Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Pogled na ...

Dokumentarno-izobraževalne oddaje Pogled na ... o kulturnih spomenikih Slovenije, nastale po zamisli umetnostne zgodovinarke, kodikologinje ddr. Nataše Golob.

Zadnje

Pogled na ...

Pogled na ... sliko Toneta Kralja Na ruševinah

22. 3. 2024

Ko je po končani I. svetovni vojni zahodni del slovenskega ozemlja pripadel Italiji, je bolečina razkosanega narodovega telesa postala snov nekaterih del Toneta Kralja. Umetnosti je čas ekspresionizma dal učinkovit simbolni repertoar, s katerim je slikar oblikoval nekonvencionalno sporočilo, občutek tesnobe in brezizhodnosti. Slika je alegorija žalostnega spoznanja, da kljub obljubam zmagovite antante Slovencem ni bilo dano združiti svoja ozemlja v svobodno domovino. Skupaj z drugimi slikami je Tone Kralj pokazal bridkost, ki je ob tem prevzemala intelektualce. Avtor strokovnega besedila in koscenarist: dr. Andrej Smrekar Scenaristka in urednica: prof. ddr. Nataša Golob Režiser: Primož Meško

14 min

Ko je po končani I. svetovni vojni zahodni del slovenskega ozemlja pripadel Italiji, je bolečina razkosanega narodovega telesa postala snov nekaterih del Toneta Kralja. Umetnosti je čas ekspresionizma dal učinkovit simbolni repertoar, s katerim je slikar oblikoval nekonvencionalno sporočilo, občutek tesnobe in brezizhodnosti. Slika je alegorija žalostnega spoznanja, da kljub obljubam zmagovite antante Slovencem ni bilo dano združiti svoja ozemlja v svobodno domovino. Skupaj z drugimi slikami je Tone Kralj pokazal bridkost, ki je ob tem prevzemala intelektualce. Avtor strokovnega besedila in koscenarist: dr. Andrej Smrekar Scenaristka in urednica: prof. ddr. Nataša Golob Režiser: Primož Meško

Pogled na ...

Kavčičevo sliko Fokion z ženo in bogato Jonko

21. 3. 2024

Interpretacija slike klasicističnega mojstra Kavčiča, ki je zgodbo slike utemeljil na razsvetljenskem vzoru antičnega vojskovodje Fokiona kot velikega patriota. Na sliki je upodobljena Fokionova žena, ki neki Jonki razloži, da je njen najlepši nakit njen mož in ne bogastvo, kakršnega nase vesi Jonka. Premoč bistva nad videzom.

15 min

Interpretacija slike klasicističnega mojstra Kavčiča, ki je zgodbo slike utemeljil na razsvetljenskem vzoru antičnega vojskovodje Fokiona kot velikega patriota. Na sliki je upodobljena Fokionova žena, ki neki Jonki razloži, da je njen najlepši nakit njen mož in ne bogastvo, kakršnega nase vesi Jonka. Premoč bistva nad videzom.

Pogled na ...

Baročni dvorec Dornava

20. 3. 2024

Na ravnini sredi Ptujskega polja, ob robu vasi Dornava stoji razkošen baročni dvorec. Mogočen videz, ki pritegne od daleč, zbuja misel na vznemirljivo preteklost in sproža pričakovanja o bogastvu za ograjo, ki dvorec ločuje od okolice. Dornavski grajski kompleks velja za izvrstno sožitje arhitekture in vrta. A s pogledom od blizu kompleks izgubi precej sijaja, saj je stavba že nekaj let brez prebivalcev in notranje opreme, prav tako pa ne uidejo pozornosti znamenja propada.

18 min

Na ravnini sredi Ptujskega polja, ob robu vasi Dornava stoji razkošen baročni dvorec. Mogočen videz, ki pritegne od daleč, zbuja misel na vznemirljivo preteklost in sproža pričakovanja o bogastvu za ograjo, ki dvorec ločuje od okolice. Dornavski grajski kompleks velja za izvrstno sožitje arhitekture in vrta. A s pogledom od blizu kompleks izgubi precej sijaja, saj je stavba že nekaj let brez prebivalcev in notranje opreme, prav tako pa ne uidejo pozornosti znamenja propada.

Pogled na ...

Pogled na ... koptske tkanine

14. 3. 2024

Ob koncu 19. stoletja so evropske velesile kar tekmovale, kako dobre ekipe arheologov in starinoslovcev bodo poslale v pradavne sredozemske kraje. V knjigi novih pridobitev takratnega Deželnega muzeja je pod številko 47 zapisano, da so leta 1890 pridobili 52 koptskih tkanin za 260 florintov. Kopte in njihovo umetnostno izročilo je obdajal kanček skrivnostnega, prvinskega, povezanega z izvirnim krščanstvom. Tkanine ostalih poznoantičnih ljudstev se niso ohranile, v vlažnih notranjščinah sarkofagov in grobov so zaradi vlage sprhnele. Zato so toliko pomembnejše koptske tekstilije, ki so se uspele ohraniti v toplem in suhem egiptovskem okolju, v grobovih, zasutih s sipkim peskom…

15 min

Ob koncu 19. stoletja so evropske velesile kar tekmovale, kako dobre ekipe arheologov in starinoslovcev bodo poslale v pradavne sredozemske kraje. V knjigi novih pridobitev takratnega Deželnega muzeja je pod številko 47 zapisano, da so leta 1890 pridobili 52 koptskih tkanin za 260 florintov. Kopte in njihovo umetnostno izročilo je obdajal kanček skrivnostnega, prvinskega, povezanega z izvirnim krščanstvom. Tkanine ostalih poznoantičnih ljudstev se niso ohranile, v vlažnih notranjščinah sarkofagov in grobov so zaradi vlage sprhnele. Zato so toliko pomembnejše koptske tekstilije, ki so se uspele ohraniti v toplem in suhem egiptovskem okolju, v grobovih, zasutih s sipkim peskom…

Pogled na ...

Križana iz Kopra in Pirana

7. 3. 2024

Restavratorska detektivka, ki osvetljuje nastanek in vse kasnejše predelave dveh znamenitih razpel, ki sta postavljeni na ogled v Kopru in Piranu. Oba križana sta pomemben del slovenske umetnostne dediščine srednjega veka in vsak pripoveduje zanimivo zgodbo: prvi o dramatični preobrazbi, ki jo je doživel še v srednjem veku, drugi pa napeto zgodbo o odkrivanju njegovega porekla in vpetosti v dediščino jadranskega prostora.

16 min

Restavratorska detektivka, ki osvetljuje nastanek in vse kasnejše predelave dveh znamenitih razpel, ki sta postavljeni na ogled v Kopru in Piranu. Oba križana sta pomemben del slovenske umetnostne dediščine srednjega veka in vsak pripoveduje zanimivo zgodbo: prvi o dramatični preobrazbi, ki jo je doživel še v srednjem veku, drugi pa napeto zgodbo o odkrivanju njegovega porekla in vpetosti v dediščino jadranskega prostora.

Pogled na ...

Pilonov portret skladatelja Marija Kogoja

6. 3. 2024

»Nosil sem ga dolgo v glavi, tako da sem ga v enem samem zanosu položil na platno. Ko so videli otroci mojega tovariša, so zbežali pred njim, pred njegovim portretom pa so tudi odrasli rekli, da sem naslikal norega človeka,« je o nastajanju slike dejal Veno Pilon. Slika ne skriva, zakaj je umetnostna zgodovina Pilonov portret uvrstila v ekspresionizem, saj se je ekspresionizem pri nas večinoma dojemal skozi izraženost notranje napetosti.

15 min

»Nosil sem ga dolgo v glavi, tako da sem ga v enem samem zanosu položil na platno. Ko so videli otroci mojega tovariša, so zbežali pred njim, pred njegovim portretom pa so tudi odrasli rekli, da sem naslikal norega človeka,« je o nastajanju slike dejal Veno Pilon. Slika ne skriva, zakaj je umetnostna zgodovina Pilonov portret uvrstila v ekspresionizem, saj se je ekspresionizem pri nas večinoma dojemal skozi izraženost notranje napetosti.

Pogled na ...

Pogled na geme

24. 8. 2023

Geme so dragoceni kamni, v katere so vbrušene podobe. V grškem klasičnem obdobju so nastajale geme izjemne lepote, ki so dosti pozneje navdušile renesančne zbiralce in raziskovalce. Geme so svojo pot najpogosteje pričele kot pečatniki, nosilci sporočila, kot varuhi resnice, avtentičnosti. Zato so bile vdelane v prstane, da jih je imel lastnik vedno pri sebi in se njihovega pečata ne bi nihče mogel polastiti. Prizori so hkrati preskusni kamenčki znanja antične literature in zgodovine.

15 min

Geme so dragoceni kamni, v katere so vbrušene podobe. V grškem klasičnem obdobju so nastajale geme izjemne lepote, ki so dosti pozneje navdušile renesančne zbiralce in raziskovalce. Geme so svojo pot najpogosteje pričele kot pečatniki, nosilci sporočila, kot varuhi resnice, avtentičnosti. Zato so bile vdelane v prstane, da jih je imel lastnik vedno pri sebi in se njihovega pečata ne bi nihče mogel polastiti. Prizori so hkrati preskusni kamenčki znanja antične literature in zgodovine.

Pogled na ...

Pogled na arhitekturno dejavnost Valentina Fabrija

29. 12. 2020

Valentin Fabri iz Konjic, o katerem je leta 1487 pisal že oglejski vizitator Paolo Santonino, je v slabih dveh desetletjih napredoval od kaplana do dvojnega župnika, prošta in dvakratnega arhidiakona. Njegova gradbena zavzetost in njegova spretnost pri gospodarjenju sta pomembno zaznamovali arhitekturni podobi Štajerske in Koroške na začetku novega veka.

14 min

Valentin Fabri iz Konjic, o katerem je leta 1487 pisal že oglejski vizitator Paolo Santonino, je v slabih dveh desetletjih napredoval od kaplana do dvojnega župnika, prošta in dvakratnega arhidiakona. Njegova gradbena zavzetost in njegova spretnost pri gospodarjenju sta pomembno zaznamovali arhitekturni podobi Štajerske in Koroške na začetku novega veka.

Pogled na ...

Pogled na ... Tapiserije na ptujskem gradu

17. 11. 2018

Pozimi sta stanovalce po gradovih mučila mraz in prepih. Eden od načinov, kako ohranjati toploto v prostoru, je bilo prekrivanje sten in vratnih odprtin s tkaninami, ki so imele v plemiških bivališčih značaj umetnin. Pri nas hranijo najimenitnejše tapiserije na ptujskem gradu in jih uvrščamo v sam vrh takratne evropske produkcije. Tapiserije so iz zapuščine rodbine Leslie, ki so bili lastniki gradu od 1656 do 1802.

15 min

Pozimi sta stanovalce po gradovih mučila mraz in prepih. Eden od načinov, kako ohranjati toploto v prostoru, je bilo prekrivanje sten in vratnih odprtin s tkaninami, ki so imele v plemiških bivališčih značaj umetnin. Pri nas hranijo najimenitnejše tapiserije na ptujskem gradu in jih uvrščamo v sam vrh takratne evropske produkcije. Tapiserije so iz zapuščine rodbine Leslie, ki so bili lastniki gradu od 1656 do 1802.

Pogled na ...

Pogled na ... cerkev Sv. Martina v Martjancih

21. 1. 2017

CERKEV SV. MARTINA V MARTJANCIH Cerkev sv. Martina je bila zgrajena leta 1392. Kljub preprosti zunanjščini velja za vrh skupine prekmurskih gotskih arhitektur, predvsem zaradi prezbiterija z bogatim kamnoseškim okrasjem in kvalitetnimi stenskimi poslikavami, delo Janeza Akvile iz Radgone. Poslikava je uglašena s srednjeveško predstavo »nebeškega Jeruzalema«, zaporedje slik pa se razvije v čustveno močno in prepričljivo izpoved…

16 min

CERKEV SV. MARTINA V MARTJANCIH Cerkev sv. Martina je bila zgrajena leta 1392. Kljub preprosti zunanjščini velja za vrh skupine prekmurskih gotskih arhitektur, predvsem zaradi prezbiterija z bogatim kamnoseškim okrasjem in kvalitetnimi stenskimi poslikavami, delo Janeza Akvile iz Radgone. Poslikava je uglašena s srednjeveško predstavo »nebeškega Jeruzalema«, zaporedje slik pa se razvije v čustveno močno in prepričljivo izpoved…

Pogled na ...

Pogled na ... župnijsko cerkev sv. Kancijana v Kranju in poznogotske dvoranske cerkve na Kranjskem

27. 12. 2015

Veduto Kranja zaznamujejo zvoniki treh gotskih cerkva; najvišji je zvonik župnijske cerkve sv. Kancijana. Najpomembnejša kvaliteta kranjske župnijske cerkve je njena arhitektura - podatkov o njeni gradnji je malo, a dovolj, da lahko njeno stavbno zgodovino zadovoljivo rekonstruiramo. Dvoranski prostor je vse od 14. stoletja naprej eden značilnih arhitekturnih tipov v Nemškem cesarstvu, a nikjer se vse naštete prvine niso harmonično združile v celoto, kakršno vidimo v Kranju in po imenu neznanim mojstrom moramo pripisati kar lepo mero izvirnosti in ustvarjalnosti. Ta cerkev je z novim prostorskim konceptom močno zaznamovala stavbarstvo naslednjih desetletij na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem, kjer je postala dvoranska cerkev z zvezdastim obokom na osmerokotnih stebrih po vzoru Kranja najbolj razširjen tip mestnih in trških župnijskih cerkva.

16 min

Veduto Kranja zaznamujejo zvoniki treh gotskih cerkva; najvišji je zvonik župnijske cerkve sv. Kancijana. Najpomembnejša kvaliteta kranjske župnijske cerkve je njena arhitektura - podatkov o njeni gradnji je malo, a dovolj, da lahko njeno stavbno zgodovino zadovoljivo rekonstruiramo. Dvoranski prostor je vse od 14. stoletja naprej eden značilnih arhitekturnih tipov v Nemškem cesarstvu, a nikjer se vse naštete prvine niso harmonično združile v celoto, kakršno vidimo v Kranju in po imenu neznanim mojstrom moramo pripisati kar lepo mero izvirnosti in ustvarjalnosti. Ta cerkev je z novim prostorskim konceptom močno zaznamovala stavbarstvo naslednjih desetletij na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem, kjer je postala dvoranska cerkev z zvezdastim obokom na osmerokotnih stebrih po vzoru Kranja najbolj razširjen tip mestnih in trških župnijskih cerkva.

Pogled na ...

Pogled na ... nagrobnik Friderika IX. Ptujskega

20. 12. 2015

To je najlepši viteški nagrobnik, kar jih premoremo in v številnih opisih – tako znanstvenih kot literarnih – avtorji niso skoparili s hvalnicami. Čeprav je delno poškodovan, nam zrcali ideal plemenitega viteza. Frideriku IX. ni bilo namenjeno dolgo življenje, dočakal je le 35 let. Imel pa je gradiščanstvo na ptujskem gradu, bil je vojaški poveljnik, štajerski maršal in nekaj časa tudi štajerski deželni glavar. In ta mož je obstal pred nami, kot popolna podoba poznosrednjeveškega viteza, ki živi in zre v nas z odprtimi očmi. Nagrobnik je podoba živega: z nami govori in čeprav je telo minljiva tvarina, je duh ostal.

14 min

To je najlepši viteški nagrobnik, kar jih premoremo in v številnih opisih – tako znanstvenih kot literarnih – avtorji niso skoparili s hvalnicami. Čeprav je delno poškodovan, nam zrcali ideal plemenitega viteza. Frideriku IX. ni bilo namenjeno dolgo življenje, dočakal je le 35 let. Imel pa je gradiščanstvo na ptujskem gradu, bil je vojaški poveljnik, štajerski maršal in nekaj časa tudi štajerski deželni glavar. In ta mož je obstal pred nami, kot popolna podoba poznosrednjeveškega viteza, ki živi in zre v nas z odprtimi očmi. Nagrobnik je podoba živega: z nami govori in čeprav je telo minljiva tvarina, je duh ostal.

Pogled na ...

Koptske tkanine, Narcisov vodnjak

14. 6. 2014

KOPTSKE TKANINE Ob koncu 19. stoletja so evropske velesile kar tekmovale, kako dobre ekipe arheologov in starinoslovcev bodo poslale v pradavne sredozemske kraje. V knjigi novih pridobitev takratnega Deželnega muzeja je pod številko 47 zapisano, da so leta 1890 pridobili 52 koptskih tkanin za 260 florintov. Kopte in njihovo umetnostno izročilo je obdajal kanček skrivnostnega, prvinskega, povezanega z izvirnim krščanstvom. Tkanine ostalih poznoantičnih ljudstev se niso ohranile, v vlažnih notranjščinah sarkofagov in grobov so zaradi vlage sprhnele. Zato so toliko pomembnejše koptske tekstilije, ki so se uspele ohraniti v toplem in suhem egiptovskem okolju, v grobovih, zasutih s sipkim peskom… NARCISOV VODNJAK FRANCESCA ROBBE »Pod nakopičenimi skalami, med katerimi poganja krivenčasto drevo … sedi Narcis, se sklanja nad vodo v kotanji pod seboj ter se zaljubljeno ogleduje v vodni gladini.« Tako je Narcisov vodnjak izpod dleta Francesca Robbe opisal slovenski umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc. Ali je Robba skušal v svojo marmorno soho ujeti ključni preobrat v Ovidijevi pripovedi? To je trenutek, ko je Narcis dojel, da v prelepem mladeniču, ki vanj gleda z vodne gladine, vidi samega sebe. Nesrečnik se je takó seveda zavedel, da se lastne zrcalne podobe nikoli ne bo mogel dotakniti – z dotikom lahko čutno zazna le samega sebe…

29 min

KOPTSKE TKANINE Ob koncu 19. stoletja so evropske velesile kar tekmovale, kako dobre ekipe arheologov in starinoslovcev bodo poslale v pradavne sredozemske kraje. V knjigi novih pridobitev takratnega Deželnega muzeja je pod številko 47 zapisano, da so leta 1890 pridobili 52 koptskih tkanin za 260 florintov. Kopte in njihovo umetnostno izročilo je obdajal kanček skrivnostnega, prvinskega, povezanega z izvirnim krščanstvom. Tkanine ostalih poznoantičnih ljudstev se niso ohranile, v vlažnih notranjščinah sarkofagov in grobov so zaradi vlage sprhnele. Zato so toliko pomembnejše koptske tekstilije, ki so se uspele ohraniti v toplem in suhem egiptovskem okolju, v grobovih, zasutih s sipkim peskom… NARCISOV VODNJAK FRANCESCA ROBBE »Pod nakopičenimi skalami, med katerimi poganja krivenčasto drevo … sedi Narcis, se sklanja nad vodo v kotanji pod seboj ter se zaljubljeno ogleduje v vodni gladini.« Tako je Narcisov vodnjak izpod dleta Francesca Robbe opisal slovenski umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc. Ali je Robba skušal v svojo marmorno soho ujeti ključni preobrat v Ovidijevi pripovedi? To je trenutek, ko je Narcis dojel, da v prelepem mladeniču, ki vanj gleda z vodne gladine, vidi samega sebe. Nesrečnik se je takó seveda zavedel, da se lastne zrcalne podobe nikoli ne bo mogel dotakniti – z dotikom lahko čutno zazna le samega sebe…

Pogled na ...

Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico, skupinske portrete slikarja Jožefa Tominca, 2/3

26. 4. 2014

PLEČNIKOVO NARODNO IN UNIVERZITETNO KNJIŽNICO Po razpadu avstro-ogrske monarhije je bila ustanovljena slovenska univerza in z njo se je odprlo tudi vprašanje knjižnice. Nalogo je, ne brez zapletov, prevzel arhitekt Jožef Plečnik. Stavbo je odel v enotno ogrinjalo iz živordeče vrhniške opeke in kamna. Uporabil je kose temeljev nekdanje Auerspergove palače, jih pomešal s kamni iz podpeškega kamnoloma ter v fasado vstavil tudi nekaj betonskih nadomestkov. Sestavljanje opeke in kamna je pojasnil z načinom gradnje kraških hiš. Kar je Plečnik ustvaril s preddverjem čitalnice, velja za vrhunsko sposobnost podoživljanja antičnega duha. Pot do knjig si je Plečnik zamislil izrazito simbolično – kot prehod od teme neznanja k luči omike. Plečnikova knjižnica sodi med največje arhitekturne mojstrovine dvajsetega stoletja. Izhaja iz izročila antike in se hkrati oplaja pri domači tradiciji, ki jo dviguje na občečloveško humanistično raven. Njena izpoved je mnogoplastna in bo tudi prihodnjim rodovom vir občudovanja in navdiha. SKUPINSKE PORTRETE SLIKARJA JOŽEFA TOMINCA Slikani portret je v devetnajstem stoletju postal na kulturnih obrobjih privilegiran slikarski žanr. Novi naročnik – meščan je iskal lastno podobo, ki naj zaznamuje njegov družbeni prestiž in njegove vrednote. Jožef Tominc je naslikal dva izjemna skupinska portreta. Razkrijeta nam presenetljiv kontrast moralne drže dveh različni družbenih skupin po-restavracijske dobe v devetnajstem stoletju. Ko sliki postavimo drugo ob drugo, se razodene družbena drama, v kateri je vsakdo odigral svojo vlogo.

30 min

PLEČNIKOVO NARODNO IN UNIVERZITETNO KNJIŽNICO Po razpadu avstro-ogrske monarhije je bila ustanovljena slovenska univerza in z njo se je odprlo tudi vprašanje knjižnice. Nalogo je, ne brez zapletov, prevzel arhitekt Jožef Plečnik. Stavbo je odel v enotno ogrinjalo iz živordeče vrhniške opeke in kamna. Uporabil je kose temeljev nekdanje Auerspergove palače, jih pomešal s kamni iz podpeškega kamnoloma ter v fasado vstavil tudi nekaj betonskih nadomestkov. Sestavljanje opeke in kamna je pojasnil z načinom gradnje kraških hiš. Kar je Plečnik ustvaril s preddverjem čitalnice, velja za vrhunsko sposobnost podoživljanja antičnega duha. Pot do knjig si je Plečnik zamislil izrazito simbolično – kot prehod od teme neznanja k luči omike. Plečnikova knjižnica sodi med največje arhitekturne mojstrovine dvajsetega stoletja. Izhaja iz izročila antike in se hkrati oplaja pri domači tradiciji, ki jo dviguje na občečloveško humanistično raven. Njena izpoved je mnogoplastna in bo tudi prihodnjim rodovom vir občudovanja in navdiha. SKUPINSKE PORTRETE SLIKARJA JOŽEFA TOMINCA Slikani portret je v devetnajstem stoletju postal na kulturnih obrobjih privilegiran slikarski žanr. Novi naročnik – meščan je iskal lastno podobo, ki naj zaznamuje njegov družbeni prestiž in njegove vrednote. Jožef Tominc je naslikal dva izjemna skupinska portreta. Razkrijeta nam presenetljiv kontrast moralne drže dveh različni družbenih skupin po-restavracijske dobe v devetnajstem stoletju. Ko sliki postavimo drugo ob drugo, se razodene družbena drama, v kateri je vsakdo odigral svojo vlogo.

Pogled na ...

Cerkev sv. Martina v Martjancih, Celjski strop, 1/3

19. 4. 2014

CERKEV SV. MARTINA V MARTJANCIH Cerkev sv. Martina je bila zgrajena leta 1392. Kljub preprosti zunanjščini velja za vrh skupine prekmurskih gotskih arhitektur, predvsem zaradi prezbiterija z bogatim kamnoseškim okrasjem in kvalitetnimi stenskimi poslikavami, delo Janeza Akvile iz Radgone. Poslikava je uglašena s srednjeveško predstavo »nebeškega Jeruzalema«, zaporedje slik pa se razvije v čustveno močno in prepričljivo izpoved… CELJSKI STROP Osrednjo dvorano celjske Stare grofije krasi mojstrska stropna poslikava, imenovana Celjski strop. Šele sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja je delo odkril slovenski umetnostni zgodovinar in restavrator France Stele. V estetskem in vsebinskem pogledu je strop zelo blizu umetnosti, kakršno so cenili na Rudolfovem praškem dvorcu. Veliko osrednje polje odpira pogled na gornja nadstropja notranjega dvorišča, ki vrvijo od življenja. Po hodnikih se sprehajajo ljudje, nekateri so opazili obiskovalca in se ozrli navzdol, drugi se brezbrižno pomenkujejo in se ne menijo za ljudi pod njimi.

29 min

CERKEV SV. MARTINA V MARTJANCIH Cerkev sv. Martina je bila zgrajena leta 1392. Kljub preprosti zunanjščini velja za vrh skupine prekmurskih gotskih arhitektur, predvsem zaradi prezbiterija z bogatim kamnoseškim okrasjem in kvalitetnimi stenskimi poslikavami, delo Janeza Akvile iz Radgone. Poslikava je uglašena s srednjeveško predstavo »nebeškega Jeruzalema«, zaporedje slik pa se razvije v čustveno močno in prepričljivo izpoved… CELJSKI STROP Osrednjo dvorano celjske Stare grofije krasi mojstrska stropna poslikava, imenovana Celjski strop. Šele sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja je delo odkril slovenski umetnostni zgodovinar in restavrator France Stele. V estetskem in vsebinskem pogledu je strop zelo blizu umetnosti, kakršno so cenili na Rudolfovem praškem dvorcu. Veliko osrednje polje odpira pogled na gornja nadstropja notranjega dvorišča, ki vrvijo od življenja. Po hodnikih se sprehajajo ljudje, nekateri so opazili obiskovalca in se ozrli navzdol, drugi se brezbrižno pomenkujejo in se ne menijo za ljudi pod njimi.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play