Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Noč, zvezde in luna nas pripravijo do tega, da spregovorimo o stvareh, o katerih morda pri belem dnevu ne bi. Težko nam gredo z jezika, ker so preveč intimne, ker se jih morda sramujemo ali nas spravljajo v zadrego. Bolj ali manj znani Slovenci se v Polnočnem klubu pogovarjajo prav o teh stvareh. In nam celo dovolijo, da se jim pri tem pridružimo.
V zadnji letošnji oddaji bomo proslavili dvajseto obletnico Polnočnega kluba. V več kot tisoč oddajah se je zvrstilo veliko zanimivih gostov, obravnavali smo različne teme, oddaje pa je zaznamovalo tudi več kot 40 voditeljev. Gledalci bodo lahko slišali številne anekdote in razmišljanja o razvoju oddaje in voditeljev. Oddajo bodo skupno povezovali in vodili Vida Petrovčič, Zvezdan Martič in Igor Pirkovič. V letu 2018 se Polnočni klub vrača v prenovljeni podobi.
V zadnji letošnji oddaji bomo proslavili dvajseto obletnico Polnočnega kluba. V več kot tisoč oddajah se je zvrstilo veliko zanimivih gostov, obravnavali smo različne teme, oddaje pa je zaznamovalo tudi več kot 40 voditeljev. Gledalci bodo lahko slišali številne anekdote in razmišljanja o razvoju oddaje in voditeljev. Oddajo bodo skupno povezovali in vodili Vida Petrovčič, Zvezdan Martič in Igor Pirkovič. V letu 2018 se Polnočni klub vrača v prenovljeni podobi.
Ljudje radi gledamo v višave, pa naj bodo to oblaki, ptice na nebu ali vrhovi gora. Kadar smo izčrpani od dela in vsakodnevnih skrbi, pomislimo, kako lepo bi bilo živeti nekje visoko, poslušati ptice in vonjati gorske cvetlice. Ampak večina ostane pri sanjarjenju. Nekateri pa svoje življenje dejansko živijo tam, visoko zgoraj in kot boste videli, kljub številnim težavam in pomanjkanju marsičesa, kar imamo v dolinah, svojega življenja ne bi z nikomer zamenjali. O tem, kako je živeti na visoki nadmorski višini, bo z gosti v Polnočnem klubu klepetal Zvezdan Martič.
Ljudje radi gledamo v višave, pa naj bodo to oblaki, ptice na nebu ali vrhovi gora. Kadar smo izčrpani od dela in vsakodnevnih skrbi, pomislimo, kako lepo bi bilo živeti nekje visoko, poslušati ptice in vonjati gorske cvetlice. Ampak večina ostane pri sanjarjenju. Nekateri pa svoje življenje dejansko živijo tam, visoko zgoraj in kot boste videli, kljub številnim težavam in pomanjkanju marsičesa, kar imamo v dolinah, svojega življenja ne bi z nikomer zamenjali. O tem, kako je živeti na visoki nadmorski višini, bo z gosti v Polnočnem klubu klepetal Zvezdan Martič.
»To, da rastline živijo, vemo. Toda, tega, da imajo skrivno življenje, tega pa nismo vedeli. Nemški gozdar Peter Wohlleben pa nam je v svoji knjigi Skrivno življenje dreves odkril prav to. Drevesa živijo, med sabo komunicirajo in si pomagajo. Prav tako pa tudi vse druge rastline. Kako natančno, pa nam bodo odkrili gostje našega tokratnega Polnočnega kluba. Vida Petrovčič je v studio povabila Jožeta Praha, Franca Pohlevna, Jurija Diacija, Natašo Bučar Draksler in Tomaža Vesela.«
»To, da rastline živijo, vemo. Toda, tega, da imajo skrivno življenje, tega pa nismo vedeli. Nemški gozdar Peter Wohlleben pa nam je v svoji knjigi Skrivno življenje dreves odkril prav to. Drevesa živijo, med sabo komunicirajo in si pomagajo. Prav tako pa tudi vse druge rastline. Kako natančno, pa nam bodo odkrili gostje našega tokratnega Polnočnega kluba. Vida Petrovčič je v studio povabila Jožeta Praha, Franca Pohlevna, Jurija Diacija, Natašo Bučar Draksler in Tomaža Vesela.«
V Polnočnem klubu bomo govorili o lepoti in o lepem, pri čemer so predstave o tem različne - spet ne toliko, da bi dajali vse v isti koš. Manekenke in manekeni so lepi ljudje. Pa ne samo pri dvajsetih, šarm se prenaša v desetletja. Svet manekenstva lahko skriva pasti, a ponuja tudi priložnosti. Več bodo povedali manekenka Prisha Justinek Alfirev, urednik revij o lepoti Dejan David Kemperl, modna fotografinja Mimi Antolovič in iskalec mladih manekenskih talentov Tomaž Mihelič.
V Polnočnem klubu bomo govorili o lepoti in o lepem, pri čemer so predstave o tem različne - spet ne toliko, da bi dajali vse v isti koš. Manekenke in manekeni so lepi ljudje. Pa ne samo pri dvajsetih, šarm se prenaša v desetletja. Svet manekenstva lahko skriva pasti, a ponuja tudi priložnosti. Več bodo povedali manekenka Prisha Justinek Alfirev, urednik revij o lepoti Dejan David Kemperl, modna fotografinja Mimi Antolovič in iskalec mladih manekenskih talentov Tomaž Mihelič.
Vrhunske športnice nas navdušujejo enako kot njihovi moški kolegi. Tudi one ogromno trenirajo, se veliko stvarem odrekajo, a so v primerjavi s kolegi slabše plačane, nagrajene, imajo manj medijske pozornosti. Tudi v zasebnem življenju se spoprijemajo s številnimi izzivi, ki jih fantje nimajo. Gostje Zvezdana Martiča bodo vrhunske športnice, ki so na začetku športne kariere, na njenem vrhu, na koncu oz. so športno kariero že pred leti zaključile: Petra Majdič, naša najuspešnejša smučarska tekačica, judoistka Lucija Polavder, nosilka medalj z olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstvih, Miša Marinček, vratarka Krima in državne rokometne reprezentance in košarkarska reprezentantka Eva Lisec, ki trenutno igra v Evroligi, najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju.
Vrhunske športnice nas navdušujejo enako kot njihovi moški kolegi. Tudi one ogromno trenirajo, se veliko stvarem odrekajo, a so v primerjavi s kolegi slabše plačane, nagrajene, imajo manj medijske pozornosti. Tudi v zasebnem življenju se spoprijemajo s številnimi izzivi, ki jih fantje nimajo. Gostje Zvezdana Martiča bodo vrhunske športnice, ki so na začetku športne kariere, na njenem vrhu, na koncu oz. so športno kariero že pred leti zaključile: Petra Majdič, naša najuspešnejša smučarska tekačica, judoistka Lucija Polavder, nosilka medalj z olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstvih, Miša Marinček, vratarka Krima in državne rokometne reprezentance in košarkarska reprezentantka Eva Lisec, ki trenutno igra v Evroligi, najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju.
Vsakomur se kdaj zgodi, da se razjezi - na druge, na državo ali nase. Pomembno je, da pri tem ne dela škode niti sebi niti drugim. Kako ravnati s svojo jezo ali z jezo drugih? Ali je jeza lahko tudi dobra? Kdaj se razjezimo na državo in kdaj za volanom? O tem se bo Vida Petrovčič pogovarjala z gosti: psihiatrom in psihoanalitikom Matjažem Lunačkom, generalnim direktorjem Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana prof. dr. Bojanom Zalarjem, lastnikom in direktorjem avtošole Martinom Miklavcem in z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.
Vsakomur se kdaj zgodi, da se razjezi - na druge, na državo ali nase. Pomembno je, da pri tem ne dela škode niti sebi niti drugim. Kako ravnati s svojo jezo ali z jezo drugih? Ali je jeza lahko tudi dobra? Kdaj se razjezimo na državo in kdaj za volanom? O tem se bo Vida Petrovčič pogovarjala z gosti: psihiatrom in psihoanalitikom Matjažem Lunačkom, generalnim direktorjem Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana prof. dr. Bojanom Zalarjem, lastnikom in direktorjem avtošole Martinom Miklavcem in z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.
V Sloveniji živi dobrih sto tisoč tujcev. Mnogi so Slovenijo sprejeli za novo domovino, se naučili slovenščine in si na svoj način uredili življenje. V tokratnem Polnočnem klubu bomo gostili Rusinjo Sofyo-Agnesso Yakuntsovo, Švicarko Esther Kompare, Sirijca Rameea Murada in Makedonca Dejana Stojanova. Vsakega s svojo zgodbo in svojim videnjem Slovenije.
V Sloveniji živi dobrih sto tisoč tujcev. Mnogi so Slovenijo sprejeli za novo domovino, se naučili slovenščine in si na svoj način uredili življenje. V tokratnem Polnočnem klubu bomo gostili Rusinjo Sofyo-Agnesso Yakuntsovo, Švicarko Esther Kompare, Sirijca Rameea Murada in Makedonca Dejana Stojanova. Vsakega s svojo zgodbo in svojim videnjem Slovenije.
Živimo v času, ko nas z vseh strani prepričujejo, da mora vsak poskrbeti zase, da je posameznik center vsega, da se mora vsak znajti, kakor ve in zmore. Obstajajo pa ljudje, ki jim ni vseeno za druge, ki ne živijo zgolj zase, ampak del sebe, svojega časa, energije, denarja, ljubezni, namenjajo tudi drugim. Med različnimi aktivnosti, ki jih v svojem prostem času opravljajo gostje Zvezdan Martiča, so prostovoljstvo, spremljanje oseb s posebnimi potrebami, gorsko reševanje, prostovoljno gasilstvo, darovanje organov… Svoje poglede, zakaj so takšni, bodo predstavili Boris Krabonja, Eva Macun, Ivan Kramberger in Jana Šimenc.
Živimo v času, ko nas z vseh strani prepričujejo, da mora vsak poskrbeti zase, da je posameznik center vsega, da se mora vsak znajti, kakor ve in zmore. Obstajajo pa ljudje, ki jim ni vseeno za druge, ki ne živijo zgolj zase, ampak del sebe, svojega časa, energije, denarja, ljubezni, namenjajo tudi drugim. Med različnimi aktivnosti, ki jih v svojem prostem času opravljajo gostje Zvezdan Martiča, so prostovoljstvo, spremljanje oseb s posebnimi potrebami, gorsko reševanje, prostovoljno gasilstvo, darovanje organov… Svoje poglede, zakaj so takšni, bodo predstavili Boris Krabonja, Eva Macun, Ivan Kramberger in Jana Šimenc.
Letos beležimo v Sloveniji 145 let zadružništva in 100 let smrti Janeza Evangelist Kreka, ki velja za začetnika zadružništva pri nas. Pred drugo vojno je bila paleta zadrug pestra, po drugi vojni smo poznali bolj ali manj kmetijske zadruge. Po osamosvojitvi in s pojavom socialnega podjetništva je zamisel o zadružništvu ponovno zaživela. Kakšne zadruge so danes v Sloveniji in kakšne bi lahko imeli, kaj poznajo sosedi – Italijani in Avstrijci? Kakšen je uspeh trgovinskih in delavskih zadrug? Ali so zadruge, spričo krize kapitalizma, naša prihodnost? O tem se bo pogovarjala Vida Petrovčič z gosti: Aleksandrom Lemutom, Brunom Komacem, Petrom Vriskom in Jadranko Vesel.
Letos beležimo v Sloveniji 145 let zadružništva in 100 let smrti Janeza Evangelist Kreka, ki velja za začetnika zadružništva pri nas. Pred drugo vojno je bila paleta zadrug pestra, po drugi vojni smo poznali bolj ali manj kmetijske zadruge. Po osamosvojitvi in s pojavom socialnega podjetništva je zamisel o zadružništvu ponovno zaživela. Kakšne zadruge so danes v Sloveniji in kakšne bi lahko imeli, kaj poznajo sosedi – Italijani in Avstrijci? Kakšen je uspeh trgovinskih in delavskih zadrug? Ali so zadruge, spričo krize kapitalizma, naša prihodnost? O tem se bo pogovarjala Vida Petrovčič z gosti: Aleksandrom Lemutom, Brunom Komacem, Petrom Vriskom in Jadranko Vesel.
Noč, zvezde in luna nas pripravijo do tega, da spregovorimo o stvareh, o katerih morda pri belem dnevu ne bi. Težko nam gredo z jezika, ker so preveč intimne, ker se jih morda sramujemo ali nas spravljajo v zadrego. Bolj ali manj znani Slovenci se v Polnočnem klubu pogovarjajo prav o teh stvareh. In nam celo dovolijo, da se jim pri tem pridružimo.
Noč, zvezde in luna nas pripravijo do tega, da spregovorimo o stvareh, o katerih morda pri belem dnevu ne bi. Težko nam gredo z jezika, ker so preveč intimne, ker se jih morda sramujemo ali nas spravljajo v zadrego. Bolj ali manj znani Slovenci se v Polnočnem klubu pogovarjajo prav o teh stvareh. In nam celo dovolijo, da se jim pri tem pridružimo.
Pes je najprej človekov najboljši prijatelj, v tokratnem Polnočnem klubu pa bomo videli, da je tudi naš zelo dober sodelavec. Cel kup služb obstaja, kjer so psi nepogrešljivi: reševalni psi, terapevtski psi, policijski psi, vodniki slepih… Gostje Zvezdan Martiča bodo Tone Hočevar, Janez Tonejc, Klemen Volontar, Nina Žepič in njihovi štirinožni prijatelji in sodelavci.
Pes je najprej človekov najboljši prijatelj, v tokratnem Polnočnem klubu pa bomo videli, da je tudi naš zelo dober sodelavec. Cel kup služb obstaja, kjer so psi nepogrešljivi: reševalni psi, terapevtski psi, policijski psi, vodniki slepih… Gostje Zvezdan Martiča bodo Tone Hočevar, Janez Tonejc, Klemen Volontar, Nina Žepič in njihovi štirinožni prijatelji in sodelavci.
Slovenija so v strategiji razvoja turizma opisali kot zeleno in butično destinacijo. Kaj natančno to pomeni? To so poleg raznolike in čiste narave zagotovo tudi turistične in ekološke kmetije, zato tamkajšnje življenje in delo predstavljamo v tokratnem Polnočnem klubu. Vida Petrovčič v oddaji gosti Venčeslava Tušarja, Uršo Topolšek Planinšek, Dmitryja Karachuna, Uršo Kunz in Gorana Miloševiča.
Slovenija so v strategiji razvoja turizma opisali kot zeleno in butično destinacijo. Kaj natančno to pomeni? To so poleg raznolike in čiste narave zagotovo tudi turistične in ekološke kmetije, zato tamkajšnje življenje in delo predstavljamo v tokratnem Polnočnem klubu. Vida Petrovčič v oddaji gosti Venčeslava Tušarja, Uršo Topolšek Planinšek, Dmitryja Karachuna, Uršo Kunz in Gorana Miloševiča.
Včasih se je glasba, bolj kot danes, obdržala, da bi trajala leta, desetletja.. Ja, čas teče in devetdeseta leta že počasi postajajo zgodovina. Spomine na ta čas nam bodo v Polnočnem klubu obujali radijec in producent Dean Windisch in pevci skupin Sokoli, Avia band in Slapov Peter Lovšin, Aleš Turnšek in Jože Skubic.
Včasih se je glasba, bolj kot danes, obdržala, da bi trajala leta, desetletja.. Ja, čas teče in devetdeseta leta že počasi postajajo zgodovina. Spomine na ta čas nam bodo v Polnočnem klubu obujali radijec in producent Dean Windisch in pevci skupin Sokoli, Avia band in Slapov Peter Lovšin, Aleš Turnšek in Jože Skubic.
Živimo v stoletju, kjer nam tehnologija omogoča let v vesolje, dostop do vseh informacij na telefonu, vožnjo z avtom brez voznika. Kljub temu je eden večjih izzivov pred človeštvom, in sicer, kako pridelati zdravo hrano. Slovenija je na evropskem repu pri samooskrbi, večina avtohtonih vrst sadja in zelenjave je v zadnjih desetletjih izginila, pomena hrane in nevarnosti lakote se sploh ne zavedamo. Zakaj je tako in kako to spremeniti bodo Zvezdanu Martiču povedali Andrej Podpečan, slovenski kmet, Ana Slatnar z Biotehniške fakultete, Fanči Perdih iz semenske kooperative in Sanja Lončar, zagovornica samooskrbe.
Živimo v stoletju, kjer nam tehnologija omogoča let v vesolje, dostop do vseh informacij na telefonu, vožnjo z avtom brez voznika. Kljub temu je eden večjih izzivov pred človeštvom, in sicer, kako pridelati zdravo hrano. Slovenija je na evropskem repu pri samooskrbi, večina avtohtonih vrst sadja in zelenjave je v zadnjih desetletjih izginila, pomena hrane in nevarnosti lakote se sploh ne zavedamo. Zakaj je tako in kako to spremeniti bodo Zvezdanu Martiču povedali Andrej Podpečan, slovenski kmet, Ana Slatnar z Biotehniške fakultete, Fanči Perdih iz semenske kooperative in Sanja Lončar, zagovornica samooskrbe.
Če verjamemo uradnim podatkom, imajo mnogi delodajalci že težave s pomanjkanjem primernih kadrov, predvsem manjka inženirjev. Zato ni čudno, da jih uspešna podjetja iščejo tudi v tujini. Kaj bi lahko storili, da bi mladi diplomanti ostajali v Sloveniji in da bi se bolj odločali za inženirske poklice? Bo pomagala pobuda: »Inženirji bomo«, ki jo je sprožila Edita Krajnović? Poleg nje bodo gostje tokratnega Polnočnega kluba, ki ga vodi Vida Petrovčič, še: Andrej Božič, Gorazd Lampič, Urška Jež in dr. Mitja Blaganje.
Če verjamemo uradnim podatkom, imajo mnogi delodajalci že težave s pomanjkanjem primernih kadrov, predvsem manjka inženirjev. Zato ni čudno, da jih uspešna podjetja iščejo tudi v tujini. Kaj bi lahko storili, da bi mladi diplomanti ostajali v Sloveniji in da bi se bolj odločali za inženirske poklice? Bo pomagala pobuda: »Inženirji bomo«, ki jo je sprožila Edita Krajnović? Poleg nje bodo gostje tokratnega Polnočnega kluba, ki ga vodi Vida Petrovčič, še: Andrej Božič, Gorazd Lampič, Urška Jež in dr. Mitja Blaganje.
Kako se spoprijeti z izzivom , ko po več letih skupnega življenja nekdo v družini postaja povsem drugačen človek? Kaj se dogaja, ko oseba z demenco izgublja spomin in sčasoma tudi sebe? Kaj ob tem doživljajo svojci in kje lahko poiščejo pomoč, ko ne zmorejo več? O vsem tem se bo Danica Lorenčič v mesecu, ki je posvečen Alzheimerjevi bolezni, pogovarjala s Štefanijo L. Zlobec, Mirko Debeljak, Slavico Biderman in dr. Milico Kramberger.
Kako se spoprijeti z izzivom , ko po več letih skupnega življenja nekdo v družini postaja povsem drugačen človek? Kaj se dogaja, ko oseba z demenco izgublja spomin in sčasoma tudi sebe? Kaj ob tem doživljajo svojci in kje lahko poiščejo pomoč, ko ne zmorejo več? O vsem tem se bo Danica Lorenčič v mesecu, ki je posvečen Alzheimerjevi bolezni, pogovarjala s Štefanijo L. Zlobec, Mirko Debeljak, Slavico Biderman in dr. Milico Kramberger.
Oddaja bo posvečena izjemnemu glasbeniku Vilku Ovseniku, ki nas je zapustil na začetku avgusta. Poleg Slavka je bil gonilna sila legendarnih Avsenikov, sicer pa je močno vplival na razvoj slovenske glasbe različnih zvrsti. O njem bodo govorili gospodje Dušan Hren, Igor Podpečan, Simon Golobič in Sašo Avsenik. Vsak od njih je bil z Vilkom Ovsenikom na nek način povezan. Pogovor bo vodil Igor Pirkovič.
Oddaja bo posvečena izjemnemu glasbeniku Vilku Ovseniku, ki nas je zapustil na začetku avgusta. Poleg Slavka je bil gonilna sila legendarnih Avsenikov, sicer pa je močno vplival na razvoj slovenske glasbe različnih zvrsti. O njem bodo govorili gospodje Dušan Hren, Igor Podpečan, Simon Golobič in Sašo Avsenik. Vsak od njih je bil z Vilkom Ovsenikom na nek način povezan. Pogovor bo vodil Igor Pirkovič.
Ko prvič prestopimo šolski prag, se življenje za vedno spremeni. Tudi kasneje, ko je prvi šolski dan le znak za konec počitnic, je prvi dan znak za nove in nove spremembe. Manj je brezskrbnosti, več obveznosti. Starši niso več edina avtoriteta. Prihajajo nova znanja, izkušnje in prijateljstva. Skozi čas pa se ta izkušnja tako spreminja, da je generacije praktično nemogoče primerjati. Kaj je bila vzgoja nekoč in kaj je danes, kateri predmeti, znanja, so se z leti izgubili in česa novodobni starši in učitelji otrok ne morejo več naučiti? O tem v tokratnem Polnočnem klubu, ki ga je pripravil Zvezdan Martič.
Ko prvič prestopimo šolski prag, se življenje za vedno spremeni. Tudi kasneje, ko je prvi šolski dan le znak za konec počitnic, je prvi dan znak za nove in nove spremembe. Manj je brezskrbnosti, več obveznosti. Starši niso več edina avtoriteta. Prihajajo nova znanja, izkušnje in prijateljstva. Skozi čas pa se ta izkušnja tako spreminja, da je generacije praktično nemogoče primerjati. Kaj je bila vzgoja nekoč in kaj je danes, kateri predmeti, znanja, so se z leti izgubili in česa novodobni starši in učitelji otrok ne morejo več naučiti? O tem v tokratnem Polnočnem klubu, ki ga je pripravil Zvezdan Martič.
Počitnice so minile in proti koncu je marsikdo že pogrešal šolo, predvsem pa šolski zvonec, ki se bo čez en teden spet oglasil. Toda ne za vse - nekateri otroci osnovne šole ne obiskujejo, čeprav je ta obvezna, saj se šolajo doma - brez šolskega zvonca. Nekaj takih otrok in njihovih staršev je Vida Petrovčič povabila v tokratni Polnočni klub, da nam povedo, kakšna je šola brez šolskega zvonca. Z nami bodo Gita Mateja de Laat s hčerko Rosano, Ksenia Malia Leban s sinom Majem, Janja in Blaž Mihelič z otroki Aljažem, Nitjo in Kalindi, z nami pa bosta tudi svetovalka z Osnovne šole Stična Bojana Križman in vodja sektorja za osnovno šolo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Boris Zupančič.
Počitnice so minile in proti koncu je marsikdo že pogrešal šolo, predvsem pa šolski zvonec, ki se bo čez en teden spet oglasil. Toda ne za vse - nekateri otroci osnovne šole ne obiskujejo, čeprav je ta obvezna, saj se šolajo doma - brez šolskega zvonca. Nekaj takih otrok in njihovih staršev je Vida Petrovčič povabila v tokratni Polnočni klub, da nam povedo, kakšna je šola brez šolskega zvonca. Z nami bodo Gita Mateja de Laat s hčerko Rosano, Ksenia Malia Leban s sinom Majem, Janja in Blaž Mihelič z otroki Aljažem, Nitjo in Kalindi, z nami pa bosta tudi svetovalka z Osnovne šole Stična Bojana Križman in vodja sektorja za osnovno šolo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Boris Zupančič.
Uporabljajo čarobno palico ali čarobne besede in tako pričarajo zajca, se poigravajo s kartami ali z našo naivno miselnostjo. Njihovi triki ostajajo skrivnostni in jih le izjemoma ponovijo. Nastopajo doma in po svetu in se udeležujejo največjih čarovniških srečanj. Kakšno skrivnost bodo morda izdali Magic Wladimir, Sam Sebastjan, Čarodej Tone in Magoc Aleksander. Z njimi se bo pogovarjal Igor Pirkovič.
Uporabljajo čarobno palico ali čarobne besede in tako pričarajo zajca, se poigravajo s kartami ali z našo naivno miselnostjo. Njihovi triki ostajajo skrivnostni in jih le izjemoma ponovijo. Nastopajo doma in po svetu in se udeležujejo največjih čarovniških srečanj. Kakšno skrivnost bodo morda izdali Magic Wladimir, Sam Sebastjan, Čarodej Tone in Magoc Aleksander. Z njimi se bo pogovarjal Igor Pirkovič.
O reinkarnaciji in zakonu karme bodo spregovorili štirje regresoterapevti, dr. Jan Erik Sigdell, švedski izumitelj na področju tehnične znanosti, Vili Ravnjak, učitelj meditacije, gledališki ustvarjalec in avtor odmevne dokumentarne TV serije Tretje oko, Roman Černe, socialni delavec in Vesna Božič Mauko, prevajalka. Beseda bo tekla o nehipnotični regresiji, s pomočjo katere podoživimo izkušnje iz prejšnjih življenj. Pogovor bo vodila Marjana Ravnjak!
O reinkarnaciji in zakonu karme bodo spregovorili štirje regresoterapevti, dr. Jan Erik Sigdell, švedski izumitelj na področju tehnične znanosti, Vili Ravnjak, učitelj meditacije, gledališki ustvarjalec in avtor odmevne dokumentarne TV serije Tretje oko, Roman Černe, socialni delavec in Vesna Božič Mauko, prevajalka. Beseda bo tekla o nehipnotični regresiji, s pomočjo katere podoživimo izkušnje iz prejšnjih življenj. Pogovor bo vodila Marjana Ravnjak!
Mnogi slovenski glasbeniki imajo privilegij nastopati v tujini. Tam jih sprejemajo odprto, pa naj gre za slovensko ali tuje občinstvo. Nastopali so v najbolj prestižnih koncertnih dvoranah in za najbolj zveneča svetovna imena. Na tak način so odlični ambasadorji slovenske kulture. O svojih izkušnjah bodo govorili Jožica Svete, Gianni Rijavec, Boštjan Usenik in Denis Novato. Pogovor bo vodil Igor Pirkovič.
Mnogi slovenski glasbeniki imajo privilegij nastopati v tujini. Tam jih sprejemajo odprto, pa naj gre za slovensko ali tuje občinstvo. Nastopali so v najbolj prestižnih koncertnih dvoranah in za najbolj zveneča svetovna imena. Na tak način so odlični ambasadorji slovenske kulture. O svojih izkušnjah bodo govorili Jožica Svete, Gianni Rijavec, Boštjan Usenik in Denis Novato. Pogovor bo vodil Igor Pirkovič.
»Pošteno smo že zakorakali v počitnice, saj smo vendar na vrhu turistične sezone. Kljub temu pa nam včasih zmanjka zamisli, kam in kako po Sloveniji. Turistični vodniki Mateja Kregar Gliha, Sergeja Kariž, Diana Ternav in Gregor Zajc, ki smo jih povabili v oddajo, nam bodo povedali, kam potujejo Slovenci, kaj jih pri tem najbolj zanima, in kaj zanima tujce, ki pridejo k nam. Seveda pa ima voditeljica Vida Petrovčič tudi za vas predlog za izlete. Vabimo vas na zahodno mejo slovenskega etničnega ozemlja, kot jo je s svojimi poslikavami v skoraj petdesetih cerkvah od Svetih Višarij do Lokve obeležil slikar Tone Kralj, v svoji zadnji študiji pa jo je opisal dr. Egon Pelikan.«
»Pošteno smo že zakorakali v počitnice, saj smo vendar na vrhu turistične sezone. Kljub temu pa nam včasih zmanjka zamisli, kam in kako po Sloveniji. Turistični vodniki Mateja Kregar Gliha, Sergeja Kariž, Diana Ternav in Gregor Zajc, ki smo jih povabili v oddajo, nam bodo povedali, kam potujejo Slovenci, kaj jih pri tem najbolj zanima, in kaj zanima tujce, ki pridejo k nam. Seveda pa ima voditeljica Vida Petrovčič tudi za vas predlog za izlete. Vabimo vas na zahodno mejo slovenskega etničnega ozemlja, kot jo je s svojimi poslikavami v skoraj petdesetih cerkvah od Svetih Višarij do Lokve obeležil slikar Tone Kralj, v svoji zadnji študiji pa jo je opisal dr. Egon Pelikan.«
Planinarjenje je ena od najbolj množičnih prostočasnih dejavnosti Slovencev. Ljudje imajo hribe, planine, gore, tako radi, da v njih ne le uživajo, ampak tudi tekmujejo z njimi in ogrožajo svoja življenja. S štirimi otroki priti na Šmarno goro, osvojiti najvišji vrh na svetu ali pa dočakati nova pljuča, da boš lahko osvojil Triglav – motivi so različni, cilji majhni in veliki, vse zgodbe pa zanimive. Zvezdan Martič bo gostil pisano druščino ljudi, ki jim je skupna ljubezen do hoje. V studiu bodo Jožef Bobovnik, Marija Štremfelj, Pia Peršič, Aljaž Hrvatin in družina Grabrijan.
Planinarjenje je ena od najbolj množičnih prostočasnih dejavnosti Slovencev. Ljudje imajo hribe, planine, gore, tako radi, da v njih ne le uživajo, ampak tudi tekmujejo z njimi in ogrožajo svoja življenja. S štirimi otroki priti na Šmarno goro, osvojiti najvišji vrh na svetu ali pa dočakati nova pljuča, da boš lahko osvojil Triglav – motivi so različni, cilji majhni in veliki, vse zgodbe pa zanimive. Zvezdan Martič bo gostil pisano druščino ljudi, ki jim je skupna ljubezen do hoje. V studiu bodo Jožef Bobovnik, Marija Štremfelj, Pia Peršič, Aljaž Hrvatin in družina Grabrijan.
Mnogo ljudi še ni slišalo za Alpsko konvencijo, čeprav je stara že četrt stoletja in jo je podpisala tudi Slovenija. Kaj prinaša ta mednarodna pogodba za ohranjanje naravnega alpskega okolja Sloveniji in ostalim državam s področja Alp? Letos se še posebej posvečajo zaščiti voda, kar je zelo aktualno tudi pri nas. Vida Petrovčič je v oddajo, kjer bodo prikazane tudi tuje dobre prakse s tega področja, povabila dr. Markusa Reitererja, dr. Mihaela Tomana, dr. Petra Skoberneta, Blanko Bartol in dr. Mateja Ogrina.
Mnogo ljudi še ni slišalo za Alpsko konvencijo, čeprav je stara že četrt stoletja in jo je podpisala tudi Slovenija. Kaj prinaša ta mednarodna pogodba za ohranjanje naravnega alpskega okolja Sloveniji in ostalim državam s področja Alp? Letos se še posebej posvečajo zaščiti voda, kar je zelo aktualno tudi pri nas. Vida Petrovčič je v oddajo, kjer bodo prikazane tudi tuje dobre prakse s tega področja, povabila dr. Markusa Reitererja, dr. Mihaela Tomana, dr. Petra Skoberneta, Blanko Bartol in dr. Mateja Ogrina.
Slike, ki jih v svet pošiljajo snemalci, včasih povedo več od besed. Na terenu se v oko kamere zapiše vse. Brez komentarjev, rezov ali manipulacij. Arhiv posnetkov na TV Slovenija je pomembna kulturna dediščina. V Polnočnem klubu bodo o delu snemalca in svojih bogatih izkušnjah govorili Tine Golob, Jože Jagrič. Jože Grajžl in Jure Nemec. Pogovor bo vodil Igor Pirkovič.
Slike, ki jih v svet pošiljajo snemalci, včasih povedo več od besed. Na terenu se v oko kamere zapiše vse. Brez komentarjev, rezov ali manipulacij. Arhiv posnetkov na TV Slovenija je pomembna kulturna dediščina. V Polnočnem klubu bodo o delu snemalca in svojih bogatih izkušnjah govorili Tine Golob, Jože Jagrič. Jože Grajžl in Jure Nemec. Pogovor bo vodil Igor Pirkovič.
Čeprav smo ljudje v večini primerov prepričani, da imamo sami pameti dovolj, bomo zdaj dobili pomočnike. Naša mesta, hiše in stanovanja bodo postali pametni. Zaradi tako imenovanega interneta stvari bodo smetnjaki pravočasno izpraznjeni, posebne oznake nam bodo ves čas kazale, kje so v mestu prazni parkirni prostori, zdravnik in medicinska sestra pa nam bosta na daljavo - kar v naši dnevni sobi nadzirala sladkor v krvi. In vse to že čez nekaj let. O tem, kaj nam prinašajo pametna mesta, bodo z Vido Petrovčič spregovorili Matjaž Gams, Blaž Golob, Robert Ambrož, Leon Kralj in Dominika Oroszy. Jožica Šmid in Bojan Frantar pa nam bosta odkrila, koliko je v Sloveniji sončnih ur in kakšne so.
Čeprav smo ljudje v večini primerov prepričani, da imamo sami pameti dovolj, bomo zdaj dobili pomočnike. Naša mesta, hiše in stanovanja bodo postali pametni. Zaradi tako imenovanega interneta stvari bodo smetnjaki pravočasno izpraznjeni, posebne oznake nam bodo ves čas kazale, kje so v mestu prazni parkirni prostori, zdravnik in medicinska sestra pa nam bosta na daljavo - kar v naši dnevni sobi nadzirala sladkor v krvi. In vse to že čez nekaj let. O tem, kaj nam prinašajo pametna mesta, bodo z Vido Petrovčič spregovorili Matjaž Gams, Blaž Golob, Robert Ambrož, Leon Kralj in Dominika Oroszy. Jožica Šmid in Bojan Frantar pa nam bosta odkrila, koliko je v Sloveniji sončnih ur in kakšne so.
V Sloveniji je vsako leto več starejših ljudi, starih tudi 8o in več let. Pa vendar, kako kakovostno bivati v domačem okolju čim dlje? Kako starejšim pomagati, da bi ostali vključeni v družbo kljub težavam z mobilnostjo? V okviru Zavoda Zlata mreža so ostarelim na voljo prostovoljni šoferji. O tem kot tudi o drugih dejavnostih pomoči starejšim še posebej v poletnih mesecih bodo spregovorili Edvard Kužner, Slavica Frelih iz Kopra, Črt Urbašek iz Velenja, Eva Jelnikar Mrak in uporabniki prostovoljnih storitev. V oddaji, ki jo bo vodila Danica Lorenčič bo nastopil tudi Trio Lipa iz Buzeta.
V Sloveniji je vsako leto več starejših ljudi, starih tudi 8o in več let. Pa vendar, kako kakovostno bivati v domačem okolju čim dlje? Kako starejšim pomagati, da bi ostali vključeni v družbo kljub težavam z mobilnostjo? V okviru Zavoda Zlata mreža so ostarelim na voljo prostovoljni šoferji. O tem kot tudi o drugih dejavnostih pomoči starejšim še posebej v poletnih mesecih bodo spregovorili Edvard Kužner, Slavica Frelih iz Kopra, Črt Urbašek iz Velenja, Eva Jelnikar Mrak in uporabniki prostovoljnih storitev. V oddaji, ki jo bo vodila Danica Lorenčič bo nastopil tudi Trio Lipa iz Buzeta.
Matura ali zrelostni izpit, kot radi rečemo, ima v človekovem spominu posebno mesto. Spominja nas na mladost, na prijateljstva, na učenje in vstop v svet odraslih. Kako je izgledala matura v Avstro–Ogrski, kaj je prinesla osamosvojitev, katera vprašanja so bila najtežja, kdo je sestavljal naloge včasih in kdo danes, kako je vplival rezultat mature na kasnejše življenje in kdaj so začele maturo opravljati tudi ženske – je le nekaj od tem tokratnega Polnočnega kluba. Gostje Zvezdana Martiča bodo direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc, zlata maturantka Iva Jurov, Mateja Ribarič iz Slovenskega šolskega muzeja in Milivoj Veličkovič Perat, ki je praznoval že 60. obletnico mature.
Matura ali zrelostni izpit, kot radi rečemo, ima v človekovem spominu posebno mesto. Spominja nas na mladost, na prijateljstva, na učenje in vstop v svet odraslih. Kako je izgledala matura v Avstro–Ogrski, kaj je prinesla osamosvojitev, katera vprašanja so bila najtežja, kdo je sestavljal naloge včasih in kdo danes, kako je vplival rezultat mature na kasnejše življenje in kdaj so začele maturo opravljati tudi ženske – je le nekaj od tem tokratnega Polnočnega kluba. Gostje Zvezdana Martiča bodo direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc, zlata maturantka Iva Jurov, Mateja Ribarič iz Slovenskega šolskega muzeja in Milivoj Veličkovič Perat, ki je praznoval že 60. obletnico mature.
V Polnočnem klubu bomo govorili o življenju in zapuščini brezčasnega skladatelja, dirigenta in aranžerja Jožeta Privška, ki bi marca dopolnil osemdeset let. Strokovnjaki ga uvrščajo med največje glasbene genije druge polovice prejšnjega stoletja. O njem bodo spregovorili Elza Budau, Jani Golob, Oto Pestner, Primož Grašič in Blaž Jurjevčič.
V Polnočnem klubu bomo govorili o življenju in zapuščini brezčasnega skladatelja, dirigenta in aranžerja Jožeta Privška, ki bi marca dopolnil osemdeset let. Strokovnjaki ga uvrščajo med največje glasbene genije druge polovice prejšnjega stoletja. O njem bodo spregovorili Elza Budau, Jani Golob, Oto Pestner, Primož Grašič in Blaž Jurjevčič.
Znanja in veščin ni nikoli preveč, še posebej pri poklicih, ki imajo veliko opravka z ljudmi. V tokratnem polnočnem klubu se bo Vida Petrovčič z gosti: zdravnikom Markom Gričarjem, policistko Majdo Nagode, prevajalko Špelo Hočevar in strokovnjakom za komunikacijo Kamenkom Kesarjem pogovarjala predvsem o dveh takih poklicih, o zdravnikih in policistih, kjer, kot lahko beremo in slišimo, v tej komunikaciji tudi velikokrat šumi.
Znanja in veščin ni nikoli preveč, še posebej pri poklicih, ki imajo veliko opravka z ljudmi. V tokratnem polnočnem klubu se bo Vida Petrovčič z gosti: zdravnikom Markom Gričarjem, policistko Majdo Nagode, prevajalko Špelo Hočevar in strokovnjakom za komunikacijo Kamenkom Kesarjem pogovarjala predvsem o dveh takih poklicih, o zdravnikih in policistih, kjer, kot lahko beremo in slišimo, v tej komunikaciji tudi velikokrat šumi.
»Tukaj smo zato, da življenje živimo in ne trpimo,« je zapisal Urban Urbanc, eden od tokratnih gostov Polnočnega kluba. Kaj pa storimo za to, da bi bilo naše življenje obogateno z lepoto, dobroto, s prijaznostjo, z dotiki, objemi in s poljubi? Zakaj smo vse prevečkrat naveličani in utrujeni, četudi imamo več kot mnogi drugi? Kako se spoprijeti z navlako, ki jo nosimo v sebi, in kako občutiti ljubezen do življenja, ki je neponovljivo, obenem pa naša stvaritev? O vsem tem bodo v oddaji, ki jo bo vodila Danica Lorenčič, spregovorili tudi Sanela Banović, Lidija Kodrič in Bojan Schvarc.
»Tukaj smo zato, da življenje živimo in ne trpimo,« je zapisal Urban Urbanc, eden od tokratnih gostov Polnočnega kluba. Kaj pa storimo za to, da bi bilo naše življenje obogateno z lepoto, dobroto, s prijaznostjo, z dotiki, objemi in s poljubi? Zakaj smo vse prevečkrat naveličani in utrujeni, četudi imamo več kot mnogi drugi? Kako se spoprijeti z navlako, ki jo nosimo v sebi, in kako občutiti ljubezen do življenja, ki je neponovljivo, obenem pa naša stvaritev? O vsem tem bodo v oddaji, ki jo bo vodila Danica Lorenčič, spregovorili tudi Sanela Banović, Lidija Kodrič in Bojan Schvarc.
Večina od nas doživlja šport z druge strani, kot gledalci. Imamo svoje idole, za katere držimo pesti, jih spremljamo na tekmah ali zgolj gledamo preko ekranov. In z njimi delimo veselje ob zmagah in razočaranje ob porazih. Pride pa dan, ko se tudi najuspešnejši športniki poslovijo od aktivnega tekmovanja. Čez noč je konec napetosti, medijske pozornosti, medalje so kmalu pozabljene in pred športnikom zazeva velika praznina. Kako živeti brez medalj in kako si ustvariti novo kariero, bodo Zvezdanu Martiču razkrili plavalec Peter Mankoč, kajakaš Andraž Hribar, atletinja Brigita Langerholc in alpska smučarka Petra Robnik.
Večina od nas doživlja šport z druge strani, kot gledalci. Imamo svoje idole, za katere držimo pesti, jih spremljamo na tekmah ali zgolj gledamo preko ekranov. In z njimi delimo veselje ob zmagah in razočaranje ob porazih. Pride pa dan, ko se tudi najuspešnejši športniki poslovijo od aktivnega tekmovanja. Čez noč je konec napetosti, medijske pozornosti, medalje so kmalu pozabljene in pred športnikom zazeva velika praznina. Kako živeti brez medalj in kako si ustvariti novo kariero, bodo Zvezdanu Martiču razkrili plavalec Peter Mankoč, kajakaš Andraž Hribar, atletinja Brigita Langerholc in alpska smučarka Petra Robnik.
V tokratnem polnočnem klubu z naslovom "Ali mlade res nič več ne zanima?" bodo gostje predstavili svoja mnenja o tem, ali so res vsi mladi površni, nezainteresirani za dogajanje okoli sebe; ali res ne berejo več knjig, časopisov in dneve preživljajo zatopljeni v pametne telefone, tablice, prenosne računalnike ... Torej izgubljajo čas in ne počnejo nič pametnega. Ali ti stereotipi držijo ali pa gre le za novo, drugačno obliko pridobivanja in posredovanja znanja in informacij, se bo voditelj Vanja Vardjan pogovarjal z 22-letno blogarko Aleksandro Rosič, še leto mlajšim Janom Filipom Jordanom Frangešem, ki ljudi po spletu nagovarja k aktivnemu življenjskemu slogu, psihoterapevtko za mladostnike in družinske odnose Anko Patru ter Matejem Špeharjem, poznavalcem uporabe družbenih omrežij v Sloveniji.
V tokratnem polnočnem klubu z naslovom "Ali mlade res nič več ne zanima?" bodo gostje predstavili svoja mnenja o tem, ali so res vsi mladi površni, nezainteresirani za dogajanje okoli sebe; ali res ne berejo več knjig, časopisov in dneve preživljajo zatopljeni v pametne telefone, tablice, prenosne računalnike ... Torej izgubljajo čas in ne počnejo nič pametnega. Ali ti stereotipi držijo ali pa gre le za novo, drugačno obliko pridobivanja in posredovanja znanja in informacij, se bo voditelj Vanja Vardjan pogovarjal z 22-letno blogarko Aleksandro Rosič, še leto mlajšim Janom Filipom Jordanom Frangešem, ki ljudi po spletu nagovarja k aktivnemu življenjskemu slogu, psihoterapevtko za mladostnike in družinske odnose Anko Patru ter Matejem Špeharjem, poznavalcem uporabe družbenih omrežij v Sloveniji.
V Sloveniji je 95 tisoč brezposelnih. Veliko pa je tudi takih iskalcev zaposlitve, ki si želijo zamenjati delodajalca. Eno pomembnih vprašanj, ki si ga velja v tem primeru zastaviti je: kaj znam, kar bi lahko prodal drugim in predvsem kako bi to lahko storil. V tokratnem Polnočnem klubu je Vida Petrovčič povabila štiri sogovornike – Sašo Boštjančič, Tanjo Kozinc, Tadeja Goloba in Miho Artnaka, ki so si pri tem »pomagali« predvsem s svojim hobijem. Ta je postal njihov zaslužek.«
V Sloveniji je 95 tisoč brezposelnih. Veliko pa je tudi takih iskalcev zaposlitve, ki si želijo zamenjati delodajalca. Eno pomembnih vprašanj, ki si ga velja v tem primeru zastaviti je: kaj znam, kar bi lahko prodal drugim in predvsem kako bi to lahko storil. V tokratnem Polnočnem klubu je Vida Petrovčič povabila štiri sogovornike – Sašo Boštjančič, Tanjo Kozinc, Tadeja Goloba in Miho Artnaka, ki so si pri tem »pomagali« predvsem s svojim hobijem. Ta je postal njihov zaslužek.«
Sezona veselic, koncertov in sploh igranja na prostem je odprta. Ponudbe je veliko, kam se bodo ljudje šli zabavat in koga poslušat, pa je tudi bolj ali manj jasno. Gostje tega Polnočnega kluba z obiskom na svojih nastopih nimajo težav. Spadajo med najbolj popularne in iskane izvajalce. V studiu bodo Saša Lendero, Dejan Vunjak, Jože Potrebuješ iz skupine Čuki in Primož Ilovar iz skupine Gadi. Z njimi se bo pogovarjal Igor Pirkovič.
Sezona veselic, koncertov in sploh igranja na prostem je odprta. Ponudbe je veliko, kam se bodo ljudje šli zabavat in koga poslušat, pa je tudi bolj ali manj jasno. Gostje tega Polnočnega kluba z obiskom na svojih nastopih nimajo težav. Spadajo med najbolj popularne in iskane izvajalce. V studiu bodo Saša Lendero, Dejan Vunjak, Jože Potrebuješ iz skupine Čuki in Primož Ilovar iz skupine Gadi. Z njimi se bo pogovarjal Igor Pirkovič.
Za nogomet, najpomembnejšo postransko stvar na svetu je pri nas dolgo veljalo, da to ni slovenski šport. V deželi smučarjev smo vihali nosove, da gre za balkanski šport in spregledali, da gre za najbolj množičen in priljubljen šport na svetu. Danes je vse drugače. Naši nogometaši igrajo za najboljše klube na svetu, navijači spremljajo reprezentanco na evropska in svetovna prvenstva. In še nekaj se je zgodilo – nogomet je postal tudi ženski šport. Slovenske nogometašice, reprezentantke, podobno kot njihovi moški kolegi nastopajo za najboljše tuje klube. Kako je nogomet (spet) postal slovenski, se bo Zvezdan Martič pogovarjal z najboljšim slovenskim nogometašem vseh časov Brankom Oblakom, z dolgoletnim predsednikom nogometne zveze Rudijem Zavrlom, reprezentantko, ki igra za nizozemski Twente Kristino Erman in nogometno trenerko Nino Čebin.
Za nogomet, najpomembnejšo postransko stvar na svetu je pri nas dolgo veljalo, da to ni slovenski šport. V deželi smučarjev smo vihali nosove, da gre za balkanski šport in spregledali, da gre za najbolj množičen in priljubljen šport na svetu. Danes je vse drugače. Naši nogometaši igrajo za najboljše klube na svetu, navijači spremljajo reprezentanco na evropska in svetovna prvenstva. In še nekaj se je zgodilo – nogomet je postal tudi ženski šport. Slovenske nogometašice, reprezentantke, podobno kot njihovi moški kolegi nastopajo za najboljše tuje klube. Kako je nogomet (spet) postal slovenski, se bo Zvezdan Martič pogovarjal z najboljšim slovenskim nogometašem vseh časov Brankom Oblakom, z dolgoletnim predsednikom nogometne zveze Rudijem Zavrlom, reprezentantko, ki igra za nizozemski Twente Kristino Erman in nogometno trenerko Nino Čebin.
Slovenci radi pojemo in plešemo. Kako in kdaj pa so plesali včasih? Nekaj tega bodo tokrat v Polnočnem klubu prikazali folkloristi in godci Folklorne skupine COF, to je kluba optimističnih folkloristov, veterani Folklorne skupine Tineta Rožanca in veterani Folklorne skupine Emona. O bogastvu naših ljudskih plesov pa bodo v pogovoru z Danico Lorenčič spregovorili tudi Zdravko Aljoša Uršič, Gorazd Mušič, Marko Kosmač in Dare Fabjan.
Slovenci radi pojemo in plešemo. Kako in kdaj pa so plesali včasih? Nekaj tega bodo tokrat v Polnočnem klubu prikazali folkloristi in godci Folklorne skupine COF, to je kluba optimističnih folkloristov, veterani Folklorne skupine Tineta Rožanca in veterani Folklorne skupine Emona. O bogastvu naših ljudskih plesov pa bodo v pogovoru z Danico Lorenčič spregovorili tudi Zdravko Aljoša Uršič, Gorazd Mušič, Marko Kosmač in Dare Fabjan.
Si predstavljate, da bi v tej državi sprejeli zakon, da je treba imeti 5o let delovne dobe? Najmanj na referendum bi šel takšen zakon ali pa bi prišlo do državljanske nepokorščine. Ampak med nami so ljudje, ki delajo tudi 5o let in več. In 7. aprila jih boste videli in slišali v Polnočnem klubu. Tudi rekorderja Aleša Mižigoja, ki ima 64 let delovne dobe in še ne misli na upokojitev. Gostje Slavka Bobovnika pa bodo tudi dr. Marija Turenšek, dr. Peter Čeferin in dr. Nado Vodopija.
Si predstavljate, da bi v tej državi sprejeli zakon, da je treba imeti 5o let delovne dobe? Najmanj na referendum bi šel takšen zakon ali pa bi prišlo do državljanske nepokorščine. Ampak med nami so ljudje, ki delajo tudi 5o let in več. In 7. aprila jih boste videli in slišali v Polnočnem klubu. Tudi rekorderja Aleša Mižigoja, ki ima 64 let delovne dobe in še ne misli na upokojitev. Gostje Slavka Bobovnika pa bodo tudi dr. Marija Turenšek, dr. Peter Čeferin in dr. Nado Vodopija.
Smeh nikoli ne škodi in nikdar ga ni preveč. Še posebej, če se smejemo na tuj račun, četudi gre včasih čez rob. Je pa poklic tistih, ki druge spravljajo v dobro voljo, kar zahteven. O svojem delu in izkušnjah bodo spregovorili Ana Maria Mitič, Bojan Emeršič, Matjaž Javšnik, Sašo Đukič in Tin Vodopivec. Pogovor bo vodil Igor Pirkovič.
Smeh nikoli ne škodi in nikdar ga ni preveč. Še posebej, če se smejemo na tuj račun, četudi gre včasih čez rob. Je pa poklic tistih, ki druge spravljajo v dobro voljo, kar zahteven. O svojem delu in izkušnjah bodo spregovorili Ana Maria Mitič, Bojan Emeršič, Matjaž Javšnik, Sašo Đukič in Tin Vodopivec. Pogovor bo vodil Igor Pirkovič.
»Slovenski pregovor pravi, da "jabolko ne pade daleč od drevesa." Res pa je, da lahko živi v njegovi senci. Vida Petrovčič, ki je v goste povabila Tomaža Humarja, Tjaši Perko, Ulo Furlan in Polono Juh, se v tokratnem Polnočnem klubu sprašuje: kako živijo in kako se počutijo otroci znanih staršev. Kako poklicna pot staršev vpliva na njihovo kariero?«
»Slovenski pregovor pravi, da "jabolko ne pade daleč od drevesa." Res pa je, da lahko živi v njegovi senci. Vida Petrovčič, ki je v goste povabila Tomaža Humarja, Tjaši Perko, Ulo Furlan in Polono Juh, se v tokratnem Polnočnem klubu sprašuje: kako živijo in kako se počutijo otroci znanih staršev. Kako poklicna pot staršev vpliva na njihovo kariero?«
Večina ljudi pri iskanju službe pozna Zavod za zaposlovanje in težave ljudi, ki iščejo delo. Manj znano je, da imajo tudi delodajalci težave najti prave ljudi, še posebej, kadar gre za vodilna mesta in specifična znanja ali posebno zahtevne funkcije. Takrat se obrnejo na lovce na glave (head hunters), agencije ali posameznike, ki so specializirani za iskanje točna takšnih kadrov, kot jih delodajalec potrebuje. Gostje Zvezdana Martiča bodo Matej Mrak, Snežana Kragelj, Nedo Beširević in Zoran Savin.
Večina ljudi pri iskanju službe pozna Zavod za zaposlovanje in težave ljudi, ki iščejo delo. Manj znano je, da imajo tudi delodajalci težave najti prave ljudi, še posebej, kadar gre za vodilna mesta in specifična znanja ali posebno zahtevne funkcije. Takrat se obrnejo na lovce na glave (head hunters), agencije ali posameznike, ki so specializirani za iskanje točna takšnih kadrov, kot jih delodajalec potrebuje. Gostje Zvezdana Martiča bodo Matej Mrak, Snežana Kragelj, Nedo Beširević in Zoran Savin.
Pred leti so bile ženske ob rojstvu prvega otroka stare v povprečju 25 let, danes rojevajo prvega otroka tudi po 4o letu in več. Mnogi otroci med njimi so čudež narave in medicine. Kaj pa pomeni imeti otroka v poznih letih, kaj so prednosti in slabosti poznega starševstva, o tem bodo v oddaji spregovorili Urška Draž, Katarina Venturini, pediater Brane Gaber , ginekolog in porodničar Stanko Pušenjak, Danica Lorenčič pa je v oddajo povabila tudi dijake z Gimnazije Ledina.
Pred leti so bile ženske ob rojstvu prvega otroka stare v povprečju 25 let, danes rojevajo prvega otroka tudi po 4o letu in več. Mnogi otroci med njimi so čudež narave in medicine. Kaj pa pomeni imeti otroka v poznih letih, kaj so prednosti in slabosti poznega starševstva, o tem bodo v oddaji spregovorili Urška Draž, Katarina Venturini, pediater Brane Gaber , ginekolog in porodničar Stanko Pušenjak, Danica Lorenčič pa je v oddajo povabila tudi dijake z Gimnazije Ledina.
V tokratnem Polnočnem klubu bomo predstavili štiri uspešne Slovenke, najboljšo kuharico na svetu, ekstremno ultramaratonko, znanstvenico, ki je v Slovenijo pripeljala internet in poslovno sekretarko, ki je ustanovila sindikat najslabše plačanih iz skupine J. Oddajo namenjamo ob Dnevu žena uspešnim Slovenkam, njihovim poklicnim uspehom, družini in družbi. Vida Petrovčič je v oddajo Povabila Ano Roš, Andrejo Sterle Podobnik, Borko Jerman Blažič in Darjo Vrečko.
V tokratnem Polnočnem klubu bomo predstavili štiri uspešne Slovenke, najboljšo kuharico na svetu, ekstremno ultramaratonko, znanstvenico, ki je v Slovenijo pripeljala internet in poslovno sekretarko, ki je ustanovila sindikat najslabše plačanih iz skupine J. Oddajo namenjamo ob Dnevu žena uspešnim Slovenkam, njihovim poklicnim uspehom, družini in družbi. Vida Petrovčič je v oddajo Povabila Ano Roš, Andrejo Sterle Podobnik, Borko Jerman Blažič in Darjo Vrečko.
Narodno zabavna glasba ima vse več pristašev med mladimi. Skoraj vsaka vas ima že ansambel. Danes je možnosti več, včasih pa ni bilo tako. O svojih izkušnjah in glasbeni karieri ter o sedanjem stanju v tej glasbi bodo govorili legendarni Franc Šegovc, vodja ansambla Štirje kovači, Andrej Bergant, član Fantov s Praprotna, Janez Per, baritonist Alpskega kvinteta in Franc Mihelič, vodja ansambla z njegovim imenom. Oddajo bo vodil Igor Pirkovič.
Narodno zabavna glasba ima vse več pristašev med mladimi. Skoraj vsaka vas ima že ansambel. Danes je možnosti več, včasih pa ni bilo tako. O svojih izkušnjah in glasbeni karieri ter o sedanjem stanju v tej glasbi bodo govorili legendarni Franc Šegovc, vodja ansambla Štirje kovači, Andrej Bergant, član Fantov s Praprotna, Janez Per, baritonist Alpskega kvinteta in Franc Mihelič, vodja ansambla z njegovim imenom. Oddajo bo vodil Igor Pirkovič.
V Polnočnem klubu bodo tokrat spregovorili o zanimivem projektu Javne agencije za knjigo Republike Slovenije ''Vključujemo in aktiviramo''. Namen projekta je vključevanje štirih ranljivih družbenih skupin: oseb z motnjami v duševnem zdravju, oseb z motnjami v duševnem razvoju, zapornikov v fazi odpusta in oseb, ki se zdravijo odvisnosti od prepovedanih drog. Skozi projekt naj bi se v prvi vrsti lažje socialno aktivirali in posledično vključili na trg dela. Zvezdan Martič bo gostil štiri udeležence in štiri mentorje.
V Polnočnem klubu bodo tokrat spregovorili o zanimivem projektu Javne agencije za knjigo Republike Slovenije ''Vključujemo in aktiviramo''. Namen projekta je vključevanje štirih ranljivih družbenih skupin: oseb z motnjami v duševnem zdravju, oseb z motnjami v duševnem razvoju, zapornikov v fazi odpusta in oseb, ki se zdravijo odvisnosti od prepovedanih drog. Skozi projekt naj bi se v prvi vrsti lažje socialno aktivirali in posledično vključili na trg dela. Zvezdan Martič bo gostil štiri udeležence in štiri mentorje.
Kako razumeti stiske otrok, ki živijo v svojem svetu, mislijo in čutijo drugače kot večina otrok? Kako vedeti in prepoznati znake avtizma? Kaj ob tem doživljajo starši? Da bi razumeli tako drugačne otroke, s tem pa tudi klic staršev po pomoči bosta v Polnočnem klubu svojo osebno zgodbo odstrli Gabrijela Malenšek in Barbara Bačnik. V studiu pa bosta tudi strokovnjakinja za avtizem dr. Marta Macedoni Lukšič in Nina Berložnik z Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani. Pogovor bo vodila Danica Lorenčič.
Kako razumeti stiske otrok, ki živijo v svojem svetu, mislijo in čutijo drugače kot večina otrok? Kako vedeti in prepoznati znake avtizma? Kaj ob tem doživljajo starši? Da bi razumeli tako drugačne otroke, s tem pa tudi klic staršev po pomoči bosta v Polnočnem klubu svojo osebno zgodbo odstrli Gabrijela Malenšek in Barbara Bačnik. V studiu pa bosta tudi strokovnjakinja za avtizem dr. Marta Macedoni Lukšič in Nina Berložnik z Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani. Pogovor bo vodila Danica Lorenčič.
»Letos mineva 145 let od rojstva in 60 let od smrti arhitekta Jožeta Plečnika. Kakšno zapuščino in kakšna sporočila nam je zapustil? Ali ga dovolj poznamo in cenimo? V tokratni oddaji Polnočni klub se bo Vida Petrovčič z gosti, ki so: Andrej Hrausky, dr. Janez Koželj, Peter Krečič in dr. Damjan Prelovšek, sprehodila skozi Plečnikov opus v Ljubljani, na Pragi in na Dunaju, skušali bomo razložiti njegove simbole in sporočila. Spregovorili bomo o osebnih spominih, povezanih s Plečnikom.«
»Letos mineva 145 let od rojstva in 60 let od smrti arhitekta Jožeta Plečnika. Kakšno zapuščino in kakšna sporočila nam je zapustil? Ali ga dovolj poznamo in cenimo? V tokratni oddaji Polnočni klub se bo Vida Petrovčič z gosti, ki so: Andrej Hrausky, dr. Janez Koželj, Peter Krečič in dr. Damjan Prelovšek, sprehodila skozi Plečnikov opus v Ljubljani, na Pragi in na Dunaju, skušali bomo razložiti njegove simbole in sporočila. Spregovorili bomo o osebnih spominih, povezanih s Plečnikom.«
Jutrišnji dan sicer ni nikomur zagotovljen, ima pa vsak o njem svoje mnenje, nekateri tudi na podlagi svojih bogatih življenjskih izkušenj. Zakonca Ana Marija Cetin Lapajne in Ivan Lapajne – gosta naslednjega Polnočnega kluba, sta o tem, kaj nas čaka in kaj bi morali storiti za boljši jutri napisala celo manifest. O tem, kako na prihodnost gleda mlajša generacija in ali nas čaka nekakšen eko socializem bosta v studiu z Vido Petrovčič govorila še dr. Danijela Brečko in Viktor Žakelj.
Jutrišnji dan sicer ni nikomur zagotovljen, ima pa vsak o njem svoje mnenje, nekateri tudi na podlagi svojih bogatih življenjskih izkušenj. Zakonca Ana Marija Cetin Lapajne in Ivan Lapajne – gosta naslednjega Polnočnega kluba, sta o tem, kaj nas čaka in kaj bi morali storiti za boljši jutri napisala celo manifest. O tem, kako na prihodnost gleda mlajša generacija in ali nas čaka nekakšen eko socializem bosta v studiu z Vido Petrovčič govorila še dr. Danijela Brečko in Viktor Žakelj.
Zakaj medijem pravimo, da so četrta veja oblasti? Ker v imenu državljanov nadzorujejo delovanje tistih, ki imajo v družbi moč in vpliv. Če se nekdo boji, da mu bodo novinarji potrkali na vrata, obstaja velika verjetnost, da ima za ta strah (in slabo vest) upravičen razlog. Po drugi strani so mnogi ljudje v stiski našli pomoč, izhod iz težav ali vsaj nekoga, ki jih je poslušal, edino v medijih. Zato ni redko, da so novinarji tarča napadov, groženj, žaljivk. Novinarke so pri tem še v posebej težki vlogi in štiri novinarke iz različnih medijskih hiš bo gostil Zvezdan Martič. V studiu bodo Maja Derčar, Jelena Aščič, Tanja Smrekar in Petra Lesjak Tušek.
Zakaj medijem pravimo, da so četrta veja oblasti? Ker v imenu državljanov nadzorujejo delovanje tistih, ki imajo v družbi moč in vpliv. Če se nekdo boji, da mu bodo novinarji potrkali na vrata, obstaja velika verjetnost, da ima za ta strah (in slabo vest) upravičen razlog. Po drugi strani so mnogi ljudje v stiski našli pomoč, izhod iz težav ali vsaj nekoga, ki jih je poslušal, edino v medijih. Zato ni redko, da so novinarji tarča napadov, groženj, žaljivk. Novinarke so pri tem še v posebej težki vlogi in štiri novinarke iz različnih medijskih hiš bo gostil Zvezdan Martič. V studiu bodo Maja Derčar, Jelena Aščič, Tanja Smrekar in Petra Lesjak Tušek.