Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Na dan Evrope se igramo z umeščanjem Slovenije v geografski, kulturni in politični prostor. V kolikšni meri smo del Srednje Evrope in Balkana, oz. mosta med njima?
Na dan Evrope se igramo z umeščanjem Slovenije v geografski, kulturni in politični prostor. V kolikšni meri smo del Srednje Evrope in Balkana, oz. mosta med njima?
Nekoč je bila priprava piknika v domeni premožnejših meščanov, ki so se tega lotevali na izletih s kočijo, avtom ali čolnom v bližnjo okolico. S seboj so ob tej priložnosti vzeli doma pripravljeno hrano in pijačo. Sama beseda piknik izhaja iz francoščine in opisuje sproščen način prehranjevanja, ko hrano prinesemo s seboj. Danes piknike pogosto pripravljamo doma in nanje vabimo širše sorodstvo ali prijatelje. Skoraj vedno pa na pikniku postrežemo hrano z žara. Da bo ta sončna in okusna poskrbimo v Petku brez pravila skupaj s poznavalcem in raziskovalcem peke na žaru Matejem Stipaničem.
Nekoč je bila priprava piknika v domeni premožnejših meščanov, ki so se tega lotevali na izletih s kočijo, avtom ali čolnom v bližnjo okolico. S seboj so ob tej priložnosti vzeli doma pripravljeno hrano in pijačo. Sama beseda piknik izhaja iz francoščine in opisuje sproščen način prehranjevanja, ko hrano prinesemo s seboj. Danes piknike pogosto pripravljamo doma in nanje vabimo širše sorodstvo ali prijatelje. Skoraj vedno pa na pikniku postrežemo hrano z žara. Da bo ta sončna in okusna poskrbimo v Petku brez pravila skupaj s poznavalcem in raziskovalcem peke na žaru Matejem Stipaničem.
V Petku brez pravila se bomo vrnili v 70. leta, ko so po Sloveniji začeli postavljati tako imenovane trim steze. Tovrstni – recimo jim športni poligoni v naravi – in priljubljeni Trimček so bili zaščitni znaki rekreacije na našem območju. Seveda tudi z obveznimi informativnih tablami z navodili.
V Petku brez pravila se bomo vrnili v 70. leta, ko so po Sloveniji začeli postavljati tako imenovane trim steze. Tovrstni – recimo jim športni poligoni v naravi – in priljubljeni Trimček so bili zaščitni znaki rekreacije na našem območju. Seveda tudi z obveznimi informativnih tablami z navodili.
Samogradnja ali gradnja hiše v lastni režiji se za večino zdi zelo zahtevna ali kar nemogoča naloga. Takšen podvig ima prednosti in tudi slabosti. Kaj obsega samograditeljstvo, je to res dobra pot do lastnega doma, kaj so največje pasti samograditeljstva? Bo za tistega, ki se odloči za samogradnjo, to res za nekaj let postal način življenja? O osnovnih pravilih samograditeljstva v Petku brez pravila.
Samogradnja ali gradnja hiše v lastni režiji se za večino zdi zelo zahtevna ali kar nemogoča naloga. Takšen podvig ima prednosti in tudi slabosti. Kaj obsega samograditeljstvo, je to res dobra pot do lastnega doma, kaj so največje pasti samograditeljstva? Bo za tistega, ki se odloči za samogradnjo, to res za nekaj let postal način življenja? O osnovnih pravilih samograditeljstva v Petku brez pravila.
Tokrat se brez pravil, a z veliko mero radovednosti in fantazije podamo v raziskovanje subkulture, ki temelji na posnemanju likov iz filmov, serij, iger, stripov ali animejev. Cosplay, skovanka iz angleških besed costume in play, je hobi, strast in subkultura mnogih ljubiteljev znanstvene fantastike in animejev - tudi tokratnega gosta, Matica Gaiserja. Ker prihaja s Ptuja, kjer je pust peti letni čas, mu je kultura maskiranja znana že od nekdaj, a si je - kot pravi - vedno želel iti korak dlje in se v like, ki jih upodablja, tudi vživeti. Polje igranja je našel v cosplayu, ki ga živi od leta 2018.
Tokrat se brez pravil, a z veliko mero radovednosti in fantazije podamo v raziskovanje subkulture, ki temelji na posnemanju likov iz filmov, serij, iger, stripov ali animejev. Cosplay, skovanka iz angleških besed costume in play, je hobi, strast in subkultura mnogih ljubiteljev znanstvene fantastike in animejev - tudi tokratnega gosta, Matica Gaiserja. Ker prihaja s Ptuja, kjer je pust peti letni čas, mu je kultura maskiranja znana že od nekdaj, a si je - kot pravi - vedno želel iti korak dlje in se v like, ki jih upodablja, tudi vživeti. Polje igranja je našel v cosplayu, ki ga živi od leta 2018.
Prvo tekmovanje v e-športu je potekalo leta 1972, pripravila ga je univerza Stanford. Udeležilo se ga je kar 10 tisoč tekmovalcev, zmagovalec je za nagrado prejel letno naročnino na revijo Rolling Stone. Danes je e-šport panoga, v kateri se obračajo milijarde dolarjev. Kako popularen je, priča podatek, da si je leta 2019 finale svetovnega prvenstva v igranju igre League of Legends ogledalo okoli 100 milijonov ljudi. Kar je več kot denimo finale ameriškega Super bowla leto pozneje. O e-športu v Sloveniji ter o tem, kakšne lastnosti mora imeti igralec, da uspe v tej športni panogi, v tokratnem Petku brez pravila.
Prvo tekmovanje v e-športu je potekalo leta 1972, pripravila ga je univerza Stanford. Udeležilo se ga je kar 10 tisoč tekmovalcev, zmagovalec je za nagrado prejel letno naročnino na revijo Rolling Stone. Danes je e-šport panoga, v kateri se obračajo milijarde dolarjev. Kako popularen je, priča podatek, da si je leta 2019 finale svetovnega prvenstva v igranju igre League of Legends ogledalo okoli 100 milijonov ljudi. Kar je več kot denimo finale ameriškega Super bowla leto pozneje. O e-športu v Sloveniji ter o tem, kakšne lastnosti mora imeti igralec, da uspe v tej športni panogi, v tokratnem Petku brez pravila.
Tudi Slovenci gojimo žafran. Da se, kljub večji količini dežja v Posočju, to da, dokazujeta Tolminka Anja Bukudur in Italijan Ivan Mangani. Žafran Tolmin pridelujeta že 6 let. Idejo o pridelavi je dobil Ivan, vsega pa je bila kriva mamina milanska rižota.
Tudi Slovenci gojimo žafran. Da se, kljub večji količini dežja v Posočju, to da, dokazujeta Tolminka Anja Bukudur in Italijan Ivan Mangani. Žafran Tolmin pridelujeta že 6 let. Idejo o pridelavi je dobil Ivan, vsega pa je bila kriva mamina milanska rižota.
Bela štorklja je prišla nazaj v naše kraje. Letos malo prej kot po navadi, v začetku marca, sicer se omenjene ptice lahko vračajo iz toplih krajev tudi aprila. Kakor koli, prišla je, tukaj je in naznanila je prihod pomladi. Štorklje so stepske živali in živijo v nižinah, zato Prekmurje velja za njihovo deželo, čeprav gnezdijo tudi drugod, recimo v Prlekiji, na Dravskem polju, Dolenjskem, tudi na Gorenjskem. Mi smo poklicali v pokrajino ob Muri, v Lovenjakov dvor, kjer imajo na vrhu dimnika štorklje že vrsto let svojo poletno rezidenco.
Bela štorklja je prišla nazaj v naše kraje. Letos malo prej kot po navadi, v začetku marca, sicer se omenjene ptice lahko vračajo iz toplih krajev tudi aprila. Kakor koli, prišla je, tukaj je in naznanila je prihod pomladi. Štorklje so stepske živali in živijo v nižinah, zato Prekmurje velja za njihovo deželo, čeprav gnezdijo tudi drugod, recimo v Prlekiji, na Dravskem polju, Dolenjskem, tudi na Gorenjskem. Mi smo poklicali v pokrajino ob Muri, v Lovenjakov dvor, kjer imajo na vrhu dimnika štorklje že vrsto let svojo poletno rezidenco.
17-letni Tibor Hvala, danes dijak Gimnazije Poljane, je že pri 13 letih postal slovenski rekorder v recitiranju decimalk števila pi. To je bilo leta 2021. Da mu je uspelo, je kriva predvsem njegova vztrajnost – števke se je na pamet učil dva meseca vsak dan. 24 listov, 420 decimalk na vsaki strani.
17-letni Tibor Hvala, danes dijak Gimnazije Poljane, je že pri 13 letih postal slovenski rekorder v recitiranju decimalk števila pi. To je bilo leta 2021. Da mu je uspelo, je kriva predvsem njegova vztrajnost – števke se je na pamet učil dva meseca vsak dan. 24 listov, 420 decimalk na vsaki strani.
Osmega marca je dan žena, mednarodni praznik žensk, dan prej pa je v Sloveniji dan pomorstva v spomin na sprejem Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije leta 1991. Kako združiti obe temi? Z izkušnjo edine ženske na krovu tovorne ladje. Sogovornica: doc. dr. Tanja Brcko Satler iz Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.
Osmega marca je dan žena, mednarodni praznik žensk, dan prej pa je v Sloveniji dan pomorstva v spomin na sprejem Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije leta 1991. Kako združiti obe temi? Z izkušnjo edine ženske na krovu tovorne ladje. Sogovornica: doc. dr. Tanja Brcko Satler iz Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.
Kaj so tako imenovani pub kvizi, ki so med drugim zelo priljubljeni pri naših južnih sosedih, vse bolj pa tudi pri nas? Sogovornici: Sabina in Zala, soustanoviteljici Kviz mojstra.
Kaj so tako imenovani pub kvizi, ki so med drugim zelo priljubljeni pri naših južnih sosedih, vse bolj pa tudi pri nas? Sogovornici: Sabina in Zala, soustanoviteljici Kviz mojstra.
Mestni muzej Ljubljana je izdal Staromodni besednjak, nekakšen leksikon besed, povezanih z oblačilno kulturo ljubljanskih meščanov v letih od 1850 do 1950. Skupaj s kustosinjo Mojco Ferle spoznavamo izraze in modo takratnega časa. Veste, kaj so ošpetelj, lame in kombine?
Mestni muzej Ljubljana je izdal Staromodni besednjak, nekakšen leksikon besed, povezanih z oblačilno kulturo ljubljanskih meščanov v letih od 1850 do 1950. Skupaj s kustosinjo Mojco Ferle spoznavamo izraze in modo takratnega časa. Veste, kaj so ošpetelj, lame in kombine?
Ne spreminjamo zakonov narave, ne postavljamo na glavo pravil živalskega sveta, v Petku brez pravil se družimo z Zverinicami. Gre za serijo, katere namen je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o manj znanem živalskem svetu.
Ne spreminjamo zakonov narave, ne postavljamo na glavo pravil živalskega sveta, v Petku brez pravil se družimo z Zverinicami. Gre za serijo, katere namen je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o manj znanem živalskem svetu.
V Petku brez pravila tokrat gostimo igralca in voditelja Nika Škrleca, vsestranskega ustvarjalca, pri katerem ima marsikaj, kar počne, skupni imenovalec: spomin. Zanima nas učenje poezije na pamet. To je lahko zahtevno, v osnovni in srednji šoli seveda obvezno, ampak predvsem koristno zaradi bogatenja znanja o kulturi in jeziku ter seveda za naše možgane.
V Petku brez pravila tokrat gostimo igralca in voditelja Nika Škrleca, vsestranskega ustvarjalca, pri katerem ima marsikaj, kar počne, skupni imenovalec: spomin. Zanima nas učenje poezije na pamet. To je lahko zahtevno, v osnovni in srednji šoli seveda obvezno, ampak predvsem koristno zaradi bogatenja znanja o kulturi in jeziku ter seveda za naše možgane.
Včasih prehod čez mejo ni bil tako enostaven, omejene so bile tudi količine dobrin, ki so jih lahko prinesli iz Italije v Slovenijo ali obratno. Čeprav v pričakovanju Evropske prestolnice kulture večkrat slišimo geslo "Gremo brezmejno!", se Petek brez pravila spominja, kako je bilo, ko se je na meji slišalo vprašanje "Imate kaj za prijaviti?". Sogovornik je Rok Bavčar iz Goriškega muzeja, tudi avtor rastave »Na šverc – tihotapstvo na Goriškem po 2. sv. vojni«.
Včasih prehod čez mejo ni bil tako enostaven, omejene so bile tudi količine dobrin, ki so jih lahko prinesli iz Italije v Slovenijo ali obratno. Čeprav v pričakovanju Evropske prestolnice kulture večkrat slišimo geslo "Gremo brezmejno!", se Petek brez pravila spominja, kako je bilo, ko se je na meji slišalo vprašanje "Imate kaj za prijaviti?". Sogovornik je Rok Bavčar iz Goriškega muzeja, tudi avtor rastave »Na šverc – tihotapstvo na Goriškem po 2. sv. vojni«.
Pločevinka danes praznuje 90 let. 24. januarja 1935 je prišla na trg, v njej pa je bilo pivo ameriške pivovarne Krueger Brewing. Nova vrsta embalaže je takoj postala hit, saj je bila v primerjavi s steklenicami in drugimi vrstami pakiranja lahka, stabilna in nelomljiva. Obletnica pa je dober povod za to, da smo našli nekoga, ki mu pločevinke predstavljajo več kot le obliko, v kateri je pijača. V oddaji Petek brez pravila gostuje Sašo Gošnik, zbirateljev pločevink, ki jih šteje v več tisoč primerkih.
Pločevinka danes praznuje 90 let. 24. januarja 1935 je prišla na trg, v njej pa je bilo pivo ameriške pivovarne Krueger Brewing. Nova vrsta embalaže je takoj postala hit, saj je bila v primerjavi s steklenicami in drugimi vrstami pakiranja lahka, stabilna in nelomljiva. Obletnica pa je dober povod za to, da smo našli nekoga, ki mu pločevinke predstavljajo več kot le obliko, v kateri je pijača. V oddaji Petek brez pravila gostuje Sašo Gošnik, zbirateljev pločevink, ki jih šteje v več tisoč primerkih.
Žeton. Igralec. Dva gumba oziroma tipki. Dve ročki in tri jeklene krogle. Če si dober, tudi kakšna dodatna zraven. Ste vedeli, da imamo v Sloveniji več kot 100 aktivnih tekmovalcev v igranju fliperja? Najvišje uvrščen Slovenec na svetovni lestvici najboljših igralcev je ta hip Vid Kuklec.
Žeton. Igralec. Dva gumba oziroma tipki. Dve ročki in tri jeklene krogle. Če si dober, tudi kakšna dodatna zraven. Ste vedeli, da imamo v Sloveniji več kot 100 aktivnih tekmovalcev v igranju fliperja? Najvišje uvrščen Slovenec na svetovni lestvici najboljših igralcev je ta hip Vid Kuklec.
10 dni je stara generacija, ki ji bomo do leta 2039 rekli kar generacija beta. Večina rojenih v tem obdobju bo doživela prehod v 22. stoletje, do leta 2035 pa bo generacija beta predstavljala 16 odstotkov svetovne populacije. To so in bodo otroci generacije Z, pa tudi milenijcev. Kakšni bodo in v kakšen svet vstopajo? O tem v Petku brez pravila, sogovornik je antropolog Dan Podjed.
10 dni je stara generacija, ki ji bomo do leta 2039 rekli kar generacija beta. Večina rojenih v tem obdobju bo doživela prehod v 22. stoletje, do leta 2035 pa bo generacija beta predstavljala 16 odstotkov svetovne populacije. To so in bodo otroci generacije Z, pa tudi milenijcev. Kakšni bodo in v kakšen svet vstopajo? O tem v Petku brez pravila, sogovornik je antropolog Dan Podjed.
Znanje jezikov je v sodobni družbi cenjeno.Ta je odprta bolj kot kadarkoli prej, zato je tudi tovrstno učenje dostopnejše. Kakšne so dobre in slabe plati učenja tujih jezikov s pomočjo aplikacij? Sogovornica: lektorica za francoski jezik, dr. Nadja Dobnik, prevajalka in predavateljica na Filozofski fakulteti in Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Znanje jezikov je v sodobni družbi cenjeno.Ta je odprta bolj kot kadarkoli prej, zato je tudi tovrstno učenje dostopnejše. Kakšne so dobre in slabe plati učenja tujih jezikov s pomočjo aplikacij? Sogovornica: lektorica za francoski jezik, dr. Nadja Dobnik, prevajalka in predavateljica na Filozofski fakulteti in Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Spletna skupnost Zanke čez planke šteje nekaj več kot 300 članov, ki pa se srečujejo tudi živo. Pletejo, kvačkajo, štejejo zanke in izmenjujejo nasvete ter morebitne zagate pri ustvarjanju novih vzorcev. Nastajajo kape, šali, puloverji, rokavice pa tudi novi navdušenci nad omenjeno ročno spretnostjo, ki je vedno bolj priljubljena tudi pri mlajši generaciji.
Spletna skupnost Zanke čez planke šteje nekaj več kot 300 članov, ki pa se srečujejo tudi živo. Pletejo, kvačkajo, štejejo zanke in izmenjujejo nasvete ter morebitne zagate pri ustvarjanju novih vzorcev. Nastajajo kape, šali, puloverji, rokavice pa tudi novi navdušenci nad omenjeno ročno spretnostjo, ki je vedno bolj priljubljena tudi pri mlajši generaciji.
Danes gremo v ljubljanski mestni kino, to je Kinodvor, ki s filmom diha že več kot stoletje. Vodja tehničnega oddelka in kinooperater tam je Bojan Bajsič, naš tokratni sogovornik, ki to delo opravlja dobrih 20 let.
Danes gremo v ljubljanski mestni kino, to je Kinodvor, ki s filmom diha že več kot stoletje. Vodja tehničnega oddelka in kinooperater tam je Bojan Bajsič, naš tokratni sogovornik, ki to delo opravlja dobrih 20 let.
Prva senzorična deprivacijska komora ima letnico 1954. Zdravnik, nevroznanstvenik, psihiater, filozof John C. Lilly jo je razvil na podlagi poglobljene analize faktorjev, ki vplivajo na kvaliteto počitka in regeneracije. Sodobno različico, ki izgleda kot školjka, ima tudi Floating Island Ljubljana, kjer so za Petek brez pravila razložili koncept, potek in pomen t.i. umetnosti lebdenja ter izkušnjo breztežnosti s soljo nasičeni vodi. V popolni tišini, trdi temi in odsotnosti vseh dražljajev.
Prva senzorična deprivacijska komora ima letnico 1954. Zdravnik, nevroznanstvenik, psihiater, filozof John C. Lilly jo je razvil na podlagi poglobljene analize faktorjev, ki vplivajo na kvaliteto počitka in regeneracije. Sodobno različico, ki izgleda kot školjka, ima tudi Floating Island Ljubljana, kjer so za Petek brez pravila razložili koncept, potek in pomen t.i. umetnosti lebdenja ter izkušnjo breztežnosti s soljo nasičeni vodi. V popolni tišini, trdi temi in odsotnosti vseh dražljajev.
Ste prepričani, da v slaščičarni res dišita sveže pečeno pecivo in čokolada ali pa je to le vonj parfuma, ki se prek nevidnih sistemov širi po prostoru? Prvo podjetje, ki je za povečanje prodaje uporabljajo aroma marketing, je bil Starbucks leta 1971. Petdeset let pozneje po meri narejene dišave vohamo tudi v slovenskih hotelih, wellnesih in trgovskih središčih, včasih še fotografije kosilnice dišijo po sveže pokošeni travi. Sogovornika: Tanja Škof in Uroš Kozlina, ustanoviteljica in direktor podjetja Lumal, ki se že več kot 20 let ukvarja z aroma marketingom.
Ste prepričani, da v slaščičarni res dišita sveže pečeno pecivo in čokolada ali pa je to le vonj parfuma, ki se prek nevidnih sistemov širi po prostoru? Prvo podjetje, ki je za povečanje prodaje uporabljajo aroma marketing, je bil Starbucks leta 1971. Petdeset let pozneje po meri narejene dišave vohamo tudi v slovenskih hotelih, wellnesih in trgovskih središčih, včasih še fotografije kosilnice dišijo po sveže pokošeni travi. Sogovornika: Tanja Škof in Uroš Kozlina, ustanoviteljica in direktor podjetja Lumal, ki se že več kot 20 let ukvarja z aroma marketingom.
V mesecu požarne varnosti – v oktobru – so v Narodnem muzeju Slovenije izvedli vajo evakuacije v primeru požara, z namenom reševanja življenj in kulturne dediščine. Sodelovalo je več institucij, ključni besedi pri tem pa sta sodelovanje in sistem. V Petku brez pravila spregovorimo o pravilih (in sistemu) v primeru požara v omenjenem muzeju, zapletenem odpiranju vitrin in varnih točkah za dragocene arheološke predmete. Sogovornik: Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije.
V mesecu požarne varnosti – v oktobru – so v Narodnem muzeju Slovenije izvedli vajo evakuacije v primeru požara, z namenom reševanja življenj in kulturne dediščine. Sodelovalo je več institucij, ključni besedi pri tem pa sta sodelovanje in sistem. V Petku brez pravila spregovorimo o pravilih (in sistemu) v primeru požara v omenjenem muzeju, zapletenem odpiranju vitrin in varnih točkah za dragocene arheološke predmete. Sogovornik: Gorazd Lemajič, vodja varnosti v Narodnem muzeju Slovenije.
V zadnjih desetih letih je razvoj genetskih raziskav pridobil globalne značilnosti. Ne samo, da je DNK uporabna zadeva recimo v kriminologiji, zelo koristna je tudi v rodoslovju. Na podlagi vzorca svoje sline, ki ga pošljete izbranemu ponudniku, lahko svoj genski zapis primerjate z ostalimi, ki so v njihovi bazi. Tako si ustvarjate svoje družinsko drevo in recimo ugotovite, da ste v šolo hodili z bratrancem v šestem kolenu. Sogovornika: Vlasta Knapič in Uroš Ocepek, ki sodelujeta s Slovenskim rodoslovnim društvom. Celoten pogovor z Vlasto Knapič lahko poslušate na: https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutro/173251485/175083252
V zadnjih desetih letih je razvoj genetskih raziskav pridobil globalne značilnosti. Ne samo, da je DNK uporabna zadeva recimo v kriminologiji, zelo koristna je tudi v rodoslovju. Na podlagi vzorca svoje sline, ki ga pošljete izbranemu ponudniku, lahko svoj genski zapis primerjate z ostalimi, ki so v njihovi bazi. Tako si ustvarjate svoje družinsko drevo in recimo ugotovite, da ste v šolo hodili z bratrancem v šestem kolenu. Sogovornika: Vlasta Knapič in Uroš Ocepek, ki sodelujeta s Slovenskim rodoslovnim društvom. Celoten pogovor z Vlasto Knapič lahko poslušate na: https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutro/173251485/175083252
Kje končajo obleke, obutev in modni dodatki, ki jih odložimo v zabojnike za zbiranje tekstila? Na to osrednje vprašanje v oddaji Petek brez pravila odgovori Dejan Komparič iz družbe Humana. Kljub temu, da gre pri omenjeni dejavnosti za prepletanje humanitarnosti in ekologije pa v tovrstnih zabojnikih nemalokrat končajo izdelki, ki so neprimerni za ponovno uporabo. Kaj sme v zabojnike, kaj ne in kaj vse je že bilo v (ali ob) njih?
Kje končajo obleke, obutev in modni dodatki, ki jih odložimo v zabojnike za zbiranje tekstila? Na to osrednje vprašanje v oddaji Petek brez pravila odgovori Dejan Komparič iz družbe Humana. Kljub temu, da gre pri omenjeni dejavnosti za prepletanje humanitarnosti in ekologije pa v tovrstnih zabojnikih nemalokrat končajo izdelki, ki so neprimerni za ponovno uporabo. Kaj sme v zabojnike, kaj ne in kaj vse je že bilo v (ali ob) njih?
"Iščeva tiste, ki imajo problem." Tako pravita Jakob Raišp in Miha Kolmančič iz podjetja Silent disco Slovenia, ki organizirata drugačno obliko zabav s slušalkami. Te so ponekod v tujini množično obiskane.
"Iščeva tiste, ki imajo problem." Tako pravita Jakob Raišp in Miha Kolmančič iz podjetja Silent disco Slovenia, ki organizirata drugačno obliko zabav s slušalkami. Te so ponekod v tujini množično obiskane.
V luči Festivala stripa Tinta, ki te dni poteka v prestolnici se v Petku brez pravila pogovarjamo z enim izmed pobudnikov omenjenega festivala in tudi vzornim promotorjem tega verbalno-vizualnega medija. Ilustrator, prevajalec, založnik in filozof Izar Lunaček bo v etru Prvega pred sedmo. O tem, kako strip nastane, zakaj ni nujno, da je prisotno besedilo in kako strip uporabiti kot orodje za učenje tujih jezikov oziroma za vzgojno-izobraževalne namene.
V luči Festivala stripa Tinta, ki te dni poteka v prestolnici se v Petku brez pravila pogovarjamo z enim izmed pobudnikov omenjenega festivala in tudi vzornim promotorjem tega verbalno-vizualnega medija. Ilustrator, prevajalec, založnik in filozof Izar Lunaček bo v etru Prvega pred sedmo. O tem, kako strip nastane, zakaj ni nujno, da je prisotno besedilo in kako strip uporabiti kot orodje za učenje tujih jezikov oziroma za vzgojno-izobraževalne namene.
Prvi cilj v službenem okolju je, da smo delovno uspešni. V kolikšni meri pa stremimo tudi k temu, da se družimo in vzpostavimo prijateljske odnose? Če je služba tudi družba, smo sami tisti, ki moramo postaviti meje. Sogovornica: Suzana Kočevar Jamnik iz podjetja hrm one, ki se med drugim ukvarja z organizacijsko psihologijo.
Prvi cilj v službenem okolju je, da smo delovno uspešni. V kolikšni meri pa stremimo tudi k temu, da se družimo in vzpostavimo prijateljske odnose? Če je služba tudi družba, smo sami tisti, ki moramo postaviti meje. Sogovornica: Suzana Kočevar Jamnik iz podjetja hrm one, ki se med drugim ukvarja z organizacijsko psihologijo.
Ali lahko na procese staranja kakor koli vplivamo, jih upočasnimo? Ali lahko, namesto da se »samo« staramo, raje dolgo in vitalno živimo? O teh izrazih in vidikih neizogibnega procesa človekovega življenja tokrat v Petku brez pravila. Ali sploh obstaja pravilo, kdaj smo stari? Kako lahko biološka starost premaga kronološko? Milijon vprašanj za zasl. prof. dr. Branko Javornik,vodjo sekcije Vitalna dolgoživost v Gerontološkem društvu Slovenije.
Ali lahko na procese staranja kakor koli vplivamo, jih upočasnimo? Ali lahko, namesto da se »samo« staramo, raje dolgo in vitalno živimo? O teh izrazih in vidikih neizogibnega procesa človekovega življenja tokrat v Petku brez pravila. Ali sploh obstaja pravilo, kdaj smo stari? Kako lahko biološka starost premaga kronološko? Milijon vprašanj za zasl. prof. dr. Branko Javornik,vodjo sekcije Vitalna dolgoživost v Gerontološkem društvu Slovenije.
Slovenci smo plesni narod. V mnogih zvrsteh sodimo v sam vrh. In celo kavbojski ples v vrsti ni izjema. Okrog 2000 Slovencev obiskuje različne tečaje tovrstnih skupin pri nas, tako začetne kot nadaljevalne, in tudi na tekmovanjih so zelo uspešni.
Slovenci smo plesni narod. V mnogih zvrsteh sodimo v sam vrh. In celo kavbojski ples v vrsti ni izjema. Okrog 2000 Slovencev obiskuje različne tečaje tovrstnih skupin pri nas, tako začetne kot nadaljevalne, in tudi na tekmovanjih so zelo uspešni.
V nedeljo bodo v Šentvidu pri Stični pripravili Štrudeljfest, zato se bomo peke te sladice, klasičnega jabolčnega zavtka lotili tudi na radiu. Seveda s pomočjo izkušene gospodinje: Renate Čebular, predsednice Društva podeželskih žena Ivanjščice.
V nedeljo bodo v Šentvidu pri Stični pripravili Štrudeljfest, zato se bomo peke te sladice, klasičnega jabolčnega zavtka lotili tudi na radiu. Seveda s pomočjo izkušene gospodinje: Renate Čebular, predsednice Društva podeželskih žena Ivanjščice.
Za nova znanja ni nikoli prepozno, tudi za kombinacijo tradicionalnih ročnih spretnosti in modernih tehnologij ne. Center Rog v Ljubljani ima devet proizvodnih laboratorijev: lesarski, kovinarski, kuharski, keramičarsko-steklarski, tekstilni, za nakit, zeleni laboratorij in fablab. V vsakem so na voljo delavnice, tečaji in usposabljanja. Uporabniki lahko ob predhodnem znanju industrijske stroje uporabljajo tudi samostojno.
Za nova znanja ni nikoli prepozno, tudi za kombinacijo tradicionalnih ročnih spretnosti in modernih tehnologij ne. Center Rog v Ljubljani ima devet proizvodnih laboratorijev: lesarski, kovinarski, kuharski, keramičarsko-steklarski, tekstilni, za nakit, zeleni laboratorij in fablab. V vsakem so na voljo delavnice, tečaji in usposabljanja. Uporabniki lahko ob predhodnem znanju industrijske stroje uporabljajo tudi samostojno.
Ta konec tedna se v Kranjski Gori urijo mladi novinarji, ki se učijo, kako delati radio. Novinarske delavnice sicer potekajo med šolskim letom (po šolah), a tudi poleti Program za mlade ne počiva. Med počitnicami obiskujejo tabore in letovanja, kjer starejše osnovnošolce seznanijo z radijskim delom, snemanjem ter montažo prispevkov. Pa tudi z rdečo lučko, ki pomeni oddajanje v živo. V živo o tem v Petku brez pravila.
Ta konec tedna se v Kranjski Gori urijo mladi novinarji, ki se učijo, kako delati radio. Novinarske delavnice sicer potekajo med šolskim letom (po šolah), a tudi poleti Program za mlade ne počiva. Med počitnicami obiskujejo tabore in letovanja, kjer starejše osnovnošolce seznanijo z radijskim delom, snemanjem ter montažo prispevkov. Pa tudi z rdečo lučko, ki pomeni oddajanje v živo. V živo o tem v Petku brez pravila.
V oddaji Petek brez pravila imamo tokrat veliko vprašanj. In sicer glede ponudbe ter iskanja letalskih kart. Ali drži, da so letalske karte najcenejše ob torkih? Kateri dejavniki vplivajo na ceno, kje je najbolje iskati in tudi, kakšna je slovenska preračunljivost v kontekstu "kupim cenejšo letalsko karto, a z relativno oddaljenega letališča in ob neugodnih urah"? Petek brez pravila gosti sogovornika spletnega bloga Izlet na dlani, Sama Miholiča.
V oddaji Petek brez pravila imamo tokrat veliko vprašanj. In sicer glede ponudbe ter iskanja letalskih kart. Ali drži, da so letalske karte najcenejše ob torkih? Kateri dejavniki vplivajo na ceno, kje je najbolje iskati in tudi, kakšna je slovenska preračunljivost v kontekstu "kupim cenejšo letalsko karto, a z relativno oddaljenega letališča in ob neugodnih urah"? Petek brez pravila gosti sogovornika spletnega bloga Izlet na dlani, Sama Miholiča.
Ste kdaj razmišljali, da bi za generalno čiščenje vašega doma nekoga najeli? Kako se čiščenja kopalnic, kuhinje ali oken in neugodnih žaluzij lotijo strokovnjaki? Povpraševanja po tovrstnih storitvah je menda veliko, vsako leto več. To bo povedala Anja Pavrič, ki ima Čistilni servis Pepelka zdaj že deseto leto.
Ste kdaj razmišljali, da bi za generalno čiščenje vašega doma nekoga najeli? Kako se čiščenja kopalnic, kuhinje ali oken in neugodnih žaluzij lotijo strokovnjaki? Povpraševanja po tovrstnih storitvah je menda veliko, vsako leto več. To bo povedala Anja Pavrič, ki ima Čistilni servis Pepelka zdaj že deseto leto.
Na Tržaški cesti v Ljubljani se s pasjo vročino spopadajo zelo učinkovito. Od aprila tam deluje t.i. avtomatizirana pasja baza v Sloveniji ali povedano drugače samopostrežna "pasjepralnica". Idejo sta realizirala Tanja Artnak in Uroš Seničar, ki v oddaji Petek brez pravila razložita delovanje pasje pralnice, ki marsikomu nudi odlično alternativo tuširanja in friziranja kosmatinca v domačem okolju. Dlake, zamašeni odtoki in vsesplošni mokri kaos v Pes-o-per niso problem. Pa še pasje priboljške imajo.
Na Tržaški cesti v Ljubljani se s pasjo vročino spopadajo zelo učinkovito. Od aprila tam deluje t.i. avtomatizirana pasja baza v Sloveniji ali povedano drugače samopostrežna "pasjepralnica". Idejo sta realizirala Tanja Artnak in Uroš Seničar, ki v oddaji Petek brez pravila razložita delovanje pasje pralnice, ki marsikomu nudi odlično alternativo tuširanja in friziranja kosmatinca v domačem okolju. Dlake, zamašeni odtoki in vsesplošni mokri kaos v Pes-o-per niso problem. Pa še pasje priboljške imajo.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.
V Sloveniji imamo 14 visokogorskih jezer. Vsa ležijo v prvem varstvenem območju Triglavskega narodnega parka, zato kopanje v njih ni dovoljeno. Kljub vsemu pa se nekajkrat na leto najdejo posamezniki ali skupine, ki to pravilo ignorirajo. Denimo v Črnem jezeru, najtoplejšem izmed Sedmerih jezer. Kakšni so razlogi za to? Bolj kot nevednost verjetno ignoranca, pravi Sašo Hrovat, vodja Naravovarstveno nadzorne službe v Triglavskem narodnem parku. Na vprašanje, zakaj so tovrstna dejanja lahko težava z vidika biotske pestrosti, pa odgovarja Tanja Menegalija z Oddelka za varstvo narave v parku.
Pandemija covida in oddaljenost prizorišč sta Olimpijski komite Slovenije na prejšnjih igrah v Tokiu in Pekingu odvrnili od vzpostavitve Slovenske hiše na prizorišču. Drugačno vzdušje bo v Parizu, kjer bo stičišče dogajanja v parku ob reki Seni. In tam bo tudi olimpijski studio Radia Slovenija. Priprava živega programa, neposredni prenosi tekmovanj, priprava prispevkov in poročil za informativne oddaje, reportaže tudi o obolimpijskem pariškem dogajanju- vse to čaka naše radijce. Kako bo olimpijska odprava Radia Slovenija pokrivala veliko število prizorišč in tekmovališč, ob zelo zgoščenem urniku?
Pandemija covida in oddaljenost prizorišč sta Olimpijski komite Slovenije na prejšnjih igrah v Tokiu in Pekingu odvrnili od vzpostavitve Slovenske hiše na prizorišču. Drugačno vzdušje bo v Parizu, kjer bo stičišče dogajanja v parku ob reki Seni. In tam bo tudi olimpijski studio Radia Slovenija. Priprava živega programa, neposredni prenosi tekmovanj, priprava prispevkov in poročil za informativne oddaje, reportaže tudi o obolimpijskem pariškem dogajanju- vse to čaka naše radijce. Kako bo olimpijska odprava Radia Slovenija pokrivala veliko število prizorišč in tekmovališč, ob zelo zgoščenem urniku?
Alešu Povšetu iz Šmartnega ob Paki se je pri 14 letih življenje povsem spremenilo po razposajenem skoku na glavo v reko Savinjo, danes pa je med drugim najbolj aktiven ravno v vodi, in sicer v potapljanju invalidov. Kako mu je voda hkrati vzela in nato dala svobodo?
Alešu Povšetu iz Šmartnega ob Paki se je pri 14 letih življenje povsem spremenilo po razposajenem skoku na glavo v reko Savinjo, danes pa je med drugim najbolj aktiven ravno v vodi, in sicer v potapljanju invalidov. Kako mu je voda hkrati vzela in nato dala svobodo?
12. julij je pomemben ali pa vsaj zanimiv datum v zgodovini britanske in svetovne popularne glasbe. Dva dogodka, dva prvenca dveh glasbenih zasedb, ki ju pozna ali pa je vsaj slišal zanju skoraj sleherni Zemljan. Skupina The Quarrymen je 12. julija 1958 posnela svojo prvo skladbo In Spite of All the Danger. Zdajle je verjetno marsikdo privzdignil obrvi in se sprašuje, kje je globalna prepoznavnost ... Štiri leta pozneje, 12. julija 1962, The Rolling Stones prvič javno nastopijo, in sicer v znamenitem klubu Marquee v londonskem Sohu. Ali so The Beatles in The Rolling stones na novo spisali, postavili pravila popularne glasbe?
12. julij je pomemben ali pa vsaj zanimiv datum v zgodovini britanske in svetovne popularne glasbe. Dva dogodka, dva prvenca dveh glasbenih zasedb, ki ju pozna ali pa je vsaj slišal zanju skoraj sleherni Zemljan. Skupina The Quarrymen je 12. julija 1958 posnela svojo prvo skladbo In Spite of All the Danger. Zdajle je verjetno marsikdo privzdignil obrvi in se sprašuje, kje je globalna prepoznavnost ... Štiri leta pozneje, 12. julija 1962, The Rolling Stones prvič javno nastopijo, in sicer v znamenitem klubu Marquee v londonskem Sohu. Ali so The Beatles in The Rolling stones na novo spisali, postavili pravila popularne glasbe?
Samo en voznik/voznica je lahko težava, če se ne drži prometnih pravil. V primeru prometnih zastojev je ključna vzpostavitev reševalnega pasu. Pa ne samo v primeru prometne nesreče, reševalni pas je nujen za pretok intervencijskih vozil. V zadnjih letih je opazen napredek v prometni kulturi, pravi Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas, a poudarja, da je prostora za izboljšave – predvsem na področju nadzora in sankcij – še veliko. Gosti ga Petek brez pravila.
Samo en voznik/voznica je lahko težava, če se ne drži prometnih pravil. V primeru prometnih zastojev je ključna vzpostavitev reševalnega pasu. Pa ne samo v primeru prometne nesreče, reševalni pas je nujen za pretok intervencijskih vozil. V zadnjih letih je opazen napredek v prometni kulturi, pravi Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas, a poudarja, da je prostora za izboljšave – predvsem na področju nadzora in sankcij – še veliko. Gosti ga Petek brez pravila.
Kako kupovati kopalke, da v kabinah za preoblačenje ne bo nič zmotilo našega nakupovalnega zagona? Svetuje Barbara Bohinc, lastnica trgovine Saba v Ljubljani, ki se s prodajo spodnjega perila in kopalk ukvarja že 33 let.
Kako kupovati kopalke, da v kabinah za preoblačenje ne bo nič zmotilo našega nakupovalnega zagona? Svetuje Barbara Bohinc, lastnica trgovine Saba v Ljubljani, ki se s prodajo spodnjega perila in kopalk ukvarja že 33 let.
Na prvi poletni dan se v Petku brez pravila pogovarjamo o UVA in UVB sevanju. Katero prehaja globje v kožo, katero prehaja tudi skozi vodno površino in katero dejansko povzroča opekline? Klara Eva Kukovičič se je pogovarjala z dermatologom dr. Borutom Žgavcem, v etru pa sta oddajo realizirala Igor Velše in Darja Pograjc.
Na prvi poletni dan se v Petku brez pravila pogovarjamo o UVA in UVB sevanju. Katero prehaja globje v kožo, katero prehaja tudi skozi vodno površino in katero dejansko povzroča opekline? Klara Eva Kukovičič se je pogovarjala z dermatologom dr. Borutom Žgavcem, v etru pa sta oddajo realizirala Igor Velše in Darja Pograjc.
Da bo navijanje na evropskem nogometnem prvenstvu v Nemčiji uigrano, bodo poskrbeli Združeni navijači Slovenije, ki to na tekmah slovenske reprezentance počnejo zdaj dobri dve leti. Obvezna oprema: dobre glasilke.
Da bo navijanje na evropskem nogometnem prvenstvu v Nemčiji uigrano, bodo poskrbeli Združeni navijači Slovenije, ki to na tekmah slovenske reprezentance počnejo zdaj dobri dve leti. Obvezna oprema: dobre glasilke.
Kdo je Pravko? Pravko je program umetne inteligence, ki razume, poišče, odgovori in usmeri tistega, ki mu zastavi birokratsko vprašanje. Pozna celotno slovensko zakonodajo, vedno črpa iz uradnih virov in odgovor ponudi v nekaj sekundah. A kot poudarja njegov avtor Gal Giacomelli, ima Pravko tudi omejitve. Predstavimo ga v oddaji Petek brez pravila.
Kdo je Pravko? Pravko je program umetne inteligence, ki razume, poišče, odgovori in usmeri tistega, ki mu zastavi birokratsko vprašanje. Pozna celotno slovensko zakonodajo, vedno črpa iz uradnih virov in odgovor ponudi v nekaj sekundah. A kot poudarja njegov avtor Gal Giacomelli, ima Pravko tudi omejitve. Predstavimo ga v oddaji Petek brez pravila.
Smo v Tednu gozdov, ko različne organizacije, ki skrbijo za slovenske gozdove, pripravijo dogodke za predstavitev pomena gozda in gozdarstva širši javnosti. V Petku brez pravila pred sedmo se bomo v gozd za nekaj dni odpravili z le osnovno opremo: nahrbtnikom, nožem, nekaj litri vode in spalno vrečo. Kolikokrat mislite, da bi se vprašali, kaj mi je tega bilo treba? Sogovornik: Žiga Ogorelec, eden od članov ekipe v Zavodu gozdovništvo.
Smo v Tednu gozdov, ko različne organizacije, ki skrbijo za slovenske gozdove, pripravijo dogodke za predstavitev pomena gozda in gozdarstva širši javnosti. V Petku brez pravila pred sedmo se bomo v gozd za nekaj dni odpravili z le osnovno opremo: nahrbtnikom, nožem, nekaj litri vode in spalno vrečo. Kolikokrat mislite, da bi se vprašali, kaj mi je tega bilo treba? Sogovornik: Žiga Ogorelec, eden od članov ekipe v Zavodu gozdovništvo.
»Raziskave zadnjih nekaj desetletij so pokazale, da gre za izreden psihološki konstrukt, ki blagodejno in pozitivno vpliva na posameznikovo počutje«. Gre za citat iz revije Pan!ka Društva študentov psihologije Slovenije, ko so pisali o konceptu nostalgije. Morda stavek pojasni, zakaj pogosto naletimo na nostalgične dogodke, sejme, akcije pa tudi muzejske razstave. Eno izmed takšnih so do nedavnega razstavljali v ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Za Petek brez pravila smo se pogovarjali z avtorico razstave »Kar šteje, obuja spomine, Slovenija/Ormož od sedemdesetih let preteklega stoletja do danes«, Manico Hartman.
»Raziskave zadnjih nekaj desetletij so pokazale, da gre za izreden psihološki konstrukt, ki blagodejno in pozitivno vpliva na posameznikovo počutje«. Gre za citat iz revije Pan!ka Društva študentov psihologije Slovenije, ko so pisali o konceptu nostalgije. Morda stavek pojasni, zakaj pogosto naletimo na nostalgične dogodke, sejme, akcije pa tudi muzejske razstave. Eno izmed takšnih so do nedavnega razstavljali v ormoški enoti Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Za Petek brez pravila smo se pogovarjali z avtorico razstave »Kar šteje, obuja spomine, Slovenija/Ormož od sedemdesetih let preteklega stoletja do danes«, Manico Hartman.
Katere barve mi pristajajo ter kako jih pri oblačilih in dodatkih med seboj uskladiti? Odgovore na to pozna Jerneja Agić, svetovalka za osebni in poslovni videz iz Obleci.se. Cilj je skladen oblačilni videz, ki upošteva našo naravno barvitost, torej barvo kože, oči in las. Lahko torej po teh pravilih vsi nosimo rdečo barvo? Vsekakor, vendar odvisno od njene svetlosti in intenzivnosti.
Katere barve mi pristajajo ter kako jih pri oblačilih in dodatkih med seboj uskladiti? Odgovore na to pozna Jerneja Agić, svetovalka za osebni in poslovni videz iz Obleci.se. Cilj je skladen oblačilni videz, ki upošteva našo naravno barvitost, torej barvo kože, oči in las. Lahko torej po teh pravilih vsi nosimo rdečo barvo? Vsekakor, vendar odvisno od njene svetlosti in intenzivnosti.
Sprotno učenje, izpiski, vizualni oporniki, glasno ponavljanje, mnemotehnike ... Vse to so načini, kako si olajšamo učenje. Verjetno dlje, kot smo v nekem procesu izobraževanja, tem bolje se znamo učiti. Sogovornik: Blaž Povše, magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike v Centru Motus.
Sprotno učenje, izpiski, vizualni oporniki, glasno ponavljanje, mnemotehnike ... Vse to so načini, kako si olajšamo učenje. Verjetno dlje, kot smo v nekem procesu izobraževanja, tem bolje se znamo učiti. Sogovornik: Blaž Povše, magister profesor specialne in rehabilitacijske pedagogike v Centru Motus.