišča kriva naša slaba zakonodaja ali osebe, ki sodijo?
Konec aprila 2017 je Slovenija dobila novo zaušnico Evropskega sodišča za človekove pravice. To je odločilo, da mora država Zoranu Vaskrsiću zaradi rubeža in prodaje hiše plačati 85 tisoč evrov odškodnine in stroškov. V tokratni oddaji smo se spraševali, kako bo ta sodba vplivala na slovensko sodno prakso. Bomo dočakali spremembe sistema izvršb? Bodo sodišča začela upoštevati načelo sorazmernosti? Je za take odločitve evropskega sodišča kriva naša slaba zakonodaja ali osebe, ki sodijo?
Lani so letalske družbe po vsem svetu prepeljale kar 3,7 milijarde potnikov, kar je dobrih šest odstotkov več kot leto prej. Ob tako velikem številu polétov in potnikov tudi zapléti niso redki. Pa poznate pravila, ki jih imate kot letalski potniki?
Lani so letalske družbe po vsem svetu prepeljale kar 3,7 milijarde potnikov, kar je dobrih šest odstotkov več kot leto prej. Ob tako velikem številu polétov in potnikov tudi zapléti niso redki. Pa poznate pravila, ki jih imate kot letalski potniki?
Evropska zakonodaja sicer dobro ščiti potnike, a predvsem na papirju. Kot smo že omenili, je uveljavljanje pravic v praksi dolgotrajen postopek, ki se pogosto ne konča potnikom v prid. Nacionalni organi, pristojni za obravnavo pritožb letalskih potnikov, lahko kaznujejo samo letalsko družbo, niso pa pristojni za izterjavo odškodnin. To mora storiti potnik sam.
Evropska zakonodaja sicer dobro ščiti potnike, a predvsem na papirju. Kot smo že omenili, je uveljavljanje pravic v praksi dolgotrajen postopek, ki se pogosto ne konča potnikom v prid. Nacionalni organi, pristojni za obravnavo pritožb letalskih potnikov, lahko kaznujejo samo letalsko družbo, niso pa pristojni za izterjavo odškodnin. To mora storiti potnik sam.
