Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Operni iztek četrtkove jutranjice prinaša antropološki, literarni, tehnični, politični in sociološki pogled na to obliko glasbenega ustvarjanja.
Puccinijeva Turandot predstavlja enega najkompleksnejših in najbolj problematičnih primerov nedokončanega glasbeno-dramatskega dela v operni tradiciji, saj po skladateljevi smrti za finale 3. dejanja ni ostalo samo fragmentarno glasbeno gradivo, temveč predvsem nerešen dramaturški problem, ki zadeva notranjo logiko celotnega dela. Prvi se je s to nalogo spopadel Franco Alfano, čigar prvotna (daljša) verzija bo v središču našega zanimanja.
Puccinijeva Turandot predstavlja enega najkompleksnejših in najbolj problematičnih primerov nedokončanega glasbeno-dramatskega dela v operni tradiciji, saj po skladateljevi smrti za finale 3. dejanja ni ostalo samo fragmentarno glasbeno gradivo, temveč predvsem nerešen dramaturški problem, ki zadeva notranjo logiko celotnega dela. Prvi se je s to nalogo spopadel Franco Alfano, čigar prvotna (daljša) verzija bo v središču našega zanimanja.
PASIJON (za soliste, govorca, zbor in instrumentalni ansambel) Berislava Šipuša je sodobna glasbena interpretacija téme trpljenja, ki presega tradicionalni religiozni okvir. Namesto klasičnega pasijonskega besedila uporablja izbor poezije hrvaških avtorjev ter elemente izmišljenega jezika, s čimer poudari univerzalnost človeške izkušnje bolečine in stiske.
PASIJON (za soliste, govorca, zbor in instrumentalni ansambel) Berislava Šipuša je sodobna glasbena interpretacija téme trpljenja, ki presega tradicionalni religiozni okvir. Namesto klasičnega pasijonskega besedila uporablja izbor poezije hrvaških avtorjev ter elemente izmišljenega jezika, s čimer poudari univerzalnost človeške izkušnje bolečine in stiske.
Giacomo Meyerbeer je leta 1816 obisk Italije načrtoval kot krajše študijsko potovanje, vendar se je njegovo prebivanje v tej deželi raztegnilo na kar devet let. O letih, ki jih je preživel v Italiji, je pozneje zapisal: »Bil sem uročen v čarobnem vrtu. To je bil čas zapeljevanja, v katerem mi je bil moj umetniški jaz nezvest.«
Giacomo Meyerbeer je leta 1816 obisk Italije načrtoval kot krajše študijsko potovanje, vendar se je njegovo prebivanje v tej deželi raztegnilo na kar devet let. O letih, ki jih je preživel v Italiji, je pozneje zapisal: »Bil sem uročen v čarobnem vrtu. To je bil čas zapeljevanja, v katerem mi je bil moj umetniški jaz nezvest.«
Mihail Glinka je živel v času, ko se je samozavestna in samozadostna Rusija, ki je premagala Napoleona, počasi začela zavedati, da ni mogoče v nedogled živeti od stare slave. Tujina je za podložnike sanktpeterburškega imperatorja spet postala privlačna (kakor je bila že v času razsvetljencev): tam, torej v tujini, je bilo mogoče najti najrazličnejše pobude tudi za spremembe v domovini.
Mihail Glinka je živel v času, ko se je samozavestna in samozadostna Rusija, ki je premagala Napoleona, počasi začela zavedati, da ni mogoče v nedogled živeti od stare slave. Tujina je za podložnike sanktpeterburškega imperatorja spet postala privlačna (kakor je bila že v času razsvetljencev): tam, torej v tujini, je bilo mogoče najti najrazličnejše pobude tudi za spremembe v domovini.