Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Parmov ideal je bila predvsem lepa melodija, težišče izraza spevna, velikokrat učinkovita in tehnično zahtevno zasnovana vokalna linija, vzor pa italijanska romantična opera, to pa nikakor ne pomeni, da je bil samo posnemovalec; njegovemu opernemu slogu bi lahko prej pripisali oznako panslovanskosti.
Parmov ideal je bila predvsem lepa melodija, težišče izraza spevna, velikokrat učinkovita in tehnično zahtevno zasnovana vokalna linija, vzor pa italijanska romantična opera, to pa nikakor ne pomeni, da je bil samo posnemovalec; njegovemu opernemu slogu bi lahko prej pripisali oznako panslovanskosti.
Posebna odlika Puccinijeve enodejanke Plašč je evociranje mračnega vzdušja, ki prihaja iz reke. Morečo enoličnost, obup in odtujenost, ki stiskajo ladjarje, skladatelj izriše s paleto pridušenih in temačnih zvočnih barv, in sicer z uporabo sordiniranih glasbil, ki učinkujejo skrivnostno, grozljivo, skorajda pošastno.
Posebna odlika Puccinijeve enodejanke Plašč je evociranje mračnega vzdušja, ki prihaja iz reke. Morečo enoličnost, obup in odtujenost, ki stiskajo ladjarje, skladatelj izriše s paleto pridušenih in temačnih zvočnih barv, in sicer z uporabo sordiniranih glasbil, ki učinkujejo skrivnostno, grozljivo, skorajda pošastno.
Oddaja prinaša podobo Španije na opernem odru, podobo, izrisano v glasbeni ali prostorski dimenziji.
Oddaja prinaša podobo Španije na opernem odru, podobo, izrisano v glasbeni ali prostorski dimenziji.
Nasilna smrt je sestavni element cele vrste opernih del. Še posebno je domišljijo skladateljev burila faza umiranja; prizadevali so si, da bi čim bolje izrisali predsmrtne trenutke.
Nasilna smrt je sestavni element cele vrste opernih del. Še posebno je domišljijo skladateljev burila faza umiranja; prizadevali so si, da bi čim bolje izrisali predsmrtne trenutke.
Zgodba o Orfeju in Evridiki je navdihnila številne ugledne skladatelje, med njimi tudi Jevstigneja Ipatjeviča Fomina, ki je napisal glasbo za melodramo Jakova Borisoviča Knjažnina Orfej in Evridika; in glede na to, da ima (za razliko od Monteverdijevega Orfeja in Gluckovih Orfeja in Evridike) tragičen konec, je Fomin ustvaril glasbo, polno silovitega patosa in dramatičnosti.
Zgodba o Orfeju in Evridiki je navdihnila številne ugledne skladatelje, med njimi tudi Jevstigneja Ipatjeviča Fomina, ki je napisal glasbo za melodramo Jakova Borisoviča Knjažnina Orfej in Evridika; in glede na to, da ima (za razliko od Monteverdijevega Orfeja in Gluckovih Orfeja in Evridike) tragičen konec, je Fomin ustvaril glasbo, polno silovitega patosa in dramatičnosti.