Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed.
ZELIŠČARJI NA DUGEM OTOKU Večina tokratne oddaje je nastala na hrvaškem Dugem otoku. Nanj se vsako leto ob prehodu pomladi v poletje odpravijo ljubitelji zdravilnih rastlin. Spoznavajo zelišča in drugo sredozemsko rastje. Med drugim kristusov trn, artičoko, rožičevec, ... Iz slednjega naredimo slastno pecivo. V KROMBERKU Z GAIO NA OBISKU Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo kluba Gaia, smo tik ob italijanski meji obiskali gospo Marico. Njena hiša in okolica sta polni različnega cvetja, sadike pa si, po izmenjavi s sosedo, vzgaja sama. ZELIŠČOLOV: ZNANJE O ZEIŠČIH Na Dugem otoku izletniki na pohodih niso le nabirali zelišč, kar nekaj znanja so morali pokazati tudi v otoškem zeliščolovu. Poznavalka zeli Cvetka Mastnak Čulk in urednica oddaje Na vrtu Irena Bedrač sta petim tekmovalnim parom zastavili nekaj vprašanj in tako v sproščenem druženju preverili njihovo znanje. Izvemo tudi, kako v šopek ujeti spomine in kako narediti liker iz vejic mirte. navrtu@rtvslo.si
ZELIŠČARJI NA DUGEM OTOKU Večina tokratne oddaje je nastala na hrvaškem Dugem otoku. Nanj se vsako leto ob prehodu pomladi v poletje odpravijo ljubitelji zdravilnih rastlin. Spoznavajo zelišča in drugo sredozemsko rastje. Med drugim kristusov trn, artičoko, rožičevec, ... Iz slednjega naredimo slastno pecivo. V KROMBERKU Z GAIO NA OBISKU Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo kluba Gaia, smo tik ob italijanski meji obiskali gospo Marico. Njena hiša in okolica sta polni različnega cvetja, sadike pa si, po izmenjavi s sosedo, vzgaja sama. ZELIŠČOLOV: ZNANJE O ZEIŠČIH Na Dugem otoku izletniki na pohodih niso le nabirali zelišč, kar nekaj znanja so morali pokazati tudi v otoškem zeliščolovu. Poznavalka zeli Cvetka Mastnak Čulk in urednica oddaje Na vrtu Irena Bedrač sta petim tekmovalnim parom zastavili nekaj vprašanj in tako v sproščenem druženju preverili njihovo znanje. Izvemo tudi, kako v šopek ujeti spomine in kako narediti liker iz vejic mirte. navrtu@rtvslo.si
Na Dugem otoku izletniki na pohodih niso le nabirali zelišč, kar nekaj znanja so morali pokazati tudi v otoškem zeliščolovu. Poznavalka zeli Cvetka Mastnak Čulk in urednica oddaje Na vrtu Irena Bedrač sta petim tekmovalnim parom zastavili nekaj vprašanj in tako v sproščenem druženju preverili njihovo znanje. Izvemo tudi, kako v šopek ujeti spomine in kako narediti liker iz vejic mirte.
Na Dugem otoku izletniki na pohodih niso le nabirali zelišč, kar nekaj znanja so morali pokazati tudi v otoškem zeliščolovu. Poznavalka zeli Cvetka Mastnak Čulk in urednica oddaje Na vrtu Irena Bedrač sta petim tekmovalnim parom zastavili nekaj vprašanj in tako v sproščenem druženju preverili njihovo znanje. Izvemo tudi, kako v šopek ujeti spomine in kako narediti liker iz vejic mirte.
Večina tokratne oddaje je nastala na hrvaškem Dugem otoku. Nanj se vsako leto ob prehodu pomladi v poletje odpravijo ljubitelji zdravilnih rastlin. Spoznavajo zelišča in drugo sredozemsko rastje. Med drugim kristusov trn, artičoko, rožičevec, ... Iz slednjega naredimo slastno pecivo.
Večina tokratne oddaje je nastala na hrvaškem Dugem otoku. Nanj se vsako leto ob prehodu pomladi v poletje odpravijo ljubitelji zdravilnih rastlin. Spoznavajo zelišča in drugo sredozemsko rastje. Med drugim kristusov trn, artičoko, rožičevec, ... Iz slednjega naredimo slastno pecivo.
Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo kluba Gaia, smo tik ob italijanski meji obiskali gospo Marico. Njena hiša in okolica sta polni različnega cvetja, sadike pa si, po izmenjavi s sosedo, vzgaja sama.
Z Lucijo Kinkel, strokovnjakinjo kluba Gaia, smo tik ob italijanski meji obiskali gospo Marico. Njena hiša in okolica sta polni različnega cvetja, sadike pa si, po izmenjavi s sosedo, vzgaja sama.
PRVI PRIDELEK KROMPIRJA Na svojem vrtu v kraju Roženpelj je Davor Špehar izkopal prvi letošnji pridelek krompirja. Gre za zgodnjo sorto, ki dozori v 60 dneh, v rastlinjak pa jo je sadil nekoliko kasneje kot v prejšnjih letih. Predstavi, kako bo zapolnil prazna mesta. UPORABNOST LIPE IN LIPOVCA Lipa in lipovec sta sorodni vrsti, ki ju v domači lekarni uporabljamo enako. Nabiramo cvetove in liste, jih posušimo, iz njih pripravljamo čaje in napitke proti prehladom. Spoznavamo ju s poznavalko zdravilnih rastlin Jožico Bajc Pivec. Z MEDNARODNE RAZSTAVE BONSAJEV Udeležili smo se mednarodne razstave bonsajev, ki je bila pred mesecem v Šenčurju. Na ogled so postavili 55 bonsajev, inštruktor oblikovanja drevesc v posodi Alessandro Bonardo pa je pred občinstvom prikazal, kako ožičiti japonski črni bor, da postane lep bonsaj. Pove, da zahtevajo iglavci več tehničnega znanja kot listavci, so pa cvetoči listavci paša za oči. RAZMNOŽEVANJE NAGELJČKOV Nageljčke najpogosteje sadimo na obrobja gred, da nežno razmejujejo vrt od poti. Sebastjan Lipar je odcvetele binkoštne nageljne, ki so se prepleti s plevelom, najprej izkopal, očistil, jim prikrajšal korenine in po skupinah posadil v lončke. Ukoreninjene bo presadil na vrt. navrtu@rtvslo.si
PRVI PRIDELEK KROMPIRJA Na svojem vrtu v kraju Roženpelj je Davor Špehar izkopal prvi letošnji pridelek krompirja. Gre za zgodnjo sorto, ki dozori v 60 dneh, v rastlinjak pa jo je sadil nekoliko kasneje kot v prejšnjih letih. Predstavi, kako bo zapolnil prazna mesta. UPORABNOST LIPE IN LIPOVCA Lipa in lipovec sta sorodni vrsti, ki ju v domači lekarni uporabljamo enako. Nabiramo cvetove in liste, jih posušimo, iz njih pripravljamo čaje in napitke proti prehladom. Spoznavamo ju s poznavalko zdravilnih rastlin Jožico Bajc Pivec. Z MEDNARODNE RAZSTAVE BONSAJEV Udeležili smo se mednarodne razstave bonsajev, ki je bila pred mesecem v Šenčurju. Na ogled so postavili 55 bonsajev, inštruktor oblikovanja drevesc v posodi Alessandro Bonardo pa je pred občinstvom prikazal, kako ožičiti japonski črni bor, da postane lep bonsaj. Pove, da zahtevajo iglavci več tehničnega znanja kot listavci, so pa cvetoči listavci paša za oči. RAZMNOŽEVANJE NAGELJČKOV Nageljčke najpogosteje sadimo na obrobja gred, da nežno razmejujejo vrt od poti. Sebastjan Lipar je odcvetele binkoštne nageljne, ki so se prepleti s plevelom, najprej izkopal, očistil, jim prikrajšal korenine in po skupinah posadil v lončke. Ukoreninjene bo presadil na vrt. navrtu@rtvslo.si
Nageljčke najpogosteje sadimo na obrobja gred, da nežno razmejujejo vrt od poti. Sebastjan Lipar je odcvetele binkoštne nageljne, ki so se prepleti s plevelom, najprej izkopal, očistil, jim prikrajšal korenine in po skupinah posadil v lončke. Ukoreninjene bo presadil na vrt.
Nageljčke najpogosteje sadimo na obrobja gred, da nežno razmejujejo vrt od poti. Sebastjan Lipar je odcvetele binkoštne nageljne, ki so se prepleti s plevelom, najprej izkopal, očistil, jim prikrajšal korenine in po skupinah posadil v lončke. Ukoreninjene bo presadil na vrt.
Lipa in lipovec sta sorodni vrsti, ki ju v domači lekarni uporabljamo enako. Nabiramo cvetove in liste, jih posušimo, iz njih pripravljamo čaje in napitke proti prehladom. Spoznavamo ju s poznavalko zdravilnih rastlin Jožico Bajc Pivec.
Lipa in lipovec sta sorodni vrsti, ki ju v domači lekarni uporabljamo enako. Nabiramo cvetove in liste, jih posušimo, iz njih pripravljamo čaje in napitke proti prehladom. Spoznavamo ju s poznavalko zdravilnih rastlin Jožico Bajc Pivec.
Udeležili smo se mednarodne razstave bonsajev, ki je bila pred mesecem v Šenčurju. Na ogled so postavili 55 bonsajev, inštruktor oblikovanja drevesc v posodi Alessandro Bonardo pa je pred občinstvom prikazal, kako ožičiti japonski črni bor, da postane lep bonsaj. Pove, da zahtevajo iglavci več tehničnega znanja kot listavci, so pa cvetoči listavci paša za oči.
Udeležili smo se mednarodne razstave bonsajev, ki je bila pred mesecem v Šenčurju. Na ogled so postavili 55 bonsajev, inštruktor oblikovanja drevesc v posodi Alessandro Bonardo pa je pred občinstvom prikazal, kako ožičiti japonski črni bor, da postane lep bonsaj. Pove, da zahtevajo iglavci več tehničnega znanja kot listavci, so pa cvetoči listavci paša za oči.
Na svojem vrtu v kraju Roženpelj je Davor Špehar izkopal prvi letošnji pridelek krompirja. Gre za zgodnjo sorto, ki dozori v 60 dneh, v rastlinjak pa jo je sadil nekoliko kasneje kot v prejšnjih letih. Predstavi, kako bo zapolnil prazna mesta.
Na svojem vrtu v kraju Roženpelj je Davor Špehar izkopal prvi letošnji pridelek krompirja. Gre za zgodnjo sorto, ki dozori v 60 dneh, v rastlinjak pa jo je sadil nekoliko kasneje kot v prejšnjih letih. Predstavi, kako bo zapolnil prazna mesta.
ZGODBE, KI JIH PIŠEJO VRTNICE Verjetno ni vrta brez vrtnice in rožnika brez gartrož, oddaja sredi junija je tako namenjena kraljicam rož - vrtnicam. Z Matjažem Mastnakom spoznavamo damaščanke, med katere se uvršča tudi sorta s slovenskim imenom, Aškerčeva. Potomec žlahtniteljske družine Meilland iz Francije predstavi, nad kakšnimi vrtnicami se navdušujejo predstavniki milenijcev. Izvemo tudi zgodbo rožnega vrta Millepetali (Tisoč cvetnih lističev). Pred onkološkim inštitutom v bližini italijanskega mesta Pordenone so ga uredili pred osmimi leti. Učinkovine, ki so zbrane v kapljicah koncentriranega šipka, pa pomagajo ljudem, ki so ujeti v slabih razmerjih in ne vedo, kako naprej ...
ZGODBE, KI JIH PIŠEJO VRTNICE Verjetno ni vrta brez vrtnice in rožnika brez gartrož, oddaja sredi junija je tako namenjena kraljicam rož - vrtnicam. Z Matjažem Mastnakom spoznavamo damaščanke, med katere se uvršča tudi sorta s slovenskim imenom, Aškerčeva. Potomec žlahtniteljske družine Meilland iz Francije predstavi, nad kakšnimi vrtnicami se navdušujejo predstavniki milenijcev. Izvemo tudi zgodbo rožnega vrta Millepetali (Tisoč cvetnih lističev). Pred onkološkim inštitutom v bližini italijanskega mesta Pordenone so ga uredili pred osmimi leti. Učinkovine, ki so zbrane v kapljicah koncentriranega šipka, pa pomagajo ljudem, ki so ujeti v slabih razmerjih in ne vedo, kako naprej ...
DOBIMO SE NA VRTOVIH Pobuda je iz Francije, kjer prvi konec tedna v juniju namenjajo obiskom vrtov, parkov ... Spoznate lahko 33 'vrtnih' lokacij po vsej Sloveniji, mi pa smo si ogledali skalnjak v Arboretumu Volčji Potok in se o njem pogovarjali z oblikovalcem Ladislavom Pergovnikom. KAMNITI VRTOVI, KAMNI ... Tema pobude Dobimo se na vrtovih je Kamniti vrtovi in vrtni kamni. S Ksenijo Škofič iz mariborske Cvetličarne Aralija, ki se tudi pridružuje pobudi, smo si ogledali 11-metrski skalnjak. Posajenih je 80 rastlin, primernih za kamniti vrt. Gospa Ksenija je ustvarila tudi grobni nasad, pri katerem so v ospredju barvni kamni in sukulente. NA GOZDNEM ROBU Medtem ko na prosto z zamudo zaradi neugodnega vremena še sadimo plodovke, pa za divje užitne rastline stopimo le do gozdnega roba. Nekaj smo jih poiskali s kozjansko nabiralko Karmen Gajšek in ustvarili razstrupljevalni napitek. ŠOPEK JUNIJA Tudi Matejo Trebec iz Vrtnega centra Gašperlin je v cvetličarstvo delno 'potegnilo' otroštvo, ki ga je predvsem s staro mamo veliko preživela v naravi. V šopku, ki ponazarja rožnik, junij, so nepogrešljive vrtnice pastelnih barv. Zanimiva pa je tudi osnova šopka, ki bo nekoga razveselil v šopkomatu.
DOBIMO SE NA VRTOVIH Pobuda je iz Francije, kjer prvi konec tedna v juniju namenjajo obiskom vrtov, parkov ... Spoznate lahko 33 'vrtnih' lokacij po vsej Sloveniji, mi pa smo si ogledali skalnjak v Arboretumu Volčji Potok in se o njem pogovarjali z oblikovalcem Ladislavom Pergovnikom. KAMNITI VRTOVI, KAMNI ... Tema pobude Dobimo se na vrtovih je Kamniti vrtovi in vrtni kamni. S Ksenijo Škofič iz mariborske Cvetličarne Aralija, ki se tudi pridružuje pobudi, smo si ogledali 11-metrski skalnjak. Posajenih je 80 rastlin, primernih za kamniti vrt. Gospa Ksenija je ustvarila tudi grobni nasad, pri katerem so v ospredju barvni kamni in sukulente. NA GOZDNEM ROBU Medtem ko na prosto z zamudo zaradi neugodnega vremena še sadimo plodovke, pa za divje užitne rastline stopimo le do gozdnega roba. Nekaj smo jih poiskali s kozjansko nabiralko Karmen Gajšek in ustvarili razstrupljevalni napitek. ŠOPEK JUNIJA Tudi Matejo Trebec iz Vrtnega centra Gašperlin je v cvetličarstvo delno 'potegnilo' otroštvo, ki ga je predvsem s staro mamo veliko preživela v naravi. V šopku, ki ponazarja rožnik, junij, so nepogrešljive vrtnice pastelnih barv. Zanimiva pa je tudi osnova šopka, ki bo nekoga razveselil v šopkomatu.
Tudi Matejo Trebec iz Vrtnega centra Gašperlin je v cvetličarstvo delno 'potegnilo' otroštvo, ki ga je predvsem s staro mamo veliko preživela v naravi. V šopku, ki ponazarja rožnik, junij, so nepogrešljive vrtnice pastelnih barv. Zanimiva pa je tudi osnova šopka, ki bo nekoga razveselil v šopkomatu.
Tudi Matejo Trebec iz Vrtnega centra Gašperlin je v cvetličarstvo delno 'potegnilo' otroštvo, ki ga je predvsem s staro mamo veliko preživela v naravi. V šopku, ki ponazarja rožnik, junij, so nepogrešljive vrtnice pastelnih barv. Zanimiva pa je tudi osnova šopka, ki bo nekoga razveselil v šopkomatu.
Pobuda je iz Francije, kjer prvi konec tedna v juniju namenjajo obiskom vrtov, parkov ... Spoznate lahko 33 'vrtnih' lokacij po vsej Sloveniji, mi pa smo si ogledali skalnjak v Arboretumu Volčji Potok in se o njem pogovarjali z oblikovalcem Ladislavom Pergovnikom.
Pobuda je iz Francije, kjer prvi konec tedna v juniju namenjajo obiskom vrtov, parkov ... Spoznate lahko 33 'vrtnih' lokacij po vsej Sloveniji, mi pa smo si ogledali skalnjak v Arboretumu Volčji Potok in se o njem pogovarjali z oblikovalcem Ladislavom Pergovnikom.
Medtem ko na prosto z zamudo zaradi neugodnega vremena še sadimo plodovke, pa za divje užitne rastline stopimo le do gozdnega roba. Nekaj smo jih poiskali s kozjansko nabiralko Karmen Gajšek in ustvarili razstrupljevalni napitek.
Medtem ko na prosto z zamudo zaradi neugodnega vremena še sadimo plodovke, pa za divje užitne rastline stopimo le do gozdnega roba. Nekaj smo jih poiskali s kozjansko nabiralko Karmen Gajšek in ustvarili razstrupljevalni napitek.
Tema pobude Dobimo se na vrtovih je Kamniti vrtovi in vrtni kamni. S Ksenijo Škofič iz mariborske Cvetličarne Aralija, ki se tudi pridružuje pobudi, smo si ogledali 11-metrski skalnjak. Posajenih je 80 rastlin, primernih za kamniti vrt. Gospa Ksenija je ustvarila tudi grobni nasad, pri katerem so v ospredju barvni kamni in sukulente.
Tema pobude Dobimo se na vrtovih je Kamniti vrtovi in vrtni kamni. S Ksenijo Škofič iz mariborske Cvetličarne Aralija, ki se tudi pridružuje pobudi, smo si ogledali 11-metrski skalnjak. Posajenih je 80 rastlin, primernih za kamniti vrt. Gospa Ksenija je ustvarila tudi grobni nasad, pri katerem so v ospredju barvni kamni in sukulente.
ZAMIK PRI SAJENJU PLODOVK (setveni koledar za obdobje 31.5. - 6.6.2025) Fanči Perdih iz Amaranta tudi za prve junijske dni podrobno opiše, kdaj so primerni dnevi za sajenje, presajanje in oskrbo rastlin. Predstavi tudi zanimivo rastlino, pri kateri najbolj teknejo mladi listi. S SREČANJA ČLANOV KLUBA GAIA V POREČU – 1. del V prvem delu reportaže s tradicionalnega srečanja članov kluba Gaia gostimo urednico revije Gaia Miro Arh. Specialistka za zelenjadarstvo, Miša Pušenjak, pa opozarja na primerno gnojenje. Ugotavlja namreč, da je večina vrtov v Sloveniji preveč gnojena. Obilje hranil povzroča neravnovesje v rastlinah, kar vodi do slabše odpornosti. Nekateri udeleženci pa nam zaupajo, kako vrtnarijo doma. S SREČANJA ČLANOV KLUBA GAIA V POREČU – 2. del V drugem delu spoznavamo grmičaste in drevesne vrste. Najprej nam Davorin Gamser iz Sadjarstva Mirosan pokaže, kako iz navadne plastenke izdelamo past za še enega škodljivca, ki se je letos razmnožil. Na sprehodu ob morju pa z Matjažem Mastnakom spoznavamo sredozemske rastline, ki jih že lahko gojimo tudi na celini. Da se podnebje spreminja, ugotavljamo tudi z Elvisom Dobravcem iz drevesnice v Rovinju, kjer smo ujeli še nekaj udeležencev letošnjega srečanja. Z GAIO V ZASAVSKIH HRIBIH Strokovnjakinja kluba Gaia, Lucija Kinkel, je tokrat obiskala Jožo Drnovšek iz Zasavja. Gospa Joža ima očitno čarobne roke za paradižnike, saj ga s partnerjem obirata na višini 4 metrov! Konec maja sta posadili zelje, pri tem v njivi naleteli na drobnega škodljivca: struno. navrtu@rtvslo.si
ZAMIK PRI SAJENJU PLODOVK (setveni koledar za obdobje 31.5. - 6.6.2025) Fanči Perdih iz Amaranta tudi za prve junijske dni podrobno opiše, kdaj so primerni dnevi za sajenje, presajanje in oskrbo rastlin. Predstavi tudi zanimivo rastlino, pri kateri najbolj teknejo mladi listi. S SREČANJA ČLANOV KLUBA GAIA V POREČU – 1. del V prvem delu reportaže s tradicionalnega srečanja članov kluba Gaia gostimo urednico revije Gaia Miro Arh. Specialistka za zelenjadarstvo, Miša Pušenjak, pa opozarja na primerno gnojenje. Ugotavlja namreč, da je večina vrtov v Sloveniji preveč gnojena. Obilje hranil povzroča neravnovesje v rastlinah, kar vodi do slabše odpornosti. Nekateri udeleženci pa nam zaupajo, kako vrtnarijo doma. S SREČANJA ČLANOV KLUBA GAIA V POREČU – 2. del V drugem delu spoznavamo grmičaste in drevesne vrste. Najprej nam Davorin Gamser iz Sadjarstva Mirosan pokaže, kako iz navadne plastenke izdelamo past za še enega škodljivca, ki se je letos razmnožil. Na sprehodu ob morju pa z Matjažem Mastnakom spoznavamo sredozemske rastline, ki jih že lahko gojimo tudi na celini. Da se podnebje spreminja, ugotavljamo tudi z Elvisom Dobravcem iz drevesnice v Rovinju, kjer smo ujeli še nekaj udeležencev letošnjega srečanja. Z GAIO V ZASAVSKIH HRIBIH Strokovnjakinja kluba Gaia, Lucija Kinkel, je tokrat obiskala Jožo Drnovšek iz Zasavja. Gospa Joža ima očitno čarobne roke za paradižnike, saj ga s partnerjem obirata na višini 4 metrov! Konec maja sta posadili zelje, pri tem v njivi naleteli na drobnega škodljivca: struno. navrtu@rtvslo.si
V drugem delu spoznavamo grmičaste in drevesne vrste. Najprej nam Davorin Gamser iz Sadjarstva Mirosan pokaže, kako iz navadne plastenke izdelamo past za še enega škodljivca, ki se je letos razmnožil. Na sprehodu ob morju pa z Matjažem Mastnakom spoznavamo sredozemske rastline, ki jih že lahko gojimo tudi na celini. Da se podnebje spreminja, ugotavljamo tudi z Elvisom Dobravcem iz drevesnice v Rovinju, kjer smo ujeli še nekaj udeležencev letošnjega srečanja.
V drugem delu spoznavamo grmičaste in drevesne vrste. Najprej nam Davorin Gamser iz Sadjarstva Mirosan pokaže, kako iz navadne plastenke izdelamo past za še enega škodljivca, ki se je letos razmnožil. Na sprehodu ob morju pa z Matjažem Mastnakom spoznavamo sredozemske rastline, ki jih že lahko gojimo tudi na celini. Da se podnebje spreminja, ugotavljamo tudi z Elvisom Dobravcem iz drevesnice v Rovinju, kjer smo ujeli še nekaj udeležencev letošnjega srečanja.
Strokovnjakinja kluba Gaia, Lucija Kinkel, je tokrat obiskala Jožo Drnovšek iz Zasavja. Gospa Joža ima očitno čarobne roke za paradižnike, saj ga s partnerjem obirata na višini 4 metrov! Konec maja sta posadili zelje, pri tem v njivi naleteli na drobnega škodljivca: struno.
Strokovnjakinja kluba Gaia, Lucija Kinkel, je tokrat obiskala Jožo Drnovšek iz Zasavja. Gospa Joža ima očitno čarobne roke za paradižnike, saj ga s partnerjem obirata na višini 4 metrov! Konec maja sta posadili zelje, pri tem v njivi naleteli na drobnega škodljivca: struno.
V prvem delu reportaže s tradicionalnega srečanja članov kluba Gaia gostimo urednico revije Gaia Miro Arh. Specialistka za zelenjadarstvo, Miša Pušenjak, pa opozarja na primerno gnojenje. Ugotavlja namreč, da je večina vrtov v Sloveniji preveč gnojena. Obilje hranil povzroča neravnovesje v rastlinah, kar vodi do slabše odpornosti. Nekateri udeleženci pa nam zaupajo, kako vrtnarijo doma.
V prvem delu reportaže s tradicionalnega srečanja članov kluba Gaia gostimo urednico revije Gaia Miro Arh. Specialistka za zelenjadarstvo, Miša Pušenjak, pa opozarja na primerno gnojenje. Ugotavlja namreč, da je večina vrtov v Sloveniji preveč gnojena. Obilje hranil povzroča neravnovesje v rastlinah, kar vodi do slabše odpornosti. Nekateri udeleženci pa nam zaupajo, kako vrtnarijo doma.
SETVENI KOLEDAR (24.5. - 30.5.) Hladen maj, ki smo mu priča letos, je setev na prosto zamaknil v zadnji del meseca. Od nedelje popoldne do torka bodo za sajenje neugodne razmere. V sredini tedna se napoveduje še ohladitev, od sredine tedna pa lahko rastline med drugim krepimo s čaji. PREDNOSTI SAJENJA NA GREBEN Martini Plohl Krevh pri sajenju na grebene pomaga naš strokovni sodelavec Sebastjan Lipar. Pred štirimi leti so Krevhovi na grebenih vzgajali krompir, kar pa se zaradi škodljivcev ni najbolje obneslo. Tokrat bosta nanje s Sebastjanom posadila kapusnice. VANESOVI VRTNI NASVETI Kot da sta med plodovkami le paradižnik in paprika! V Vanesovih vrtnih nasvetih so v ospredju še druge toploljubne plodovke, kot so jajčevci in bučke. Na učnem vrtu za Bežigradom so plodovke zaščitili s streho, tako skušajo zamaknili ali preprečiti razvoj plesni, ki se po navadi pojavi ob izteku poletja. NASADA V LONCIH Brez čudovitih cvetov ali listov v oddaji ne gre, k temu skoraj vsak teden stremimo ustvarjalci. Uživali bomo v dveh zanimivih nasadih sezonskih rastlin. Irena si ga je zamislila v modnih odtenkih, njena sogovornica Tajda pa je vanj vpletla prekmursko tradicijo.
SETVENI KOLEDAR (24.5. - 30.5.) Hladen maj, ki smo mu priča letos, je setev na prosto zamaknil v zadnji del meseca. Od nedelje popoldne do torka bodo za sajenje neugodne razmere. V sredini tedna se napoveduje še ohladitev, od sredine tedna pa lahko rastline med drugim krepimo s čaji. PREDNOSTI SAJENJA NA GREBEN Martini Plohl Krevh pri sajenju na grebene pomaga naš strokovni sodelavec Sebastjan Lipar. Pred štirimi leti so Krevhovi na grebenih vzgajali krompir, kar pa se zaradi škodljivcev ni najbolje obneslo. Tokrat bosta nanje s Sebastjanom posadila kapusnice. VANESOVI VRTNI NASVETI Kot da sta med plodovkami le paradižnik in paprika! V Vanesovih vrtnih nasvetih so v ospredju še druge toploljubne plodovke, kot so jajčevci in bučke. Na učnem vrtu za Bežigradom so plodovke zaščitili s streho, tako skušajo zamaknili ali preprečiti razvoj plesni, ki se po navadi pojavi ob izteku poletja. NASADA V LONCIH Brez čudovitih cvetov ali listov v oddaji ne gre, k temu skoraj vsak teden stremimo ustvarjalci. Uživali bomo v dveh zanimivih nasadih sezonskih rastlin. Irena si ga je zamislila v modnih odtenkih, njena sogovornica Tajda pa je vanj vpletla prekmursko tradicijo.
Brez čudovitih cvetov ali listov v oddaji ne gre, k temu skoraj vsak teden stremimo ustvarjalci. Uživali bomo v dveh zanimivih nasadih sezonskih rastlin. Irena si ga je zamislila v modnih odtenkih, njena sogovornica Tajda pa je vanj vpletla prekmursko tradicijo.
Brez čudovitih cvetov ali listov v oddaji ne gre, k temu skoraj vsak teden stremimo ustvarjalci. Uživali bomo v dveh zanimivih nasadih sezonskih rastlin. Irena si ga je zamislila v modnih odtenkih, njena sogovornica Tajda pa je vanj vpletla prekmursko tradicijo.
Martini Plohl Krevh pri sajenju na grebene pomaga naš strokovni sodelavec Sebastjan Lipar. Pred štirimi leti so Krevhovi na grebenih vzgajali krompir, kar pa se zaradi škodljivcev ni najbolje obneslo. Tokrat bosta nanje s Sebastjanom posadila kapusnice.
Martini Plohl Krevh pri sajenju na grebene pomaga naš strokovni sodelavec Sebastjan Lipar. Pred štirimi leti so Krevhovi na grebenih vzgajali krompir, kar pa se zaradi škodljivcev ni najbolje obneslo. Tokrat bosta nanje s Sebastjanom posadila kapusnice.
Kot da sta med plodovkami le paradižnik in paprika! V Vanesovih vrtnih nasvetih so v ospredju še druge toploljubne plodovke, kot so jajčevci in bučke. Na učnem vrtu za Bežigradom so plodovke zaščitili s streho, tako skušajo zamaknili ali preprečiti razvoj plesni, ki se po navadi pojavi ob izteku poletja.
Kot da sta med plodovkami le paradižnik in paprika! V Vanesovih vrtnih nasvetih so v ospredju še druge toploljubne plodovke, kot so jajčevci in bučke. Na učnem vrtu za Bežigradom so plodovke zaščitili s streho, tako skušajo zamaknili ali preprečiti razvoj plesni, ki se po navadi pojavi ob izteku poletja.
SETVENI KOLEDAR (17. 5. – 23. 5) Potem ko smo do godovanja Zofke počakali s sajenjem plodovk na prosto, nas na gredicah čakajo nova opravila. Kako upoštevati zakonitosti narave, da bi nam narava povrnila čim več vloženega truda, razloži Fanči Perdih. V balkonsko korito z vodno rezervo pa posadi mini sorte paradižnikov. CELOVITA OSKRBA PARADIŽNIKOV S strokovnjakoma kmetijske stroke, Iris in Igorjem Škerbotom, se pogovarjamo o vzgoji paradižnika, izbiri kakovostnih sadik in dobri pripravi prsti, saj lačne plodovke potrebujejo veliko mikrohranil. Dotaknemo se tudi škodljivcev, ki jim posevki dišijo prav tako kot nam. O AZALEJAH IN RODODENDRONIH V Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru smo ta teden ujeli najlepše cvetenje slečev oz. azalej in rododendronov. Meta Pivec opiše te večinoma tujerodne cvetoče grme, ki privabljajo različne opraševalce. Ob robu parka se v vsej svoji lepoti razkazuje rumeni sleč, ki ga v Sloveniji v naravi najdemo le na treh rastiščih. BOTANIČNI VRT BROOKLYN Pa gremo čez lužo v New York. V Okrožju Brooklyn je velik botanični vrt, baje tudi eden najlepših na svetu. Novinarka oddaje Na vrtu Ana-Marija Berk ga je posnela v času, ko so kot rožnati oblački cvetele japonske češnje, azaleje in tulipani. V njem je poleg urejenega japonskega vrta več rastlinjakov. SOBNA VIJOLICA Na steblu afriške vijolice, ki krasi pisarno uredništva oddaje, se poleg matične razvija nova rastlina. Sebastjan Lipar je rastlini nežno razdelil in skrbnici okaral, da vijolico preveč zalivata. Ob tem nas spomni, naj ne pozabimo na sobne lepotice, ko se prične sezona na prostem.
SETVENI KOLEDAR (17. 5. – 23. 5) Potem ko smo do godovanja Zofke počakali s sajenjem plodovk na prosto, nas na gredicah čakajo nova opravila. Kako upoštevati zakonitosti narave, da bi nam narava povrnila čim več vloženega truda, razloži Fanči Perdih. V balkonsko korito z vodno rezervo pa posadi mini sorte paradižnikov. CELOVITA OSKRBA PARADIŽNIKOV S strokovnjakoma kmetijske stroke, Iris in Igorjem Škerbotom, se pogovarjamo o vzgoji paradižnika, izbiri kakovostnih sadik in dobri pripravi prsti, saj lačne plodovke potrebujejo veliko mikrohranil. Dotaknemo se tudi škodljivcev, ki jim posevki dišijo prav tako kot nam. O AZALEJAH IN RODODENDRONIH V Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru smo ta teden ujeli najlepše cvetenje slečev oz. azalej in rododendronov. Meta Pivec opiše te večinoma tujerodne cvetoče grme, ki privabljajo različne opraševalce. Ob robu parka se v vsej svoji lepoti razkazuje rumeni sleč, ki ga v Sloveniji v naravi najdemo le na treh rastiščih. BOTANIČNI VRT BROOKLYN Pa gremo čez lužo v New York. V Okrožju Brooklyn je velik botanični vrt, baje tudi eden najlepših na svetu. Novinarka oddaje Na vrtu Ana-Marija Berk ga je posnela v času, ko so kot rožnati oblački cvetele japonske češnje, azaleje in tulipani. V njem je poleg urejenega japonskega vrta več rastlinjakov. SOBNA VIJOLICA Na steblu afriške vijolice, ki krasi pisarno uredništva oddaje, se poleg matične razvija nova rastlina. Sebastjan Lipar je rastlini nežno razdelil in skrbnici okaral, da vijolico preveč zalivata. Ob tem nas spomni, naj ne pozabimo na sobne lepotice, ko se prične sezona na prostem.
Na steblu afriške vijolice, ki krasi pisarno uredništva oddaje, se poleg matične razvija nova rastlina. Sebastjan Lipar je rastlini nežno razdelil in skrbnici okaral, da vijolico preveč zalivata. Ob tem nas spomni, naj ne pozabimo na sobne lepotice, ko se prične sezona na prostem.
Na steblu afriške vijolice, ki krasi pisarno uredništva oddaje, se poleg matične razvija nova rastlina. Sebastjan Lipar je rastlini nežno razdelil in skrbnici okaral, da vijolico preveč zalivata. Ob tem nas spomni, naj ne pozabimo na sobne lepotice, ko se prične sezona na prostem.
Pa gremo čez lužo v New York. V Okrožju Brooklyn je velik botanični vrt, baje tudi eden najlepših na svetu. Novinarka oddaje Na vrtu Ana-Marija Berk ga je posnela v času, ko so kot rožnati oblački cvetele japonske češnje, azaleje in tulipani. V njem je poleg urejenega japonskega vrta več rastlinjakov.
Pa gremo čez lužo v New York. V Okrožju Brooklyn je velik botanični vrt, baje tudi eden najlepših na svetu. Novinarka oddaje Na vrtu Ana-Marija Berk ga je posnela v času, ko so kot rožnati oblački cvetele japonske češnje, azaleje in tulipani. V njem je poleg urejenega japonskega vrta več rastlinjakov.
V Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru smo ta teden ujeli najlepše cvetenje slečev oz. azalej in rododendronov. Meta Pivec opiše te večinoma tujerodne cvetoče grme, ki privabljajo različne opraševalce. Ob robu parka se v vsej svoji lepoti razkazuje rumeni sleč, ki ga v Sloveniji v naravi najdemo le na treh rastiščih.
V Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru smo ta teden ujeli najlepše cvetenje slečev oz. azalej in rododendronov. Meta Pivec opiše te večinoma tujerodne cvetoče grme, ki privabljajo različne opraševalce. Ob robu parka se v vsej svoji lepoti razkazuje rumeni sleč, ki ga v Sloveniji v naravi najdemo le na treh rastiščih.
S strokovnjakoma kmetijske stroke, Iris in Igorjem Škerbotom, se pogovarjamo o vzgoji paradižnika, izbiri kakovostnih sadik in dobri pripravi prsti, saj lačne plodovke potrebujejo veliko mikrohranil. Dotaknemo se tudi škodljivcev, ki jim posevki dišijo prav tako kot nam.
S strokovnjakoma kmetijske stroke, Iris in Igorjem Škerbotom, se pogovarjamo o vzgoji paradižnika, izbiri kakovostnih sadik in dobri pripravi prsti, saj lačne plodovke potrebujejo veliko mikrohranil. Dotaknemo se tudi škodljivcev, ki jim posevki dišijo prav tako kot nam.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Glede na to, da nam regrat v vseh oblikah in obdobjih lahko s čim postreže, podrobneje spoznavamo razsežnost njegove uporabe. Jožica Bajc Pivec, ki na zeliščarski domačiji vzgaja preko 100 zdravilnih rastlin in temeljito pozna njihovo delovanje, regratove liste zreže v tinkturo.
Glede na to, da nam regrat v vseh oblikah in obdobjih lahko s čim postreže, podrobneje spoznavamo razsežnost njegove uporabe. Jožica Bajc Pivec, ki na zeliščarski domačiji vzgaja preko 100 zdravilnih rastlin in temeljito pozna njihovo delovanje, regratove liste zreže v tinkturo.
Za šopek meseca ljubezni smo se odpravili v Prekmurje, k cvetličarki in vrtnarki Tajdi Prkič. Med pogovorom pove, da je kot najstnica verjela, da se bo lahko izognila trdemu vrtnarskemu delu, a ljubezen do cvetja, podedovana po materi, je bila premočna. Naredila je šopek v škatli. Kako ga naredimo in katero cvetje je uporabila, poglejte v oddaji.
Za šopek meseca ljubezni smo se odpravili v Prekmurje, k cvetličarki in vrtnarki Tajdi Prkič. Med pogovorom pove, da je kot najstnica verjela, da se bo lahko izognila trdemu vrtnarskemu delu, a ljubezen do cvetja, podedovana po materi, je bila premočna. Naredila je šopek v škatli. Kako ga naredimo in katero cvetje je uporabila, poglejte v oddaji.
Sadike paprike, ki so od sredine marca razvile od 6 do 10 listov, smo v rastlinjak že posadili. Na prosto jih bomo čez dober teden. Visokim rastlinam postavimo oporo, svetuje dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki nekaj tovrstnih možnosti tudi predstavi.
Sadike paprike, ki so od sredine marca razvile od 6 do 10 listov, smo v rastlinjak že posadili. Na prosto jih bomo čez dober teden. Visokim rastlinam postavimo oporo, svetuje dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki nekaj tovrstnih možnosti tudi predstavi.
PRESAJANJE PLODOVK V VEČJE LONČKE Maja razmišljamo, kdaj in kam posaditi plodovke. Fanči Perdih opozarja, da naj nas občasni topli dnevi ne premamijo, da bi plodovke na prosto sadili pred ledenimi možmi. Jih pa lahko presadimo v večje lončke. Sadike z dobro razvito koreninsko grudo niso tako občutljive, če jih presajamo ob dnevih, ki zanje niso ugodni. STROKOVNJAKI ODGOVORJAJO Strokovnjake smo prosili, da odgovorijo na vprašanja gledalcev, ki smo jih prejeli v uredništvo. Tokrat so povezana s fenologijo rastlin, molji, ki obžirajo fižol, in rastlinami, ki jočejo. ZGODBA O REGRATU Za praznično majsko oddajo smo pripravili posebno zgodbo o regratu. Zgodbo je napisala Martina Zorko, učenci drugega razreda PŠ Staneta Lenardona iz Razvanja pa so v njej izvedeli, zakaj se regratovi cvetovi ponoči zaprejo in kako iz regratovih cvetov narediti ogrlico. SPOMLADANSKI NAGROBNI NASAD Na praznem, vzorčnem nagrobnem mestu urejajo nagrobno gredico. Prvič so jo zasadili lani pred poletjem. Del nasada so ohranili tudi oktobra, ko so poletni nasad spremenili v jesensko-zimskega. Letos, sredi aprila, je nasad dobil spomladansko obleko iz marjetic, kamnokrečev, okrasnih trav in spominčic.
PRESAJANJE PLODOVK V VEČJE LONČKE Maja razmišljamo, kdaj in kam posaditi plodovke. Fanči Perdih opozarja, da naj nas občasni topli dnevi ne premamijo, da bi plodovke na prosto sadili pred ledenimi možmi. Jih pa lahko presadimo v večje lončke. Sadike z dobro razvito koreninsko grudo niso tako občutljive, če jih presajamo ob dnevih, ki zanje niso ugodni. STROKOVNJAKI ODGOVORJAJO Strokovnjake smo prosili, da odgovorijo na vprašanja gledalcev, ki smo jih prejeli v uredništvo. Tokrat so povezana s fenologijo rastlin, molji, ki obžirajo fižol, in rastlinami, ki jočejo. ZGODBA O REGRATU Za praznično majsko oddajo smo pripravili posebno zgodbo o regratu. Zgodbo je napisala Martina Zorko, učenci drugega razreda PŠ Staneta Lenardona iz Razvanja pa so v njej izvedeli, zakaj se regratovi cvetovi ponoči zaprejo in kako iz regratovih cvetov narediti ogrlico. SPOMLADANSKI NAGROBNI NASAD Na praznem, vzorčnem nagrobnem mestu urejajo nagrobno gredico. Prvič so jo zasadili lani pred poletjem. Del nasada so ohranili tudi oktobra, ko so poletni nasad spremenili v jesensko-zimskega. Letos, sredi aprila, je nasad dobil spomladansko obleko iz marjetic, kamnokrečev, okrasnih trav in spominčic.
Na praznem, vzorčnem nagrobnem mestu urejajo nagrobno gredico. Prvič so jo zasadili lani pred poletjem. Del nasada so ohranili tudi oktobra, ko so poletni nasad spremenili v jesensko-zimskega. Letos, sredi aprila, je nasad dobil spomladansko obleko iz marjetic, kamnokrečev, okrasnih trav in spominčic.
Na praznem, vzorčnem nagrobnem mestu urejajo nagrobno gredico. Prvič so jo zasadili lani pred poletjem. Del nasada so ohranili tudi oktobra, ko so poletni nasad spremenili v jesensko-zimskega. Letos, sredi aprila, je nasad dobil spomladansko obleko iz marjetic, kamnokrečev, okrasnih trav in spominčic.
Strokovnjake smo prosili, da odgovorijo na vprašanja gledalcev, ki smo jih prejeli v uredništvo. Tokrat so povezana s fenologijo rastlin, molji, ki obžirajo fižol, in rastlinami, ki jočejo.
Strokovnjake smo prosili, da odgovorijo na vprašanja gledalcev, ki smo jih prejeli v uredništvo. Tokrat so povezana s fenologijo rastlin, molji, ki obžirajo fižol, in rastlinami, ki jočejo.
Maja razmišljamo, kdaj in kam posaditi plodovke. Fanči Perdih opozarja, da naj nas občasni topli dnevi ne premamijo, da bi plodovke na prosto sadili pred ledenimi možmi. Jih pa lahko presadimo v večje lončke. Sadike z dobro razvito koreninsko grudo niso tako občutljive, če jih presajamo ob dnevih, ki zanje niso ugodni.
Maja razmišljamo, kdaj in kam posaditi plodovke. Fanči Perdih opozarja, da naj nas občasni topli dnevi ne premamijo, da bi plodovke na prosto sadili pred ledenimi možmi. Jih pa lahko presadimo v večje lončke. Sadike z dobro razvito koreninsko grudo niso tako občutljive, če jih presajamo ob dnevih, ki zanje niso ugodni.
Za praznično majsko oddajo smo pripravili posebno zgodbo o regratu. Zgodbo je napisala Martina Zorko, učenci drugega razreda PŠ Staneta Lenardona iz Razvanja pa so v njej izvedeli, zakaj se regratovi cvetovi ponoči zaprejo in kako iz regratovih cvetov narediti ogrlico.
Za praznično majsko oddajo smo pripravili posebno zgodbo o regratu. Zgodbo je napisala Martina Zorko, učenci drugega razreda PŠ Staneta Lenardona iz Razvanja pa so v njej izvedeli, zakaj se regratovi cvetovi ponoči zaprejo in kako iz regratovih cvetov narediti ogrlico.
V RASTLINJAKU NAD TOLMINOM Ekipa oddaje Na vrtu je s strokovnjakinjo kluba Gaia obiskala Alenko Kenda nad Tolminom. Gostiteljica pove, da je vrtnarjenje na strmem pobočju precejšen izziv in prilagajanja, kot je npr. ureditev prezimovališča v pokritem bazenu, so nujna. V manjšem rastlinjaku so aprila že posadili paradižnik in paprike, ob tem spregovorili o gnojenju in krepitvi sadik. TRAJNOSTNI DEKORACIJI O trajnostnem ravnanju vse bolj razmišljajo tudi cvetličarji, ki se pri svojem ustvarjanju trudijo uporabiti rastline z domačega vrta, dodatke in ogrodja dekoraciji pa uporabiti večkrat. Kako biti hkrati inovativen in sonaraven, sta prikazala dr. Sabina Šegula in Lucas Jansen, učitelj floristike iz Nizozemske. DROBNJAKOV PESTO Stebla mlade čebule, kopriv ali drobnjaka narežemo in jih dodamo k skuti. Rahlo začinimo in tako v nekaj minutah dobimo okusno spomladansko malico. navrtu@rtvslo.si
V RASTLINJAKU NAD TOLMINOM Ekipa oddaje Na vrtu je s strokovnjakinjo kluba Gaia obiskala Alenko Kenda nad Tolminom. Gostiteljica pove, da je vrtnarjenje na strmem pobočju precejšen izziv in prilagajanja, kot je npr. ureditev prezimovališča v pokritem bazenu, so nujna. V manjšem rastlinjaku so aprila že posadili paradižnik in paprike, ob tem spregovorili o gnojenju in krepitvi sadik. TRAJNOSTNI DEKORACIJI O trajnostnem ravnanju vse bolj razmišljajo tudi cvetličarji, ki se pri svojem ustvarjanju trudijo uporabiti rastline z domačega vrta, dodatke in ogrodja dekoraciji pa uporabiti večkrat. Kako biti hkrati inovativen in sonaraven, sta prikazala dr. Sabina Šegula in Lucas Jansen, učitelj floristike iz Nizozemske. DROBNJAKOV PESTO Stebla mlade čebule, kopriv ali drobnjaka narežemo in jih dodamo k skuti. Rahlo začinimo in tako v nekaj minutah dobimo okusno spomladansko malico. navrtu@rtvslo.si
Stebla mlade čebule, kopriv ali drobnjaka narežemo in jih dodamo k skuti. Rahlo začinimo in tako v nekaj minutah dobimo okusno spomladansko malico.
Stebla mlade čebule, kopriv ali drobnjaka narežemo in jih dodamo k skuti. Rahlo začinimo in tako v nekaj minutah dobimo okusno spomladansko malico.
O trajnostnem ravnanju vse bolj razmišljajo tudi cvetličarji, ki se pri svojem ustvarjanju trudijo uporabiti rastline z domačega vrta, dodatke in ogrodja dekoraciji pa uporabiti večkrat. Kako biti hkrati inovativen in sonaraven, sta prikazala dr. Sabina Šegula in Lucas Jansen, učitelj floristike iz Nizozemske.
O trajnostnem ravnanju vse bolj razmišljajo tudi cvetličarji, ki se pri svojem ustvarjanju trudijo uporabiti rastline z domačega vrta, dodatke in ogrodja dekoraciji pa uporabiti večkrat. Kako biti hkrati inovativen in sonaraven, sta prikazala dr. Sabina Šegula in Lucas Jansen, učitelj floristike iz Nizozemske.
Ekipa oddaje Na vrtu je s strokovnjakinjo kluba Gaia obiskala Alenko Kenda nad Tolminom. Gostiteljica pove, da je vrtnarjenje na strmem pobočju precejšen izziv in prilagajanja, kot je npr. ureditev prezimovališča v pokritem bazenu, so nujna. V manjšem rastlinjaku so aprila že posadili paradižnik in paprike, ob tem spregovorili o gnojenju in krepitvi sadik.
Ekipa oddaje Na vrtu je s strokovnjakinjo kluba Gaia obiskala Alenko Kenda nad Tolminom. Gostiteljica pove, da je vrtnarjenje na strmem pobočju precejšen izziv in prilagajanja, kot je npr. ureditev prezimovališča v pokritem bazenu, so nujna. V manjšem rastlinjaku so aprila že posadili paradižnik in paprike, ob tem spregovorili o gnojenju in krepitvi sadik.
SETVENI KOLEDAR (19.4 - 25. 4.) Videti je, kot da je narava poskrbela, da pred velikonočno nedeljo pripravljamo dobrote, ne ukvarjamo pa se z vrtnimi opravili, saj petek in sobota temu nista naklonjena. Nato pa bomo že zavihali rokave in tudi na prostem kaj posadili. Fanči Perdih svetuje, da v prihajajočem tednu naberemo cvetove regrata. PRIPRAVA TAL IN MEŠANI POSEVEK Metrobov strokovnjak Vanes Husić je tokrat na enem od skupnostnih vrtov Mestne občine Ljubljana. Najprej pripravo gredo, uporabi substratno zastirko, nato zasadi mešani posevek. Kaj je zanj izbral, pogledamo v tokratni oddaji. IZDELAVA VELIKONOČNE KOŠARE IN NASADA Že pred nekaj tedni je Sebastjan, ko je porezal bohotivke na sadnem drevju in nekaj vejic z vrbe, ta material spravil. Pred veliko nočjo je iz njih spletel razmršeno 'gnezdo', košaro, v katero je namestil zdaj cvetoče cvetlice in velikonočne zajčke. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ: NARAVNE BARHE PIRHOV V Dnevniku lastnih izkušenj, ki jih doma z mobilnim telefonom ustvarjamo v uredništvu, smo se tokrat lotili barvanja pirhov. Revije pa splet so polni receptov, kako jajčka pobarvati z naravnimi barvili. Samo prišepnem, da zaupajte prednicam, skoraj največ barve namreč dajo čebulni olupki... navrtu@rtvslo.si
SETVENI KOLEDAR (19.4 - 25. 4.) Videti je, kot da je narava poskrbela, da pred velikonočno nedeljo pripravljamo dobrote, ne ukvarjamo pa se z vrtnimi opravili, saj petek in sobota temu nista naklonjena. Nato pa bomo že zavihali rokave in tudi na prostem kaj posadili. Fanči Perdih svetuje, da v prihajajočem tednu naberemo cvetove regrata. PRIPRAVA TAL IN MEŠANI POSEVEK Metrobov strokovnjak Vanes Husić je tokrat na enem od skupnostnih vrtov Mestne občine Ljubljana. Najprej pripravo gredo, uporabi substratno zastirko, nato zasadi mešani posevek. Kaj je zanj izbral, pogledamo v tokratni oddaji. IZDELAVA VELIKONOČNE KOŠARE IN NASADA Že pred nekaj tedni je Sebastjan, ko je porezal bohotivke na sadnem drevju in nekaj vejic z vrbe, ta material spravil. Pred veliko nočjo je iz njih spletel razmršeno 'gnezdo', košaro, v katero je namestil zdaj cvetoče cvetlice in velikonočne zajčke. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ: NARAVNE BARHE PIRHOV V Dnevniku lastnih izkušenj, ki jih doma z mobilnim telefonom ustvarjamo v uredništvu, smo se tokrat lotili barvanja pirhov. Revije pa splet so polni receptov, kako jajčka pobarvati z naravnimi barvili. Samo prišepnem, da zaupajte prednicam, skoraj največ barve namreč dajo čebulni olupki... navrtu@rtvslo.si
Že pred nekaj tedni je Sebastjan, ko je porezal bohotivke na sadnem drevju in nekaj vejic z vrbe, ta material spravil. Pred veliko nočjo je iz njih spletel razmršeno 'gnezdo', košaro, v katero je namestil zdaj cvetoče cvetlice in velikonočne zajčke.
Že pred nekaj tedni je Sebastjan, ko je porezal bohotivke na sadnem drevju in nekaj vejic z vrbe, ta material spravil. Pred veliko nočjo je iz njih spletel razmršeno 'gnezdo', košaro, v katero je namestil zdaj cvetoče cvetlice in velikonočne zajčke.
V Dnevniku lastnih izkušenj, ki jih doma z mobilnim telefonom ustvarjamo v uredništvu, smo se tokrat lotili barvanja pirhov. Revije pa splet so polni receptov, kako jajčka pobarvati z naravnimi barvili. Samo prišepnem, da zaupajte prednicam, skoraj največ barve namreč dajo čebulni olupki...
V Dnevniku lastnih izkušenj, ki jih doma z mobilnim telefonom ustvarjamo v uredništvu, smo se tokrat lotili barvanja pirhov. Revije pa splet so polni receptov, kako jajčka pobarvati z naravnimi barvili. Samo prišepnem, da zaupajte prednicam, skoraj največ barve namreč dajo čebulni olupki...
Metrobov strokovnjak Vanes Husić je tokrat na enem od skupnostnih vrtov Mestne občine Ljubljana. Najprej pripravo gredo, uporabi substratno zastirko, nato zasadi mešani posevek. Kaj je zanj izbral, pogledamo v tokratni oddaji.
Metrobov strokovnjak Vanes Husić je tokrat na enem od skupnostnih vrtov Mestne občine Ljubljana. Najprej pripravo gredo, uporabi substratno zastirko, nato zasadi mešani posevek. Kaj je zanj izbral, pogledamo v tokratni oddaji.
SETVENI KOLEDAR Za obdobje od sobote, 12. aprila., do petka, 18. aprila. PRIPRAVA GREDE PRED SEZONO Andreja Preložnik z družino skrbi za ekološko kmetijo. Sonaravno in brez prekopavanja urejajo daljše grede na posestvu. Ena, nazadnje prekopana lani, je pokrita s kartonom, drugo pa bodo zakrila z različnimi materiali za zastiranje. Sadila bo v kompostno plast, pokrito s slamo ali senom. ZAŠČITA PRED MONILIJO Cvetna monilija je ena od najpogostejših in najnevarnejših glivičnih bolezni koščičarjev. Najbolj prizadene marelice, češnje, breskve in slive. Davorin Gamser prikaže, kdaj škropiti breskev, da bi zmanjšali možnost okužbe, in kako negovati sadni nasad pred to glivično boleznijo. KAMELIJI V OKRASNEM LONCU Nekoliko sta pomrznili v teh dneh kameliji, ki ju je Sebastjan Lipar iz zavetja prehitro prestavil na prosto. V okrasni lonec je pred presajanjem nasul kisli substrat in ga premešal z navadno zemljo. Priporoča, da jih zalivamo le z deževnico. JAPONSKE ČEŠNJE V LJUBLJANI Botanični vrt Univerze v Ljubljani smo obiskali, ko so začele cveteti japonske češnje. Sedem češenj je pred četrt stoletja Sloveniji podarila Japonska. Z njimi je povezana tudi diplomatska zgodba, nam razkrije dr. Jože Bavcon.
SETVENI KOLEDAR Za obdobje od sobote, 12. aprila., do petka, 18. aprila. PRIPRAVA GREDE PRED SEZONO Andreja Preložnik z družino skrbi za ekološko kmetijo. Sonaravno in brez prekopavanja urejajo daljše grede na posestvu. Ena, nazadnje prekopana lani, je pokrita s kartonom, drugo pa bodo zakrila z različnimi materiali za zastiranje. Sadila bo v kompostno plast, pokrito s slamo ali senom. ZAŠČITA PRED MONILIJO Cvetna monilija je ena od najpogostejših in najnevarnejših glivičnih bolezni koščičarjev. Najbolj prizadene marelice, češnje, breskve in slive. Davorin Gamser prikaže, kdaj škropiti breskev, da bi zmanjšali možnost okužbe, in kako negovati sadni nasad pred to glivično boleznijo. KAMELIJI V OKRASNEM LONCU Nekoliko sta pomrznili v teh dneh kameliji, ki ju je Sebastjan Lipar iz zavetja prehitro prestavil na prosto. V okrasni lonec je pred presajanjem nasul kisli substrat in ga premešal z navadno zemljo. Priporoča, da jih zalivamo le z deževnico. JAPONSKE ČEŠNJE V LJUBLJANI Botanični vrt Univerze v Ljubljani smo obiskali, ko so začele cveteti japonske češnje. Sedem češenj je pred četrt stoletja Sloveniji podarila Japonska. Z njimi je povezana tudi diplomatska zgodba, nam razkrije dr. Jože Bavcon.
Andreja Preložnik z družino skrbi za ekološko kmetijo. Sonaravno in brez prekopavanja urejajo daljše grede na posestvu. Ena, nazadnje prekopana lani, je pokrita s kartonom, drugo pa bodo zakrila z različnimi materiali za zastiranje. Sadila bo v kompostno plast, pokrito s slamo ali senom.
Andreja Preložnik z družino skrbi za ekološko kmetijo. Sonaravno in brez prekopavanja urejajo daljše grede na posestvu. Ena, nazadnje prekopana lani, je pokrita s kartonom, drugo pa bodo zakrila z različnimi materiali za zastiranje. Sadila bo v kompostno plast, pokrito s slamo ali senom.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani smo obiskali, ko so začele cveteti japonske češnje. Sedem češenj je pred četrt stoletja Sloveniji podarila Japonska. Z njimi je povezana tudi diplomatska zgodba, nam razkrije dr. Jože Bavcon.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani smo obiskali, ko so začele cveteti japonske češnje. Sedem češenj je pred četrt stoletja Sloveniji podarila Japonska. Z njimi je povezana tudi diplomatska zgodba, nam razkrije dr. Jože Bavcon.
Za obdobje od sobote, 12. aprila., do petka, 18. aprila.
Za obdobje od sobote, 12. aprila., do petka, 18. aprila.
Cvetna monilija je ena od najpogostejših in najnevarnejših glivičnih bolezni koščičarjev. Najbolj prizadene marelice, češnje, breskve in slive. Davorin Gamser prikaže, kdaj škropiti breskev, da bi zmanjšali možnost okužbe, in kako negovati sadni nasad pred to glivično boleznijo.
Cvetna monilija je ena od najpogostejših in najnevarnejših glivičnih bolezni koščičarjev. Najbolj prizadene marelice, češnje, breskve in slive. Davorin Gamser prikaže, kdaj škropiti breskev, da bi zmanjšali možnost okužbe, in kako negovati sadni nasad pred to glivično boleznijo.