Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed.
Dragotina in Janez Seliškar sta najbolj znana in spoštovana cvetličarska zakonca v Sloveniji. Vedno te sprejmeta s širokim nasmehom in zvedavimi očmi. Sredi oktobra lani sta praznovala 50 let samostojnega cvetličarskega ustvarjanja. Leta 1971 sta na Zaloški cesti v Ljubljani odprla kiosk cvetja Eli. Še danes je tam, le povečal se je, tako kot izbira cvetja in materialov in krog prijateljev, anekdot in zgodb, ki sta jih spoznala preko cvetlic. Narava je njuna učiteljica in muza, pravita. Namenili smo jima portret v lanski božični oddaji Na vrtu, ki jo tokrat ponavljamo.
POLETNA VRTNA OPRAVILA Vrtnine je pred poletno pripeko priporočljivo senčiti. Pomaga že zastiranje s protitočno mrežo, svetuje Fanči Perdih, ki ob pregledu setvenega priročnika po Marii Thun napoveduje vroče poletje. Davor Špehar pa avgusta v senco paradižnika seje motovilec. Z GAIO NA OBISKU NA LJUBNEM OB SAVINJI Strokovnjak kluba Gaia Vanes Husić se je tokrat odpravil k članu Primožu Uranku. Pred nekaj leti sta se s soprogo preselila iz prestolnice v bolj zelen del Slovenije. Na večjem vrtu gojita skoraj vse; še posebej paradižnike, kumare in maline. Iz izkušenj sta se naučila, da je paradižnik smiselno prekriti in mu poleti dodajati kalcij. OSVEŽILNI ČAJ Čeprav smo ga pripravili v dneh, ko smo se tudi čez dan še ogrnili z jopico, bo vroč ali ohlajen čaj iz timijana, melise, jabolčne mete in še kakšne zeli, pravšen tudi za poletje.
NA FRANČIŠKINEM VRTU Vrt družine Šafarič v Čagoni radi obiščemo. Na vrhu griča, od koder je lep pogled na del Slovenskih Goric, je obnovljena stara hiša, ki jo z vseh strani obdajajo sestoji okrasnih in uporabnih rastlin. Skozi letne čase in leta se vrt spreminja, kar odmre nadomestijo z novimi rastlinami, kar ostaja, s predanostjo neguje gospa Frančiška. Ujeli smo jo med njej ljubimi hortenzijami, iz nabranih stebel sivk je sestavila butarico, iz ribezovih jagod pa naredila sirup. O SLOVENSKIH SORTAH ČESNA V Sloveniji imamo šest avtohtonih sort česna. Nekateri, kot sta Ptujski spomladanski in jesenski, so že stare sorte, drugi so šele bili vpisani v sortno listo. Vse odlikuje dobra obstojnost in aromatičen okus.
V NASADU JEDILNE SIVKE V Zgornje Savinjsko dolino, v kraj Brezje, nas tokrat pelje vrtnarska pot. Obiskali smo kmetijo Skornšek, kjer so pred petimi leti posadili jedilno sivko. Kako uspeva na višje ležečem območju, nam je povedala gospa Uršula. Suho sivko je dodala v maslene kekse, iz sveže pripravila sirup. POLETNA OSKRBA AKTINIDIJE Zaradi junijske toče bo na aktinidiji Marjana Kogelnika v Ravnah na Koroškem znova manj plodov. Kaj storiti, da omilimo posledice toče, in ali moramo plodove kljub temu redčiti, nam svoja dolgoletna spoznanja predstavlja gospod Marjan. POLETNI ŠOPEK Pusta bi bila miza na terasi ali balkonu brez poletnega šopka. Sebastjan Lipar ga je naredil iz travniških rož, dodal nekaj sortnih cvetlic in sivko.
ROŽE S PRIDIHOM PRETEKLOSTI Na Marnem nam je Damjana Napret Čeperlin pokazala, kako s potaknjenci ohranja 'stare' rastline naših babic. Spoznali bomo več kot ducat rastlin, ki prikličejo prav toliko osebnih spominov in ki zaradi trpežnosti znova postajajo cenjene. MALINE NA GORENJSKEM Dozorevanje malin ponekod na višje ležečih območjih v primerjavi z dolinami zamuja več tednov. Pri Reševih del tega jagodičevja zamrznejo za poletne sladice, del posušijo kot sadno usnje ali kako drugače shranijo za priboljške čez zimo. POSEBNOSTI PRI JERNEJU Pri Mazejevih smo v poseben substrat posadili pri nas avtohtono in zavarovano zdravilno zel. Belo verbeno je Jernej za zaščito in da se rastlina prilagodi okolju, odnesel v rastlinjak. Spoznali bomo baziliko z okusom po znamenitem grškem žganju in nekaj drugih nenavadnih rastlin.
SETVENI KOLEDAR ZA JULIJ S Fanči Pedih prebiramo setveni koledar po Mariji Thun. Čeprav smo trenutno ujeti v vročinskem krču, pa vseeno na naše gredice lahko posadimo določene posevke. Z GAIO NA OBISKU Na Primorskem smo pri gospe Majdi uživali v lepoti starih vrtnic, nasad pa dopolnjujejo mlade. Kakšna je poletna oskrba teh raznolikih lepotic, nam bo pojasnila strokovna sodelavka kluba Gaia, Nevenka Breznik Beton. SLADKE SKRIVNOSTI VRTNIC Zdrave cvetove vrtnic gospa Lucija zdaj še pobira in jih doda v različne jedi in napitke. Včasih jih tudi posuši za kasnejšo uporabo. Skupaj si bomo ogledali, kako sestavi strnjenko, torto in še kaj... POLETNA OBLEKA STAREGA OKVIRJA Star zavržen okvir, ki nas je očaral s kakovostnim lesom, Sebastjan Lipar krasi v sozvočju z letnimi časi. Tokrat je okvir obesil na teraso, kjer s sezonskim rastlinjem bogati dolge poletne večere. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
VRTNICE BRANKINEGA VRTA Vrtnice so kraljice vrtov in junija. Na Brankinem vrtu so se številne, med njimi je največ plezalk, zdaj najbolj razcvetele. Spoznavamo sorte Bobbie James, Leonardo da Vinci, Dortmund in druge. INTERVJU Z LUKASZOM ROJEWSKIM Lukasz Rojewski je žlahtnitelj vrtnic s Poljske. Spoznali smo ga aprilskem posvetu v Arboretumu Volčji Potok. Vrtnice občuduje že od mladih let, pri novih sortah pa poleg posebne barve želi ustvariti še vonj, ki privablja tudi žuželke. NJIVSKA PRESLICA ZA ODPORNOST Tudi Jerneju Mazeju je letošnja toča uničila večji del pridelka, posajenega na njivi. A ni obupal, sadike je znova posadil, hkrati pa organiziral akcijo zbiranja in razdeljevanja sadik tudi za druge vrtičkarje. K večanju odpornosti rastlin pripomore tudi pripravek iz njivske preslice.
Tokratno oddajo smo posneli na Dugem otoku. Društvo Izvir je tja konec maja na zeliščarski teden popeljalo ljubitelje divjih zeli. Najdaljši hrvaški otok je maja zaradi obilnih zimskih padavin zelen in cvetoč. Nabrane v neokrnjeni naravi in na neizprosnih otoških tleh, rastline oddajajo še več eteričnih olj in arome. Zeliščarji jih, ujete v pravilno posušen čaj ali zmlete v začimbni soli, doma uporabljajo vse leto. S Cvetko Mastnak Čulk podrobneje spoznavamo slanuše, murve in bor. V zeliščno sol, kot nam pokaže Slavko Rak, dodamo žajbelj, mirto, kraški šetraj in še kaj. Na sprehodu smo okusili kislost še ne povsem dozorelih pomaranč in nabrali nekaj rožičev, iz katerih meljejo moko ali kuhajo žganje. V Saliju nas je z vonjem razvajala očenašica oziroma melia. Belo-vijoličasti cvetovi in listi so lahko naravni pesticid, tudi iz sicer strupenih plodov se da izdelati kaj zanimivega.
GNOJILO MOKARJEV Ob uporabi organskega gnojila iz iztrebkov hroščev mokarjev si obetamo odpornejše rastline in vsaj za petino večji pridelek. To je naključno ugotovil tudi Bojan Kujavec, ko je ostanke poskusov za izdelavo hranljive beljakovinske tablice za športnike odlagal na kompost. ČILIJI SO POSAJENI Pri Čili Napoju smo si februarja ogledali, kako s pomočjo omočenih papirnatih brisačk vzklijejo semena čilija. Kalčke nato posamično posadi v setveni zabojček. Aprila je okrog 1500 sadik prestavil v rastlinjak, na grede v Celestrini pa šele v drugi polovici maja. Z GAIO NA OBISKU Tokrat smo s klubom Gaia pri gospe Sonji z Gorenjskega zasadili balkonsko cvetje za sončno in senčno lego. Zaradi vremena, ki je bilo sprva prehladno, potem pa že prevroče, si lahko vsaj še do polovice junija v domovih ustvarimo podobne zasaditve. V SENCI OKRASNIH DREVESC Balkone in terase polepšamo tudi z zasaditvijo, ki zaradi bohotne podrasti spominja na naravno okolje. V okrasne lonce umestimo sadno drevje, okrasne grmovnice, podnje pa različne cvetoče ali zelene rastline. Nasad redno gnojimo in zalivamo.
Po dveh letih so se člani kluba Gaia znova odpravili na tridnevno druženje v kraj Baška na hrvaški otok Krk. Tja se je odpravila tudi ekipa oddaje Na vrtu. S kamero so se pridružili nekaterim strokovnim predavanjem, spoznali značilna drevesa, ki dodatno lepšajo kuliso Jadrana, se opravili v nasad smilja, na sprehodu ob morju pa obstali ob urejeni cvetoči gredici. No, že pri prihodu jih je čakalo zeleno presenečenje... notranje stopnišče hotela krasijo nasadi trajnic.
O VZGOJI BAZILIKE Značilen vonj in številni dobrodejni učinki bazilike na naše telo, rastlini dodajo naziv kraljevska. Po botaničnih značilnosti delimo bazilike na dve skupini: indijsko-azijske in evropsko-mediteranske. Od okrog 60 različnih sort v oddaji spoznavamo 5, ki imajo enake zahteve po oskrbi. SAJENJE KROMPIRJA NA GREBEN Nadaljujemo s pripravo grebena, na katerega je Martina Plohl Krevh pred 4 tedni položila krompir. V tem času je zrasel toliko, kot bi ga sadila marca. Krompir je zdaj osula s kokosovimi vlakni in delno prekrila s slamo. KO SE RODIM, DREVO DOBIM Ester in Jurij sta v začetku aprila postala ponosna starša Martinu. Kaj kmalu je oče izkopal jamo, da vanjo ob rojstvu sina posadijo drevo. Izbrala sta rumeni dren. NAMAZ IZ HMELJEVIH VRŠIČKOV Sebastjan Lipar pravi, da so hmeljevi vršički v notranjosti države enakovredna zamenjava za šparglje, ki maja še rastejo na Primorskem. S sosedo Sonja sta iz njih pripravila namaz. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
SPOMLADANSKI TRAVNIKI VETRNIKA Vetrnik je okrog 700 m visok hrib na Kozjanskem. V oddaji že nekaj let spoznavamo njegove prebivalke, cvetlice, ki so se tod še ohranile. Tokrat cvetijo podlesna vetrnica, navadno tevje, spomladanska resa, travniška kukavičevka, alpski šetrajnik in druge. VRTNA OPRAVILA MAJA S Fanči Perdih ugotavljamo, da bo letošnji maj vremensko nadaljeval spreminjajoče se aprilsko vreme. Več bo dežja, zato je tudi plodovke priporočljivo saditi na grebene. MODNA SEZONSKA ZASADITEV Nekaj balkonov se je že odelo v barve sezonskih lepotic, katere so letos modne, predstavlja Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe. navrtu@rtvslo.si
SAJENJE KROMPIRJA NA GREBENE Martina Plohl Krevh je krompir lani posadila v lonce, to je storila, da bi pred bramorjem na vrtu obdržala vsaj del pridelka.Tudi letos je nekaj krompirja dala v posode, večji del pa položila na grebene, jih posula s substratom in pokrila s kopreno. JERNEJEV NOVI RASTLINJAK Jernej Mazej je na prepišni planoti nad Mozirjem postavil nov rastlinjak. Njegova lega je v smeri S-J. V njem je uredil grede iz palet, material pa zlagal po določenem vrstnem redu. PRENOVA VISOKE GREDE V rubriki Dnevnik lastnih izkušenj Irena Bedrač prenavlja plasti srednje visokih gred. Po štirih letih so se precej usedle, volnena podloga, ki je ščitila les pred zemljo, pa je razpadla. OSVEŽILNI NAPITEK Mateja Reš pripravlja osvežilni napitek, ki tudi blagodejno deluje na naš organizem. V čaj je dodala gobo kombuča, počakala nekaj tednov in pijača je pripravljena.
VZGOJA SADIK VRTNIC Vrtnarstvo Drešar na obrobju Ljubljane se že nekaj desetletij ukvarja z vzgojo sadik vrtnic. Najprej vzgojijo podlage, jih cepijo, nato poskrbijo, da se sadika žlahtne vrtnice dobro razvije. Peter Drešar ob tem svetuje, na kaj je treba paziti, ko sadimo vrtnico v lonec. VISOKE GREDE V LITIJI Vanes Husić, strokovnjak kluba Gaia, se je tokrat odpravil v Litijo. Na mestom so lani pri družini Dolinšek uredili visoke grede. Naredili so jih iz škarpnikov, s pridelkom v njih pa so zelo zadovoljni. S kamero smo jih ujeli, ko sta med jagode potikala česen in čebulček. LJUBENSKE POTICE Nagradno vprašanje nas je pripeljalo na Ljubno ob Savinji. Od tam izvirajo potice, ki niso za pojest. PROTITOČNA ZAŠČITA Tudi Sebastjan Lipar je na svojem vrtu uredil visoko gredo. Nanjo je na preprost način poveznil protitočno mrežo.
REGRATOV PESTO Kot smo obljubili, smo storili. Na negnojenem travniku je Ana-Marija Berk nabrala regrat, liste dobro oprala, del korenine očistila in jo sesekljala. Z dodatkom soli in bučnih semen je iz sestavin naredila pesto. RAŠKA Č'BULA Že pred stoletji so vedeli, da na poljih in vrtovih v okolici Rake gojijo posebno, zelo okusno čebulo. Irena Bedrač se je odpravila po sledeh raške č'bule, pri tem izvedela tudi, kdaj jo je najbolje saditi in kakšne vremenske ter talne razmere ji ustrezajo. SAJENJE ULONČENIH SADIK VRTNIC Čas za sajenje vrtnic s koreninsko grudo je minil, zdaj sadimo sadike, ki smo jih posadili v lončke. Kako jih negujemo prvo leto po sajenju, je svetoval Peter Drešar. VELIKONOČNA DEKORACIJA STAREGA OKVIRJA Poleti smo na odpadu našli star lesen okvir. Čeprav je bil v slabšem stanju, se nam je zdel zanimiv, Sebastjan Lipar pa ga je decembra oblekel v praznična oblačila. Pred aprilskim krščanskim praznikom ga je preoblekel v velikonočno dekoracijo. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
PRVA SAJENJA Začenjamo s prvimi setvami in sajenjem na vrtove, čeprav se glede na nizke temperature ponoči zima še ni dokončno poslovila. Proti hladu si pomagamo na različne načine. Gospod Drago Belec svetuje pokrivanje z več plastmi koprene. SPOMLADANSKA OSKRBA TRATE Med spomladanska vrtna opravila spada tudi nega zelenice. Pri Šturmovih v Senožečah z nje najprej pograbijo odpadle iglice in odmrlo travo, sledita odstranjevanje mahu in zračenje zelenice. Kaj vse še postorimo, v rubriki Z Gaio na obisku. SEŽIGANJE NA VRTOVIH V naravi smemo – ko to dopušča vreme – kuriti le naravne nenevarne materiale, kot so fizično obdelan les, suhi ostanki rastlin, veje in podobno. Zelenega odreza in organskih odpadkov iz gospodinjstev ni dovoljeno sežigati. O tem podrobneje z Igorjem Škerbotom s Kmetijskega zavoda Celje. SOBNE RASTLINE IN MAČKE Tokrat smo Davorja Špeharja obiskali kar v njegovi dnevni sobi, v kateri kraljuje zanimivo rastlinje. Med zelenjem smo opazili tudi smukajočo se mačko in spoznali nekaj rastlin, ki jih imajo prav zato, ker teknejo domači ljubljenki.
NEGA SLIVE V ŠPALIRJU Z rezjo slive, kot pri drugih koščičastih vrsta sadnega drevja, počakajmo na pomlad, da bo rez lažje prenesla. Sebastjan marca obreže slivo, ki jo goji v 'špalirju'. SAJENJE VRTNICE BREZ KORENINSKE GRUDE Pri Dolinškovih v Kamnici, kjer so najbolj znani po sadikah sadnih dreves in jagodičevja, smo tokrat posadili vrtnico brez koreninske grude. Tovrstne sadike sadimo marca ali jeseni. Po spomladanskem sajenju jim lahko dodamo tudi zastirko. REZ VRTNIC NA BRANKINEM VRTU Branka Gregorinčič na svojem vrtu vse leto skrbi za vrtnice, hvaležnost ji izkazujejo z obilnim cvetenjem. Ko zacvetijo forsitije, je na vrsti spomladanska rez rožnih grmov in popenjavih lepotic. Pri slednjih marca poreže le nekaj vej. POKONČNI ARANŽMA Narcise z živahnimi barvami že preganjajo zimo. Uporabne so tudi za različne nasade. Tokrat se družijo s pomladanskim cvetjem v domiselnem pokončnem nasadu, ki ga je za oddajo izdelala dr. Sabina Šegula. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
REZ FIGE Na Primorskem, kjer že vse pomladansko brsti, je v suhem vremenu skrajni čas za zimsko rez fige. Letos je po lanski pozebi z rezjo bele petrovke več dela. Kako jo pravilno porežemo, nam bo prikazala Urška Klančar iz KGZ Koper. SETEV ČILIJEV Ljubitelji čilijev so s prvim opravilom v novi vrtnarski sezoni – setvijo - že začeli. Pri Legnarjevih iz Celestrine so najbolj sorte čilijev posejali že v začetku meseca, majhne kalčke presajajo. Z GAIO NA OBISKU REZ JABLANE Mateja Lindič z obrobja Ljubljane priznava, da je za večino 'tehničnih' opravil na vrtu doslej skrbel oče. Zdaj se je opogumila in Vanesa Husića, strokovnjaka kluba Gaia, poprosila, naj jo nauči osnov obrezovanja sadnega drevja, predvsem jablane. OSKRBA CVETJA MEŠANEGA ŠOPKA Spomladanski šopki so tako barvno pisani kot raznoliki v "tipih" cvetja. Vsaka cvetlica ima nekoliko drugačne zahteve po vodi in rezi. Sabina Šegula predstavlja, kako pravilno spodrezati cvetje mešanega šopka.
PREDEN SE LOTIMO REZI Februar je mesec rezi, toda preden se lotimo tega zimskega opravila, je dobro preveriti, če so škarje in žage še dobro nabrušene in naoljene. SETEV SLADKEGA KOMARČKA Sladki komarček oz. koromač gojimo kot aromatično zelenjavo. Njegove spodnje dele popečemo, skuhamo v juhi, narezane na kocke dodamo v rižote. Če ga želimo pobirati že junija, ga sejemo februarja. ZELIŠČA V KOŠARI Ste pomislili, da so zelišča v pleteni košari lahko tudi izvirno darilo? Košari z zelmi smo pripravili v Vrtnem centru Kurbus. VELIKONOČNICA PREHITEVA V toplem vremenu so na Boletini najpogumnejše velikonočnice že pokukale na plano. Razen košnje enkrat letno drugih kmetijskih posegov ne izvajajo. Tako ohranjajo posebne pogoje, ki jih občutljiva stepska rastlina zahteva… MLADI FLORIST Tilen Lipnik je jeseni v avstrijskem Gradcu uspešno zastopal Slovenijo na tekmovanju za Euroskills. V spretnosti izdelovanja šopka se je pomeril z vrstniki iz Evrope. Podoben šopek, ki preseneti s svežino in prepletom barv, je oblikoval tudi za naše gledalce.
KRTINE SO UPORABNE Čeprav zemlja počiva, krti v njej ne. So nevidni pomočniki, ki temeljito prerahljajo zbito zemljo. Sebastjan Lipar zemljo s krtin redno pobira in jo uporabi na visokih gredah. REZ ASIMINE Indijanska banana oziroma asimina je trajnica, ki je v izvorni državah Severne Amerike nadvse uporabna. Pr nas jo vzgajamo kot grm ali drevo. Čeprav sama oblikuje lepo krošnjo, Roman Mavec svetuje, katere veje odstranimo drevesu z zimsko rezjo. ZIMSKI NASAD S TELOHI Klementina Tement s predelavo zimzelenega zimskega nasada v pomladanskega slednjo že kliče k nam. Dodala je telohe vijoličastih odtenkov, anemone in še kakšen užiten cvet. VALENTINOV TEJGL Cvetje oziroma zelene sobne rastline že, ampak v čem jih podariti ob prazniku zaljubljencev? Obiskali smo mlado Tejo Wenzel, ki ustvarjalno popestri sicer dolgočasne glinene lončke. Vas zanima, kako je tejgl okrasila za naše gledalce...
NEGA DREVES V URBANEM OKOLJU Nega dreves v urbanem okolju se razlikuje od nege v gozdu ali rezi sadnega drevja. Vasja Dornik iz Arboretuma Volčji Potok svetuje, kako negovati drevesa v mestih, ob tem podrobneje prikaže, kako varno odstraniti debelejše veje. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ Tokrat intenzivno porabljamo domače kivije. Dobro so umedeni, le strženi ostajajo trdi. Za pripravo enostavnega sladkega napitka sredico odstranimo in uporabimo sočno meso zdravih plodov. SETVENI KOLEDAR Naši predniki so se od nekdaj znali ravnati po določenih naravnih zakonitostih – setvenem koledarju. Kdaj nas čakajo določena vrtna opravila in kakšno bo vreme v prvih spomladanskih mesecih, smo izvedeli od Fanči Perdih. Martina Plohl Krevh pa je iz sobice, ki prestreže največ dnevne svetlobe, za to zimo pospravila praznično vasico. Lotila se je setve paprike, saj so to prve plodovke, ki jih lahko posejemo za prihajajočo vrtno sezono. POSKUSI Z OČARLJIVIMI RASTLINAMI Izvedli smo še zadnja dva poskusa, z njima smo obarvali bel cvet krizanteme in ugotovili, da se žile zdravih rastlin ne prepletajo.
ZIMSKI VRT Ljubljenke Branka Gregorinčič so zagotovo vrtnice. Čez zimo, ko vrtnice počivajo, pozornost namenja sobnim rastlinam. Pred leti je del dnevne sobe preuredila v 12 kvadratnih metrov velik zimski vrt oziroma v prizor gosto zarasle tropske pokrajine. PRESAJANJE SANSEVERIJ - KLUB GAIA Gospa Branka je nekaj najbolj posebnih rastlin v zimskem vrtu in kako jih razmnožuje, predstavila tudi strokovni sodelavki kluba Gaia, Loreti Vlahović. Skupaj sta nato presadili preveč razraščene sanseverije, njene liste pa potaknili. POSKUSI Z RASTLINAMI Tokrat v 2 poskusih z rastlinami, ki jih z lahkoto opravimo tudi doma z otroki, preverjamo, ali vodo prečrpajo tudi odrezani cvetovi. Dokaj enostavno lahko preverimo tudi, koliko tekočine izhlapi z listov. RAZMOŽEVANJE Z LISTI Bivalni kotički so pri Sebastjanu Liparju prepredeni z rastlinami. Cvetoči ali kako drugače posebni so za okras, pa še zrak čistijo. Večino sobnih rastlin si lahko razmnožimo sami. Sebastjan tokrat uporabi njihove liste.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
SETEV PETERŠILJA S setvami plodovk počakajmo do konca januarja, začimbnice pa že lahko sejemo in vzgajamo na okenskih policah v kuhinji. Posejali smo peteršilj, ki potrebuje pri kaljenju višje temperature, nato pa ga je treba prestaviti v hladnejši prostor. ZIMSKI NAGROBNI NASAD Tudi pozimi se najdejo zimzelene grmovnice, ki nam zaradi svojih posebnosti pričarajo nasmeh na obrazu. Skimije so lepe zaradi socvetij popkov, črni telohi imajo krasne bele cvetove, gaulterije nas očarajo z rdečimi jagodami. Naredili smo nagrobni zimski nasad. PRESAJANJE CIMBIDIJEV Orhideje presajamo, ko s koreninami močno zapolnijo lonček. Tako je storila tudi Irena Cigula iz Dornave. V rastlinjaku goji več desetletij stare cimbidije. MATEJIN ZIMSKI ČAS Pet zeli je Mateja Reš dodala v zimski čaj, s katerim nas je postregla ob obisku. Med njimi tudi posebno baziliko, s katero je povezano nagradno vprašanje.
NEKAJ ZANIMIVIH SMREK IN JELK Ko listavcem jeseni odpadejo listi, opazimo iglavce, ki nas s svojo zeleno podobo očarajo tudi pozimi. Raznovrstni so, različnih velikosti, oblik, dolžin iglic. Nekaj zanimiv vrst in sort iglavcev spoznavamo na vrtu Rifnik. OSKRBA FALENOPSISOV Strokovni sodelavec kluba Gaia je tokrat obiskal članico Nušo Jaušovec in njene falenopsise. Kako odrezati mlade orhideje z matične rastline, jih presaditi, pravilno zalivati oz. namakati in jih rešiti pred škodljivci, je svetoval Vanes Husić. KORAKI BONSAJIZMA Tokrat spoznavamo tudi svet dreves v posodi. Mednje nas popelje Tomaž Kovšca.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V VRTIČKU NA ZAUPANJE Tako pravijo trgovinici z domačimi pridelki na obrobju Ljubljane, kjer si postrežete sami. V njej decembra izbiramo predvsem med korenjem, repo in drugimi gomoljnicami, pa solato in zadnjimi plodovkami. Ob tem smo izvedeli, kjer hranijo pridelek in kako silijo radiče. Z GAIO NA OBISKU Pri Prelogovih so na večino 900 kvadratnih metrov velike parcele posadili trato in okrasne rastline. Sončni predel ob ograji zasajajo z grmovnicami, predvsem hortenzijami. Tokrat je svetovalka kluba Gaia, Nevenka Breznik Beton, posadila dišečo vrtnico. POZNOJESENSKI SUHI TRAVNIKI Z Dušanom Klenovškom na suhih rožnikih Vetrnika spoznavamo vlažnice. Poleg drobnih gobic cvetijo še hrvaški klinček oziroma nageljček, jesenka vresa, zlatica, smetlika, avstrijski sviščevec. Z robov travnika pa nas pozdravljajo mladi brini.
ADVENTNE DEKORACIJE V nedeljo prižigamo prvo adventno svečko, v oddaji pa predstavljamo številne nasveti in zamisli za praznično okrasitev doma. Dr. Sabino Šegula spremljamo pri urejanju celostne adventne podobe starejše hiše v središču Radovljice. POKRIJMO GREDICE Zemlja ni rada gola, pravijo, zato je dobro gredice tudi jeseni prekriti z listjem, plastjo zemlje, kartonom ali časopisnim papirjem. POSADIMO ČESEN Davor Špehar sadi česen pozno, najraje konec novembra in decembra. Stroke prej namoči v vrbov pripravek in jih posaditi vsaj za dlan narazen. navrtu@rtvslo.si
POTKE NA IRENINEM URBANEM VRTIČKU Irena in Sebastjan preurejata urbani vrtiček, ki je tako okrasni kot sadno-zelenjavni. Tokrat sta na le metru in pol širokem pasu med parcelami vrstnih hiš. Po odstranitvi propadajočih klekov in namestitvi novih visokih gredic sta se lotila urejanja potk. Novo priložnost so dobile tudi rastline, ki so prej bolj kot ne životarile. ADVENTNO OKRASJE Približujemo se prvi adventni nedelji. Dr. Sabina Šegula je nanizala precej idej, kako poskrbeti za okrasitev praznične mize. Tudi letos so modne pastelne barve, nikoli pa trenutna moda ne izpodrine klasičnih adventnih kombinacij zelene in rdeče. navrtu@rtvslo.si
KO ZAŽARI RUJ Da se je Kras te dni pordečil in kako je to videti nadzemsko, mi je navdušeno pripovedovala sorodnica. In dodala, da si pisane grme ruja hodijo ogledovat tudi skupine upokojencev in drugih. Odločili smo se, da se s kamero tudi sami prepričamo, kako so jeseni videti rujevi listi... PRIDELEK JERUZALEMSKE ARTIČOKE Gomolji z okusom po lešnikih in artičokah, ki jih je Jernej Mazej spomladi prvič poskusno posadil, so jeseni obrodili in moral jih je pobrati. Jeruzalemske artičoke, rastoče ob robu njive, so bile na oblačen dan edini pridelek, ki ga še ni spravil. O PREZIMOVANJU KAKTUSOV Znova smo med kaktusi v rastlinjaku Marjana Donka. Izvemo, kako jeseni poskrbeti za te rastline, da zdrave pričakajo pomlad.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
JESENSKE GREDE V RASTLINJAKU V Prlekiji smo obiskali Draga Belca. V rastlinjakih nam je pokazal bujne gredice. Največ je solatnic. Motovilec, ki ga je sejal pred dobim mesecem, se lepo razrašča. Pojasnil bo, kako motovilec rezati, da bo večkrat obrodil. SAJENJE MALIN Primož Brezovec je iz nasada jagodičevja odstranil maline, ki jih je prizadela suša. Ker bo nove maline posadil na isto mesto, je zamenjal večino zemlje in vkopal domač kompost. Iz fige, ki je spomladi pozebla, pa je vzgojil novo deblo. ANKIN NASAD V KOŠARI Anko Alt težko ujamemo v temnih oblačilih. Barvitost in usklajenost odražajo tudi njeni cvetlični nasadi. Jeseni je v košaro med drugim posadila raznobarvne mačehe, škrlatno iskrivko (hojhero) in dišeč limonski timijan.
PREZIMNE BEGONIJE IN RAZMNOŽEVANJE Nasade na vrtu ali na terasah nam še krasijo raznolike begonije, preden gomolje pospravimo na toplo. Zanimive so tako zaradi cvetov kot listov. Na vrtu na Rifniku pa spoznavamo begonije, ki prezimijo na prostem. Tudi te najlažje razmnožujemo vegetativno. S KLUBOM GAIA PRESAJAMO ORHIDEJE Da je Slavica Ržen ljubiteljica rastlin, se vidi na ocvetličenem balkonu. Tudi v hiši jih ima veliko. Med njimi so orhideje, ki jih je po šestih letih nujno presaditi. Proti škodljivcem, ki jih jeseni nehote prenesemo v notranjost, sta namestili rumene lističe. PEKOČI NASAD V CELESTRINI Čiliji na vrtovih še zorijo. Ker večina ljudi njihovo pekočino težko prenese v večjih količinah, jih shranimo kot pikanten dodatek jedem skozi zimo. Nekaj načinov, kako jih shraniti, da se ne pokvarijo, so nam razkrili pri Čili Napoju v Celestrini.
CIKLAME Na gozdnih robovih nas pozdravljajo navadne ciklame, ki sicer uspevajo marsikje. Navdušujejo nas njihovi dišeči cvetovi vijoličastih odtenkov. Tudi listi se razlikujejo po odtenkih zelene, marmoriranih vzorcih, nazobčanosti… Kakih 6 tisoč primerkov občudujemo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. CVETLICI 'POSNEMOVALKI' Na vrtu Rifnik spoznavamo rastlini, ki spominjata na druge vrste. Eni rečejo kar neprava vanilijevka, ki se izkaže kot odlična pokrovna rastlina, drugi pa je očitno vzor pelargonija. Obe sta prezimni. JAJČEVEC V OLJU Sezona za vzgojo zahtevnejših plodovk – jajčevcev - se končuje. Za ozimnico jih lahko shranimo na različne načine. Oglejte si, kako sveže nabrane najraje shranijo Štancarjevi. Najpogosteje si jih privoščijo kar namesto solate. NAMAZ S KAPUCINKAMI Pri kapucinki, ki še barva naše gredice, so užitni cvetovi in listi. Iz njih nekateri pripravljajo napitke, jih dodajajo v solate, z njimi začinijo testenine. Tokrat pa pokažemo preprost recept, kako jih lahko uživamo presne. Še vedno lahko sodelujete tudi v nagradni igri za nekaj praktičnih vrtnih nagrad. Da se prebijete do žreba, morate najprej pravilno odgovoriti na zastavljeno vprašanje… navrtu@rtvslo.si
O ZLATI ROZGI Sebastjan nas seznanja z rumenocvetočo zlato rozgo, ki pri nas velja za invazivno. Njene cvetove, ki jih lahko še naberemo in posušimo, so zdravilci pripoznali kot koristne pri uroloških težavah. Sebastjan je med rozgo vstavil vrtnice in sestavil čudovit šopek. SUŠENJE FIG IN MARMELADA Predniki so zakladnica izkušenj. Ob morju živeči prebivalci so sveže fige namakali v morski vodi, da so bile posušene sočnejše. Temu receptu tokrat na Krku sledi tudi Martina Plohl Krevh, ki je med dopustom vkuhala tudi sočen figov džem. DNEVNIK: DOZOREVANJE PARADIŽNIKA Paradižniki so začeli 'stavkati'. Nezrele plodove poberemo z gredic. Pregledamo jih, da so brez plesni ali poškodb od toče. Skušamo jih 'prisiliti', da dozorijo v hladnejši in temni shrambi. Tako so jih že naše babice ohranile dolgo v zimo. ZELIŠČNI KOLAČ Tokrat smo na Kozjanskem pekli marmorni zeliščni kolač. Gospa Barbara zelišča nabere na svojem terapevtskem vrtu. Uporabi sveža ali pa sesekljana in shranjena v sladkorju. V kolač zareže z vznemirjenjem, saj jo vedno znova preseneti vzorec.
VRT V GORNJEM DOLIČU Ekipo oddaje Na vrtu sta v goste povabila zakonca Ana in Danilo Jakoš. Do njune hiše v Gornjem Doliču obiskovalca pripeljejo čevlji. Odrabljeni so, različnih oblik, vsak drugače pobarvan, iz vsakega kukajo netreski. Na sredini vrta se vrti obnovljeno mlinsko kolo, povsod so kosi lesa, kamnov, stara kmetijska oprema, ki jih Jakoševa dodelata v unikatne 'eksponate'. Med njimi vznikajo gredice host, hermelik, rudbekij, zelenjavni vrt... SUŠENJE PARADIŽNIKOV Iz aktiviranega oglja, zdrobljenega kamenja, rečnih naplavin in vrtne zemlje je Slavko Turšič sestavil rodovitno plast v novem plastenjaku. Maja je vanj posadil paradižnike, ki so poleti zrasli v goščavo. Pri Turšičevih so letos pojedli, predelali in razdelili že okrog 200 kilogramov paradižnikov, nekaj jih posušijo. O PELINOLISTNI AMBROZIJI Pelinolistna ambrozija spada med invazivne tujerodne rastlinske vrste. Težave povzroča s hitrim širjenjem, človeku povzroča alergene reakcije. Septembra semeni. Kaj storiti, ko jo opazimo, svetuje Sebastjan Lipar.
KAKO NASTANE KIS Zakonca Krope za pripravo kisa uporabljata domače zimske sorte jabolk. Po klasičnem in kar dolgotrajnem postopku to dragoceno tekočino pridobivata iz jabolčnega soka in tropin. Jabolčni kis blagodejno učinkuje na telo, da pa ga vsak dan lažje spravita po grlu, kot se pošali gospa Anja, vanj vmešata med, česen, hren... NA JESENSKEM VRTU GOSPE HELENE Na vrtu Helene Likozar v Kranju so letos poleg zmrzali, nato suše, klestila tudi neurja. S strokovnjakinjo kluba Gaia, Nevenko Breznik Beton, sta pozno-poletni pridelek poškropili z gnojilom na osnovi aminokislin in huminskih kislin. Podolgovato gredico ob ograji pa popestrili s srobotom, živobarvnimi ameriškimi slamniki in iskrivkami. VZGOJA TRADESKANCIJE Po bleščavih in kosmatih progastih listih se odlikuje tradeskancija, ki je že naše babice navduševala s hitro rastjo in dobro ukoreninjajočimi se potaknjenci. Prenaša sušo in temnejše prostore. O njeni vzgoji svetuje Sebastjan Lipar.
SOK IN MARMELADA IZ BEZGOVIH PLODOV Da bi zadostili ljudskim vražam, so na Kozjanskem ob domačijah od nekdaj sadili bezeg; ta naj bi odganjal vse slábo. Bezeg že leta raste tudi na kmetiji Herbalija, gospa Barbara spomladi z njega obira vršičke za čaj in dišeče mlečnobele cvetove za napitke. Nekatere pusti, da proti jeseni dozorijo v drobne črne jagode, iz katerih pripravlja marmelado in sok. SETEV MOTOVILCA Komaj Davor Špehar na vrtu na Dolenjskem zaključuje pobiranje poletnih plodov, že razmišlja o jesenskih setvah in sajenju. Pod plodovkami je prerahljal prst, posejal motovilec. Svetuje, kaj storiti, da bo dobro kalil. PRIDELEK KROMPIRJA IZ LONCA Zakonca Martina in Martin iz Črete sta letos sadila krompir kar v lonce. Te sta do polovice napolnila z zemljo, nanjo položila 3 ali 4 krompirje in jih zasula. Zelene poganjke sta sproti zagrinjala, lonce pa sredi maja iz rastlinjaka prenesla na prosto. Večji del pridelka sta že pobrala, ostale so le še štiri posode. Izvedeli smo, koliko krompirja sta pridelala in kakšno presenečenje ju je čakalo v tretji posodi... ŠOPEK IZ HORTENZIJ IN PLAMENK Tudi konec avgusta ponuja obilico cvetov. Sebastjan Lipar je na svojem vrtu nabral plamenke in hortenzije ter sestavil čudovit poznopoletni šopek.
POLETNI TRAVNIK NA VETRNIKU Na Vetrniku z biologom Dušanom Klenovškom spoznavamo travniške cvetlice. Dušan pravi, da je primernejše poimenovanje rožnik, toliko cvetja premore ta kozjanski travnik. Spoznavali smo rumeni lan, resasti škrobotec, gorsko nebino, navzkrižnolistni svišč in druge cvetlice. ŠALOTKO SMO POSPRAVILI Na kmetiji Klančnik pod Vinsko goro se pod napuščem v gajbicah že suši šalotka. Kako jo pravilno posušiti in shraniti, svetuje Igor Škerbot s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. RMANOV IN KAMILIČNI ČAJ Na nepokošenih travnikih avgusta najdemo tudi socvetja rmana. Rastline naberemo, posušimo. Rmanov in kamilični čaj pomagata zelenjadnicam, da si opomorejo po toči ali nalivih. DOPUSTNIŠKI UTRINKI Sodelavki oddaje niti na počitnicah nista pozabili na gledalce, z mobilnim telefonom sta ujeli utrinke vrtička kampa na Cresu in v školjke odeto hiško v Kaštilacu na Hrvaškem.
BAZILIKA NA VRTU IN V JEDEH Baziliko uporabljamo predvsem kot začimbno rastlino, pozabljamo pa na njene zdravilne učinke. Baziliko na vrtu in v jedeh spoznavamo z Olgo in Albinom Franca iz Dekanov. Tudi znani italijansko pasto - pesto Genovese smo naredili. SHRANIMO BUČKE Vsem, ki ste po močnejših nalivih morali z vrta čim prej pospraviti bučke, bo namig za hitro shranjevanje plodov prišel zelo prav... DOZOREVANJE ČEBULE Ko poležejo listnati deli, je čebulo treba spravili na suho. Pri poleganju zelenih delov ji lahko pomagamo, nato jo čez teden ali dva izpulimo in pod napuščem sušimo v gajbicah. Ljubiteljske zeliščarje po enoletnem premoru znova vabimo na že 7. zeliščarski teden na hrvaški Dugi otok. Tudi tokrat bomo nagrajenca ali nagrajenko povabili z nami, le nagradno vprašanje je treba prej rešiti in imeti srečo pri žrebu.
DOMAČE MILO V Radežu Darko Kosem ustvarja posebna mila. Izdeluje jih po hladnem postopku, saj tako glicerin in večina drugih občutljivih sestavin v maščobah ostane v milu. Kozmetične pripravke okrasi s cvetjem, ki zraste na njihovi parceli. POTKA Sebastjan Lipar proti poletni lenobi svetuje ureditev posebnih kamnitih dekoracij na okrasnem vrtu. Uporabi kamenje iz bližnje okolice in odpadle steklenice, ki lovijo in odbijajo sončne žarke. Dekoracija, ki jo zaradi enostavnosti lahko izdelamo z najmlajšimi, je pohodna. TRATA POLETI Da bi čez vroči del leta ohranili našo zelenico res zeleno in vitalno, moramo zanjo pravilno skrbeti že spomladi. Ne kosimo je prenizko; pri enem odkosu odstranimo največ tretjino listne mase. Temeljito jo zalivajmo 2 do 3x tedensko, da je prst pod njo z vodo prepojena vsaj 15 centimetrov globoko. ŠPARGLJI JED Ob koncu pa še o špargljih oziroma ostrolistnih beluših. V Ospu jih je Olga Franca nekaj shranila v hladilnik za prihodnje dni, nekaj v skrinjo, preostalim pa nalomila mehkejše dele. Srednje dele poganjkov je prepražila, iz spodnjih naredi juho. navrtu@rtvslo.si
SODA BIKARBONA Prvotno so vsestransko uporabno sodo bikarbono pridobivali iz rastlinskega pepela. Belgijski kemik Ernest Solvay pa je zaslužen, da so jo lahko začeli pridobivati tudi iz kuhinjske soli in apnenca. Danica Štefok bo pokazala, kako si pripravimo bazičen pripravek za krepitev rastlin in odganjanje mrčesa. Iz sode si lahko naredimo tudi pralni prašek, piling za telo, dodajamo ga v šampone… AKTIVIRANO OGLJE Prikazali bomo, kako Slavko Turšič sestavlja plasti v rastlinjaku. Nova plast zemlje – vsaj 20 cm – je iz tretjine aktiviranega oglja, tretjine zdrobljenega kamenja, preostanek so naplavine in vrtna zemlja. Slavko meni, da je aktivirano biooglje izjemen pripomoček k izboljšanju strukture in življenja v tleh. POLOŽIMO TRATO V Drbetincih smo si ogledali, kako Jani Druzovič v različnih fazah vzgaja travo. Vedno več zanimanja je za 'preproge' iz prave trave, ki jo lahko položimo v enem dnevu. Stiki med travnimi zvitki se v nekaj dneh zarastejo in nastane lepa zelenica brez plevelov. Tako lahko za približno leto in pol, kolikor traja, da se nam lepo zaraste trava iz semena, prehitimo naravo. navrtu@rtvslo.si
ZAVETIŠČE ZA RASTLINE Bežigrajski krater je že leta bolj oaza: še mogočna platana poskrbi za senčenje prenovljenega rastlinjaka Zavetišča za rastline. Začasen dom tam ponudijo rastlinam, za katere ljudje iz različnih razlogov ne morejo ali ne želijo več skrbeti. Ponavadi presajene v svežo prst in z novimi lonci rastline hitro prikličejo novega lastnika. Anemari Hrup se nadeja, da bo tako tudi s smreko, ki so jo dobili v pretesnem loncu. KLUB GAIA-VISOKA GREDA Plazovito strmino je Tatjana Šenekar spremenila v stopničaste visoke grede. Z Vanesom Husićem, strokovnjakom kluba Gaia, sta v na novo sestavljeno gredico zasadila nekaj kitajskega zelja, blitve, radiča in pora. Odstranila sta tudi gosenice, ki so si privoščile zelenjavo. DOZOREL JE ANANAS Ananas ne raste le v tropskem podnebju! Po več letih, ko so iz semena, naključno najdenega v tem slastnem sadežu, vzgojili matično rastlino, so zdaj tudi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru dočakali tudi več plodov. Če gre verjeti besedam naše ekipe, je bil zelo sočnega okusa. Iz semena, ki so ga naključno našli v kupljenem sadežu, so pred osmimi leti vzgojili matično rastlino. Več mesecev je trajalo, preden je seme vzklilo in nekaj let, da so prvič pokusili, kakšnega okusa je doma pridelan sadež. navrtu@rtvslo.si
VRT SEŽANA Spoznavamo posebnosti Botaničnega vrta Sežana. V formalnem delu se bohoti sinjelibanonska cedra, ki spada med najstarejše drevnine v tem prostoru, himalajska cedra, velecvetna magnolija in številna druga drevesa. Pušpanove parterje zaokrožajo vrtnice, ob njih pa je star steklenjak. Nekoč so v njem zimovale občutljive tujerodne rastline. POLETI NA DAVORJEVEM VRTU Vrt Davorja Špeharja kar dobro odraža razmere po večini slovenskih vrtov v letošnji nenavadni vrtnarski sezoni. Hladna in deževna pomlad je zavirala rast posevkov. Ob začetku poletja nas je sonce že pošteno pregrevalo; senčenje potrebujejo tudi rastline. NETRESKI V ČEVLJIH Netreski so tako hvaležne rastline, da so zadovoljni tudi, če jih posadimo v odrabljene čevlje. Ne pozabimo na kakovosten substrat in na vrhu pesek, da jim bo udobneje. POLETNA OSKRBA VRTNIC Junija se kovinsko ogrodje dolgega špalirja v parku Sežana odene z dišečimi rdečimi cvetovi in med čudovitim sprehodom ne moremo zameriti naravi, ker majskega cvetenja letos ni bilo. Melita Pirjevec pa vestno tudi poleti skrbi za vrtnice. navrtu@rtvslo.si
POLETNA OSKRBA Drago Belec iz podjetja Cornus poda nekaj nasvetov, kako v teh tednih poskrbeti za posevke na vrtu. Med drugim pojasni, kako zalivati in dognojevati jagode, da julija še sadimo sadike kumar, pa kako preprečimo pojav plesni na paradižniku. GREDE GRADU DVOR Grajska vrtnarica Vera Borlak je februarja začela urejati grajske grede gradu Dvor. Zdaj so sadovi njenega dela – ter pomoči prostovoljcev – že lepo razcveteni. Zaenkrat grajske zidove popestrijo vrtnice, Vera pa ima še številne zamisli, ki jih bo 'zasadila' v prihodnjih letih. MARINE HORTENZIJE V Kopru pa smo posneli cvetočo reportažo. Gospa Mara že vrsto let neguje hortenzije. Mednje pa posadi zelenjadnice, ki si jih lahko natrgajo tudi stanovalci bloka, pred katerim skupaj urejajo gredice.
SENČENJE HASKAP JAGOD Posledic premočnega sonca in vročine ne čutimo le ljudje, pač pa tudi rastline. Primož Brezovec je jagodičevje zaščitil s protitočno mrežo, ki jo je poveznil čez loke, v najbolj vročih dneh namesti še belo kopreno. Predvsem haskap jagode in ameriške borovnice tako zaščiti pred ožigi listov. GAIA: PLANTELLIN UČNI VRT S Klubom Gaia smo tokrat v bližini Save v Ljubljani opazovali Plantelline učne urbane vrtove. Namenjeni so stiku z naravo predvsem za stanovalce blokov. Vanes Husić je Bety Rupar svetoval, naj enkrat mesečno premeša kompost. Razložil ji je tudi, kako se obvarovati polžev in čebulne muhe, ki je nekaj škode na gredici s porom že naredila. JEŽI NA VRTU Če smo na vrtu preveč natančni, bomo nanj težko privabili žužkojedega ježa. Samotar, ki se proti večeru odpravi iskat ličinke, žuželke, voluharje, namreč zavetje išče na zaraščenih območjih, tudi kompostu. Ježem ne nastavljajmo mleka, saj ne prebavljajo laktoze.
OTOČKI RIBNIKOV VRTA HRUŠEVEC Bogastvo vrtov je v raznolikosti rastlinskih vrst in sort, ki sobivajo na skupnem mestu. In tako vsakič, ko obiščemo vrt Hruševec v Šentjurju, opazimo kaj novega… Tokrat spoznavamo vodne vrtove, Jože Zupanc nam je namignil, kako jih je izdelal. NAREDIMO ROŽNI SIRUP Lucija Kristan iz Vuhreda ima nadvse rada cvetje, vrtnice, le nekaj grmov raste na njenem vrtu, obožuje, iz cvetov pa po preprostem receptu pripravlja osvežilni sirup. ZEOLIT NA VRTU V zadnjih letih vrtičkarji na svojih gredah vse pogosteje uporabljajo zeolit. Ta je primešan tudi v številne substrate in kozmetične izdelke. Kaj je zeolit in kako ga uporabljati, smo izvedeli v kamnolomu pri Mali Pirešici.
Po hladnejšem in bolj mokrem maju se je narava junija bujno razcvetela. V Arboretumu Volčji Potok s pomočjo mobilnega telefona spoznavamo zgodbe posebnih vrtnic. Nekatere so slovenskega porekla, druge so povezane z našimi kraji in ljudmi. Kraljice rož vse bolj navdušujejo tudi Lucijo Kristan iz Vuhreda. Odločila se je, da jih bo na svojem vrtu razmnoževala kar sama, s potaknjenci. Zacvetele so tudi bradate perunike Marije Smeh na vrtu ob Dravi. Starejšo gospo smo spoznali naključno, očarala nas je s svojo energijo in ljubeznijo do cvetočih junijskih lepotic. Ob tem smo se sprehodili še med prekrasnimi potonikami v kraju Pince Marof, zakonca Plohl Krevh pa sta na zelenjavnem vrtu postavila oporo grahu in bučkam.
METE IN ŽAJBLJI IZ BELGIJE Na vrtu Jerneja Mazeja bodo svoje mesto našle tudi zanimive sorte met in žajbljev. Prejel jih je po pošti iz Belgije. SKRBNO NALAGAJMO KOMPOST Vrta si brez domačega komposta skoraj ne moremo zamisliti. Nanj nalagamo številne ostanke z vrta in iz kuhinje. Na kaj moramo pri tem paziti, svetuje Miša Pušenjak. DOMAČI BOKASHI POSIP Za hitrejši razkroj organskega materiala kompost posujemo z bokashijem. Posip je pripravila tudi Ana-Marija Berk, zanj porabila le šestino cene, ki bi jo plačala, če bi ga kupila. ČEBULA IZ SADIK Junija še lahko sadimo čebulo, če je ta vzgojena iz sadik. Kako vzgojimo sadike čebule, svetuje Fanči Perdih. RDEČA KRVIKA Ob koncu oddaje še cvetoča čebulnica. Rdečecvetna krvika, ki je nekoč krasila številne domove.
VRT JOŽETA IN MAJDE ČONTALA Lahko bi rekli, da spada vrt Jožeta in Majde Čontala ob vznožju Goričkega med t. i. skrite vrtove. To so tisti vrtovi, za katere ne vemo, kako lepi so, dokler se ne sprehodimo po njih. Velik je dobre tri hektarje, obdajajo ga gozdni sestoji, ki jih je Jože s sajenjem iglavcev pomagal oblikovati. Osrednji del je nepokošen travnik, ob njem pa so skrbno urejeni nasadi okrasnih grmovnic. Zacveteli so rododendroni in azaleje. S KLUBOM GAIA NA OBISKU V DREŽNICI Družina in prijatelji Rine Berginc vedo, kako rada ima cvetje. Nazadnje je v dar prejela bugenvilejo, strokovnjakinja kluba Gaia pa je s seboj prinesla drobnocvetno petunijo. Te letos krasijo Rinine balkone.
O VZGOJI ŠALOTKE Šalotka je vrsta čebule. V kuhinji jo zelo cenimo, saj je v primerjavi z drugimi čebulami bolj aromatična in manj pekoča. Sadimo jo zgodaj spomladi, pobiramo poleti. Lahko pa čebulček potaknemo kasneje in jeseni režemo šalotkine zelene dele. O KROMPIRJU V POSODI, BUČKAH IN FIŽOLU Pred nekaj dnevi je bil vrt Martine Plohl Krevh še videti prazen, s sajenjem na prosto je počakala, da so se nižje majske temperature zares poslovile. Nato je iz rastlinjaka prenesla posode s krompirjem, bučkam pripravila ogrodje, po katerem se bodo vzpenjale, soprog Martin pa je v zemljo dobro zapičil tudi opore za fižol. O ZELNATIH POTONIKAH Pravkar so zacveteli tudi grmički zelnatih potonik. Sebastjan Lipar je nabral cvetove in jih postavil v vazo.
Po 15. maju, dnevu, ko goduje Zofka, na prosto sadimo toploljubne vrtnine in okrasne sezonske rastline. Tako tudi v oddaji največ pozornosti namenjamo tem rastlinam. Pri Dragu Belcu smo izvedeli, kako skrbeti za plodovke, da bi imele čim več plodov in bi dolgo ostale vitalne. Sebastjan Lipar je s sosedo Sonjo Potnik poživil zimske nasade. Trobentice je zamenjal z dipladenijami, iz prezimovališča pa sta prinesla okrasno koprivo, fuksijo in pelargonijo. Okrasno-uporabne nasade je sestavila tudi Anka Alt. Vanje je posadila novejše sorte pelargonij in surfinije s temnejšimi cvetovi.
KAKO AKTIVIRAMO OGLJE V oddaji nadaljujemo zgodbo o uporabi oglja. Primešamo ga v težka, zbita, ilovnata tla. Pred uporaba ga biološko aktiviramo, poskrbimo, da se v pore shranijo hranila in naselijo mikroorganizmi. VRTIČKI V KORITIH Ko nimamo prostora za vsaj 50 m2 vrta, toliko ga potrebujemo za osnovno samooskrbo, lahko vrtičke uredimo tudi v posodah, koritih. Proizvajalci so se temu prilagodili in na trgu ponujajo večja korita za zelenjavne nasade. Predstavljamo možnosti mešanih nasadov. ZACVETELA JE STRELICIJA V Mariboru smo obiskali Mileno Šantl. Pred desetimi leti je iz tujine prinesla nekaj semen strelicij, jih po navodilih branjevk posejala, čez leto so že razvile mlade rajske ptice. Te so pred sedmimi leti prvič zacvetele, letos pa so gospo Mileno znova nagradile s pisanimi cvetovi.
NA KRASU NABIRAMO ŠPARGLJE V bližini ene izmed najstarejših vasi pri nas - Osp, smo z Olgo Franca nabirali šparglje. Nabirali sva jih, kot bi iskali gobe, nekaj časa potrebuje oko, da se privadi razlikovati med sočnimi poganjki in drugim zelenjem. Olga je iz nabranih poganjkov pripravila juho, frtaljo in testenine. NAREDIMO RODOVITNO PRST Slavko Turšič po načelih permakulture spreminja ilovnato prst v rodovitna tla. V rastlinjak je navozil nekaj samokolnic aktiviranega biooglja, drobljenega kamenja in mešanico vrtno zemlje ter naplavin iz okolice. Lani je podobno obogatil zemljo na njivi, pravi, da je krompir odlično uspeval. GROBANJE NA VEJI MURVE Jernej Mazej skuša vzgojiti sadiko murve kar na drevesu. Naredil je zračno grobanico.
OSKRBA JAGOD Čeprav med Evropejci nismo med tistimi, ki pojedo največ sladkih jagod, te rastline najdemo na vsakem vrtu. Če imajo ravno prav sonca, primerno zalivanje in gnojenje, je skleda kmalu polna plodov. O tem, kako jih negovati, smo povprašali Draga Belca. VZDRŽEVANJE LEPE TRATE Komaj se je poslovil še zadnji aprilski sneg, že iščemo, kjer so kosilnice. Spomladi trato prezračimo, pognojimo, na delih, kjer se razrašča mah, je tega treba odstraniti, nato dosejati travno mešanico. O vzdrževanju trate svetuje Barbara Podlogar, strokovna sodelavka kluba Gaia. REGRATOV SIRUP Regrat lahko nabiramo skozi vse leto, le starejša rastlina je bolj grenka. Sebastjan in Ana-Marija sta nabrala 150 cvetov, iz njih pripravila sirup, ki ga ni treba prekuhati.
VZGOJA MAJARONA Majaron ima zelo drobno seme. Ker ga po navadi na isto mesto posujemo preveč, rastline pri rasti zadušijo druga drugo, ga je doma težje vzgojiti. Kako nam to vendar lahko uspe, smo izvedeli pri Fanči Perdih. LETOŠNJE POSEBNOSTI NA JERNEJEVEM VRTU Jernej Mazej na svojem vrtu na 450 m nadmorske višine rad goji nenavadne sorte manj ali bolj znanih rastlin. Letos se nadeja tudi pridelka jeruzalemskih artičok, vaniljeva trava pa še ostaja v lončku, da se bo bolje ukoreninila. PRAPROT V GOZDU IN ŠOPKU Praproti so prav posebna skupina rastlin, pravijo, da imajo povečini čarobne moči. Gorazd Mauer jih razmnožuje s potaknjenci, Sebastjan Lipar pa jih je nekaj že našel v gozdu. S tulipani jih je prepletel v šopek.
1. MARTININ NOVI RASTLINJAK Martina Plohl Krevh plodovke vzgaja sama. Zdaj jih še hrani v toplem kabinetu, kjer jih dodatno osvetljuje. Ko se bodo nočne temperature ustalile pri 5 stopinjah Celzija, pa jih bo prenesla v rastlinjak. Nedavno so postavili novega, velikosti 4 x 3 m. Kaj moramo vedeti pri postavljanju rastlinjaka, je povedal Rok Simončič iz podjetja Rastlinjaki Gajšek. 2. PREVIDNO NABIRAJMO ČEMAŽ Čemaž je zelo priljubljena in vsestransko uporabna zel. Najraje nabiramo njegove liste, ki jih sesekljamo v pesto ali dodamo v juho. Čeprav ima rastlina močan vonj po česnu, jo lahko zamenjamo. Čemažu podobne, a strupene rastline, predstavljamo v oddaji z Dušanom Klenovškom. 3. DOZOREL JE ANANAS Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo jeseni občudovali ananase, ki so jih najprej vzgojili iz semena, nato pa s stranskimi poganjki. Plod, ki smo ga posneli takrat, je medtem že dozorel, smo pa odrezali in se posladkali z drugim...
POREŽEMO TUDI LESKE Večino sadnega drevja smo že porezali, zdaj so številne krošnje že oblečene v cvetove. Rez opravimo tudi pri leski, za dobro letino lešnikov morajo biti veje dobro osvetljene, krošnja pa zračna. POSADIMO ZEMELJSKI MANDELJ V visoko gredo v rastlinjaku Botaničnega vrta v Pivoli so v teh dneh posadili sadike zemeljskega mandlja. Užitni ostrici tako rečemo, ker so njeni gomoljčki po okusu zelo podobni neolupljenim mandljem. Pri gojenju je treba zemeljski mandelj redno zalivati, še prej ga posaditi v presejano prst. VELIKONOČNA DEKORACIJA Čeprav Sabina Šegula in Peter Ribič zaradi ukrepov niti letos ne bosta "v živo" krasila bazilike sv. Petra v Vatikanu, sta predstavila, kakšno velikonočno dekoracijo sta si tokrat zamislila. Naredila sta jo iz vejic kleka, lovorikovca, orhidej in tulipanov. Ne spreglejte pa niti nasveta za vermikompostni čaj, ki ga je pri Martinu Veselku nateklo za nekaj plastenk. Kako ga uporabiti, izveste v tokratni oddaji.
PRIDOBIVANJE DREVESNEGA SOKA Ob prehodu zime v pomlad sta Martina Plohl Krevh in Martin Krevh iz oreha in breze pridobila še zadnje kapljice soka. Pridobivanje drevesnega soka je tudi pri nas tradicija, o tem je v svojem znanem delu pisal že Valvasor. Martina je sok počasi prekuhavala, da je ostala karamelna tekočina. S KLUBOM GAIA O SAJENJU SADNEGA DREVJA IN AMERIŠKE BOROVNICE V goste smo povabili Davorina Gamserja, strokovnega sodelavca kluba Gaia. Posadil je sadike jablane, breskve in ameriške borovnice. Vse mladike je po sajenju porezal. Zakaj je to dobro storiti, izvemo v rubriki Z Gaio na obisku. TELOHI NADE PINTARIČ Verjetno se vsak ljubitelj razveseli cvetov okrasnih rastlin, ki jih goji na svojem vrtu. V osrčju Prlekije smo obiskali Nado Pintarič. Na njenem vrtu še cvetijo telohi. Koliko jih ima, je nemogoče prešteti, številni so še namreč skrižali, zacveteli so tudi novi sejančki.
NAKALJEVANJE KROMPIRJA Izvorno južnoameriški razhudnik ne mara hladnih tal, na vrt ga sadimo šele, ko se prst ogreje na vsaj 8 stopinj Celzija. Gomolje lahko prej nakalimo in tako pospešimo rast. ZDRAVLJENJE ČESNA Pri nas je večina sort krompirja in česna okužena z virusi. Ti povzročijo, da katera sorta tudi izgine z vrtov. Kako zdraviti česen, smo preverili na Kmetijskem inštitutu Slovenije. POSIP BOKASHI Martin Veselko pripravlja domači bokashi posip. Vanj zameša otrobe, melaso in gozdno zemljo. Sestavine prelije z vodo. Posip potrosi po organskih odpadkih ali vrtu, z njim pospeši kompostiranje. NASAD ZA MATERINSKI DAN Sebastjan Lipar je na svojem vrtu našel še zadnje cvetoče primerke znanilcev pomladi. Šope je presadil v nasad za materinski dan.
1. KO ZACVETIJO MIMOZE Komaj burja odpihne zimo, nas s svojimi kot sonce rumenimi socvetji očarajo mimoze. Pravilno se imenujejo srebrne akacije, s katerimi imajo številne podobnosti. Kako zanje skrbeti, če jih sadite na vrt v obalnem pasu ali gojite kot posodovke, sprašujemo Daniela Bana. 2. Z DAVORJEM O VRTNIH OPRAVILIH V MARCU Davor sredi marca na prosto že seje bob, semena je prej čez noč namočil v žajbljev in kamilični čaj. Prestavlja tudi izbor sort krompirja, ki na njegovem vrtu dobro uspevajo ali so odličnega okusa. 3. NASVETI ZA REZANO CVETJE V teh dneh smo predvsem dekleta prejela v dar kakšno rezano cvetje. Kako ga pripravimo, da bo v vazi čim dlje lepo, svetuje Sebastjan Lipar. V Dnevniku lastnih izkušenj predstavljamo cvetove, ki so videti, kot bi bili obdani z voskom, v nagradnem vprašanju pa z Mišo Pušenjak govorimo o kolobarju.
1. SPREHOD PO BOTANIČNEM VRTU SEŽANA V Botaničnem vrtu Sežana so že opravili zimsko rez vrtnic. Te se pnejo po zidovih in pergoli ali samostojno rastejo ob poteh, ki vodijo do steklenjaka. Vrt je bil nekoč del poletne rezidence grške rodbine Scaramanga, danes pa je prostor za odmik od mestnega vrveža. 2. REZ AKTINIDIJE Aktinidija je plezava rastlina, ki se, če je ne krotimo z rezjo, bujno razraste. Kako jo primerno vzgajati, svetuje Roman Mavec iz Kmetijskega inštituta. Namig, če naredimo kaj narobe, aktinidija sama popravi našo napako, le kakšno leto bomo brez želenega pridelka. Tistim, ki v kleti še hranite kivije, ponujamo recept za pito. 3. CIMBIDIJI OB DNEVU ŽENA Katera se ob dnevu žena ne bi razveselila cveta orhideje cimbidij? Kot vsako leto, so ti zacveteli pri Ireni Cigula v Dornavi. Zaupala nam je, kako skrbi zanje, da jo nagradijo z bogatim cvetenjem.
Februarja opravljamo zimsko rez sadnega drevja in jagodičevja. Z njo želimo uskladiti razmerje med rodnostjo in velikostjo rastline, drevesa oz. grme pa ohranjati vitalne in zdrave. Darinka Koron iz Kmetijskega inštituta Slovenije, sadnega nasada na Brdu pri Lukovici, je porezala petletni grm ameriške borovnice sorte Liberty, njen sodelavec Roman Mavec pa breskev. V Botaničnem vrtu ob vili Mirasasso v Sežani pa so že pričeli obrezovati vrtnice.
PRVE SETVE S setvami v notranjih prostorih pričenjamo novo vrtno sezono. Sejemo plodovke, ki jih želimo do maja vzgojiti v dovolj visoke, močne rastline. Kako vzgojiti ustrezne sadike, svetujeta Drago Belec in Martina Plohl Krevh. Ob tem preverjamo, kako je s setvijo v tulce toaletnega papirja. REZ RASTLINE GOJI Februarja opravimo večino zimskih rez sadnega drevja in okrasnih rastlin. Z dr. Darinko Koron smo porezali rastlino goji. Goji jagode spadajo med super živila, goji pa se na vrtu bujno razrašča. ZNANILCI POMLADI NA KRASU Pust je vendarle pregnal zimo, proti notranjosti dežele s Krasa že veje vonj spomladanskih cvetlic. Spoznavali smo jih z Mojco Rehar Klančič.
1. PODIRANJE DREVESA Zgodi se, da drevesa, ki jih sami posadimo na vrtu ali so del gozdnega obrobja, ko se razrastejo, pričnejo ogrožati hiše. Seveda je najbolje, da pred sajenjem dobro preučimo lastnosti posameznih drevesnih vrst in jih posadimo na mesto, kjer se bodo lahko primerno razraščala. Žal, pri hrastu v Idriji ni bilo tako. Visoko drevo ob hiši so morali podreti... 2. VALENTINOVO PRESENEČENJE Romantični pridih valentinovega izvira iz srednjega veka, takrat so si zaljubljenci v Angliji in Franciji izmenjavali pisma, danes pa na ta dan najraje podarjamo čokolade in vrtnice. Z vrtnico smo presenetili Alenko Kren, ki je za valentinovo pripravila posebno presenečenje. 3. ŠE O KONJAKU OZ. HUDIČEVEM JEZIKU Predstavljamo pa tudi hudičev jezik, tako smo slovensko poimenovali predstavnico kačnikovk, ki ob cvetenju oddaja neprijeten vonj.
Deževniki so najbolj koristne živali na vrtu, pravi Martin Veselko. Z njihovo pomočjo organski odpadki postanejo hranljiv kompost. V oddaji predstavi, kako sestavimo kompostni zabojnik. Strokovna spoznanja v oddaji predstavlja tudi Darko Kosem iz Radeža. Pripravil je milo. Iz osnovnih in prebitnih olj, pa dodatka posušenih sivkinih cvetov in eteričnega olja. V dneh, ko narava še počiva, je Sebastjan Lipar z mislimi že pri nasadih visokih rastlin. Iz drenovih in vrbovih vej je sestavil oporo v loncu za okrasne rastline ali plodovke.
Na prostem tudi pozimi, če snežna odeja ni predebela, najdemo kakšno zel, ki jo lahko dodamo v hranljiv avokadov namaz. Tako sta storila Sebastjan Lipar in Sonja Potnik. Pripravila sta namaz za malico s številnimi vrtnimi rastlinami. Uporaba kakovostnega lesnega pepela na vrtu je priporočljiva, če se držimo majhnih količin. Kdaj in koliko lesnega pepela smemo uporabljati, svetuje Martin Veselko. Mikrozelenjavo vzgojimo od enega do dveh tednov. Za gojenje so primerne vse vrtnine, le razhudnike odsvetujejo, ker vsebujejo alkaloide. V rubriki Z Gaio na obisku je postopek gojenja podrobno razložila Barbara Podlogar. Ob koncu pa še girlanda s plodovi za večje ptice, ki jo je naredil Sebastjan Lipar.
1. VRT V ROŽENPLJU Januarja že načrtujemo kolobar in nove posevke zelenjavnih vrtov. Tako je storil tudi Davor Špehar. Novo sezono bo pričel kmalu, s sajenjem sadik zelja na gredo, kjer zdaj še raste motovilec. Preverili smo, kakšni so njegovi letošnji načrti setev in sajenja na prostem in v rastlinjaku. 2. ZIMSKA PODOBA VRTA HRUŠEVEC Tudi s snegom pokriti vrtovi imajo svoj čar. Obiskali smo vrt Hruševec v Šentjurju. Na njem pravkar cvetijo telohi, kmalu se bo razcvetela blagajana, volčin, ki so ga prvič odkrili pri nas, v bližini Polhovega Gradca. V zelenih in srebrnih odtenkih se bahajo nekateri iglavci. 3. PROSENE ENERGIJSKE PLOŠČICE Potrebujemo nekaj prosa, suhega in svežega sadja, mleka in cimeta pa lahko z nekaj spretnosti naredimo okusne energijske ploščice.
Čeprav je videti, da se narava pozimi povsem umiri, so drevnine lepe tudi v lubju, listih, barvi in rasti vej. Sprehodili smo se med drevjem in grmičevjem Arboretuma Volčji Potok, kjer smo občudovali javorje, drene, psevdo-kamelije. Študent Miha Leitinger tudi pozimi vrtnari, no, okrasne nasade postavlja v steklene posode. Te zapre, v posodi vzpostavljeno mikrookolje pa je samooskrbno. Izvedeli smo, katere rastline lahko sadimo v posode in kako to storimo. Ob tem še pogled v Dnevnik lastnih izkušenj - siljenega radiča je bilo dovolj le za skledico ali dve.
Med zimzelenim okrasjem decembra in januarja izstopajo bodike. Pozimi si predstavnice te avtohtone drevesne vrste kar same nadenejo rdeče okrasje, plodovnice s semeni, s katerimi tudi nam polepšajo praznične dni. Z Dušanom Klenovškom smo spoznavali bodike na Kozjanskem; na domačijah Kukovičič, Klavžer in Šušteršič. Melonasta hruška ali pepino je razhudnik, ki ga pri nas gojimo kot druge toploljubne plodovke. Marjan Kogelnik z Raven na Koroškem pa rastlino pred zimo prenese v klet. V njej pravkar dozorevajo plodovi. Dobro letino maslenih buč je prinesla lanska jesen, pravi Martina Plohl Krevh. Nedozorele buče, prepozna jih po zelenih progah na povrhnjici, hitro predela v omako za testenine.
V prvi oddaji novega leta se skozi letne čase spominjamo, kaj smo počeli in spoznavali v lanskoletnih oddajah. Pozimi smo kisali zelje, narezane lističe smo dali v kozarce in v njih zelje pustili skoraj mesec; spomladi smo na vrtu nabrali bršljanasto grenkuljico in skuhali koroško r'pično župo; poleti smo na vrtu Hruševec občudovali lotosove cvetove; jeseni pa iz obilne letine jabolk naredili kis.
Praznična oddaja Na vrtu je sadna. 1. O NAVADNEM VOLČJEM JABOLKU Pri Žarku Matucu v Goriških Brdih smo na vrtu nabrali še zadnja volčja jabolka. Zamrznjene in sveže plodove je skuhal v marmelado. 2. SUŠENJE SADJA V kraju Reštanj v pogorju Bohorja smo pri Zakškovih sušili jabolka. Zanje je Franc najprej v krušno peč naložil drva, nato s kurjenjem prenehal, da se je peč počasi ohlajala. Takrat vanjo položi sadne krhlje. 3. SADNI KRUH Irena Cigula iz Dornave je iz posušenega sadja spekla odličen kruh. Z majhnimi pozornostmi, narejenimi doma, se v oddaji obdarujejo tudi avtorji oddaje. Poglejte, kaj so pripravili za darilca.
1. OKRASITEV DARIL Verjetno imamo letos nekaj več časa, da sami izdelamo praznična darila in jih tudi sami okrasimo. Sabina Šegula je dekorirala steklenico domačega soka, kozarec marmelade in skledico domačih piškotov. 2. ZAŠČITA AKTINIDIJ IN SHRANJEVANJE KIVIJEV Pri Marjanu Kogelniku je bila letošnja bera kivijev rekordna. S starejših in mladih aktinidij je nabral 800 kg sadežev. Sortira jih po velikosti, gajbice pa prekrije z vrečko, da plodovi ohranijo sočnost. Nekaj kivijev tudi suši, rastline pa pozimi počivajo pod suho odejo. 3. ŠIPKOV ČAJ IN MARMELADA Šipek je z vitamini bogat plod, rdeče jagode ponekod še najdemo na zimskih grmih. Ana-Marija šipek nabere, posuši in pripravi čajne vrečice, Marija Deu Vrečer pa skuha marmelado, ki ji doda še temno čokolado.
1. KO NASTOPI ZIMA Na prostem vrtnine decembra počivajo, ponekod so prekrite s snegom, ki je naravna zaščita, pri nizkih temperaturah rast upočasnijo tudi rastline v rastlinjakih. S Fanči Perdih preverjamo, kako je s cvetočo, pokrito s kopreno, pa kitajsko listno zelenjavo, ki jo ščiti mreža. Preverili smo tudi rast v neogrevanem rastlinjaku, radič in regrat pa pripravili za siljenje. 2. PLATANA V RADVANJU Pri radvanjskem dvorcu v Mariboru spoznavamo staro platano. Listje je odpadlo, toda platane so posebne tudi zaradi lubja. Pred nekaj leti so uredili, da stanovalci ne parkirajo več na njenih koreninah, drevo pa se mogočno razprostira čez dovoz in parkirišče. 3. ZDRAVILNE KRIZANTEME Krizanteme, ki nam barvajo jesen, smo že v preteklih tednih posadili ali presadili v zemljo. Nekatere sorte teh cvetlic pa niso le okrasne, ampak tudi užitne. Pri Gorazdu Mauerju smo jih za čaj z zdravilnimi učinki nabirali v sončnem popoldnevu. Cvetovi niso bili prepojeni z vlago, pač pa kar se da suhi.
1. PRIMERJAVA RASTLINJAKA IN PLASTENJAKA Pred nizkimi temperaturami skušamo vrtičkarji na najrazličnejše načine zaščiti svoj pridelek, da bi si lahko tudi pozimi pripravili krožnik doma vzgojene zelenjave ali skledo solate. Pomaga, če imamo rastlinjak, pa naj bo ta večji ali manjši. Pri Martini Plohl Krevh v Čreti smo preverili, koliko topleje je bilo v steklenjaku in plastenjaku, ko so se novembra temperature prvič zadrževale pod lediščem. 2. CVETJE GROFICE MARIJE AUERSPERG ATTEMS Na začetku jeseni je v dvorcu Dornava potekal strokovni posvet o tihožitjih grofice Marije Auersperg Attems. Številni strokovnjaki so njena slikarska dela preučevali v projekti Arboretuma Volčji Potok, pri tem pa ugotovili, da je večino upodobljenega cvetja grofica imela tudi na svojem vrtu. 3. ZDENKINE GRENIVKE, LIMONE IN MANDARINE Agrumi za Prlekijo res niso značilne rastline. A kaj, ko pri Stajnkovih brez njih ne morejo! Zdenki so tako pri srcu, da so limone upodobljene na kuhinjskem prtu in na podstavkih. Parkrat smo jih že obiskali: pri presajanju najstarejše in največje limone, nato, ko smo jim pomagali pri razmnoževanju s čopiči. Tokrat nam je uspelo ujeti trgatev, prvič so pobirali grenivke.
1. ADVENTNE DEKORACIJE Ste si pripravili material, da v oddaji po navodilih Sebastjana Liparja skupaj izdelamo adventni aranžma? Potrebujete slamnati obod, nekaj mahu, kos kartona, silikonsko lepilo, plodove, stroke fižola, vejice šipka, nekaj novoletnih okraskov in 4 sveče. Adventni venec je naredila tudi Sabina Šegula. Ta je po obliki in barvah podoben tistim, ki že krasijo vatikanske urade in baziliko. 2. SKORAJ POZABLJEN SKORŠ Skorš na domačiji Zakšek velja za najdebelejšega svoje vrste pri nas. O skoraj pozabljeni sadni vrsti govorimo z naravovarstvenikom Dušanom Klenovškom iz Kozjanskega parka. Ste vedeli, da so plodove skorša nekoč uporabljali namesto žvepla pri negovanju vina? 3. RAZMNOŽEVANJE TRAJNIC Obiskali smo tudi vrtnarijo v Vitovljah. Z Jožico Golob-Klančič spoznavamo nekaj metod razmnoževanja trajnic. Jožica je nedavno izdala knjigo Trajnice za pametne lenuhe, v nagradni igri podarjamo dva izvoda.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Sončen novembrski dan nas je pričakal v Vipavski dolini, ko smo na njivi Toma Štruklja nabirali radič. Številne sorte goji Tomo, poseje jih poleti, ko pobere zgodnji krompir. Mehke lističe popeče za rižoto ali jih nareže za solato. Prelije jih z balzamičnim kisom, ki ga prav tako dela sam. Zori ga v akacijevem sodu, v hladni in vlažni kleti. Pozabljena, a stara in trdoživa sadna vrsta so kutine. Nasad družine Ficko je star 17 let, rumeni plodovi v obliki hrušk ali jabolk pa lepšajo krošnje dreves na Goričkem. Brigita Ficko kutin ne lupi, dobro jih opere in nareže za pripravo kutinovega sira. Če imate doma kraljevo ali nikolajevo strelicijo ali evkalipt, bo prav prišel tudi nasvet Klementine Tement o njihovem prezimovanju.
ČAJOTE – PEČENE IN V ZAVITKU Gospa Tatjana je čajote s svojega vrta že pobrala, zato jih je tokrat dobila pri sosedi. Na bližnjem, osončenem hribu so namreč te bodičaste bučke res obilno obrodile, raztezajo se čez vso škarpo. Olupljene plodove nariba in vmeša v sladek skutin zavitek. Lahko jih tudi spečemo s krompirjem ali pojemo kar surove. ZELENJAVA V STANOVANJIH Čez zimo si lahko na še tako majhnem prostoru v naših domovih vzgojimo kakšno špinačo ali pa mikrozelenjavo. Klementina je uporabila glinene podstavke, prikladni so tudi odpadni zabojčki in prazna cvetlična korita. Pazimo pri zeliščih; redno osmukamo porumenele liste in jih nikoli ne porežemo do konca. ODGANJALEC SRN Če si divjad redno privošči pridelke z naših vrtov ali sadovnjakov, bodo prav prišli Davorjevi nasveti. Z njegove grede so letos srne posmukale na desetine sadik solate in drugih posevkov. Pomaga si z domačim pripravkom iz jajc ali čilijev. Tokrat bo pokazal, kako je okoli vrta namestil odganjalo iz pasjih dlak. ZASIPNICE LONČNIC Nekatere rastline, med njimi so tudi ingverji, žajblji in sivke, lahko prezimimo z zakopom v vrtu. Da jih bomo spomladi lažje prepoznali, jih označimo z imeni. Nekaterim namreč čez zimo odmrejo vsi nadzemni deli. Letos zakopane mlade rastline bodo prihodnjo zimo že dovolj krepke, da bodo preživele na prostem. Ne pozabite tudi na nagradno vprašanje – za nagrade kluba Gaia. Predstavili smo večji vrt Marjana Radetiča v Kopru. Zanima nas, zakaj upokojeni zdravnik uporablja organska gnojila. Odgovore pričakujemo do 17. novembra 2020. navrtu@rtvslo.si
ŠOPEK IZ KRIZANTEM Krizanteme barve sonca je Sebastjan v okrasno korito posadil pred 6 leti. Našel jih je zavržene, ko so na nekem grobu odslužile namenu. Sebastjan si odlomi posamezne vejice, ko nabira cvetje za šopke, primerne ob različnih obletnicah. Z GAIO NA OBISKU Na Primorskem zraku smo bili tokrat smo s klubom Gaia. Par kilometrov stran od morja ima Marjan Radetič velik vrt. Na njem je paprika, paradižniki, koromač, solate, obdan je s številnimi sadnimi drevesi. Vanes Husić, strokovnjak kluba Gaia, mu je svetoval pri zatiranju mrčesa na oljkah, skupaj pa sta posadila tudi t. i. papeževo marelico. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ Irena si je v odsluženih supergah zamislila nasad. S pomočjo hčerke sta v čevlje najprej nasuli bogat subrstrat, nato pa posadili nekaj netreskov. Za drenažo, pa tudi okras, sta okoli rastlinic nasuli tudi pesek. 'Polnjenih' superg ni treba zalivati, če stojijo na prostem. ZIMZELENE TRAJNICE Z gospo Jožico Golob – Klančič smo nedavno že pogledali, katere trajnice cvetijo jeseni. Kmalu jim bodo tako cvetovi kot listje odmrli. V nasadih bodo čez zimo glavno vlogo prevzele zimzelene trajnice. Z različnimi odtenki zelene in tudi drugih barv, strukturo listja ali plodovi nas skozi hladne mesece popeljejo do pomladi, ko večina drugih rastlin znova odžene. navrtu@rtvslo.si
SIVKA – SUŠENJE IN DESTILACIJA Z Darkom smo v Radežu obrezovali grme sivke. V lopi nad nasadom snopiče te aromatične rastline sušijo. Ugotovili so namreč, da je olje iz posušene sivke bolj obstojno, hkrati pa lahko destililacijo opravijo kadarkoli, tudi pozimi. Pri eni destilaciji v 70-litrskem kotlu se nateče do 2 dcl eteričnega olja. PREZIMOVANJE RASTLIN Na prezimovanje s prirezovanjem stebelc Sebastjan Lipar pripravi fuksijo v loncu in pokončno pelargonjijo v koritu. Rastline prenesemo v srednje svetel, ne prevlažen in ne pretopel prostor. Sebastjan pred zimo zaščiti tudi cvetoče grmovnice, gomoljnice pa pred slano izkoplje, posuje z apnom in spravi na hladno mesto, kjer ne zmrzuje. MURVA V LONCU: Primož Primož Brezovec predstavlja prezimno trdnejšo sorto murve. Mlado sadno drevo umesti v večji okrasni lonec pred vhodov v hišo. Poleg murve, ki je jeseni ne prirezujemo, pač pa spomladi, v zemljo potisne še nekaj čebulic tulipanov. Ti bodo spomladi z živo barvo poživili nasad.
RASTLINJAK V ROŽENPLJU Na poševnem vrtu na Dolenjskem, ki ga obiskujemo vso sezono, tudi oktobra pobirajo pridelke. Zelje, kitajsko zelje, ohrovt, kolerabo, repo in črno redkev na prostem pustimo čim dlje. Na izpraznjenih delih vrta so uredili zeleno gnojenje. Nasprotno je v rastlinjaku tudi oktobra živahno. Kar smo porezali, nadomestimo z zimsko solato, z vrta prenesemo zelje, posejemo redkvico, posadimo česen, ... Z LIMONOVCEV POBERIMO PLODOVE Primož Brezovec iz Zelenega sveta svetuje, da mandarine poberemo z drevesa, preden mandarinovce prenesemo v prezimovališče. Dovolj je, da se plodovi rahlo obarvajo, nato jih položimo med jabolka in kivije. ANANAS NA FAKULTETI Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede gojijo ananase. Prvi sadež so pokusili pred tremi leti, rastlino pa vzgojili iz semena. Čeprav smo upali, da bomo v času snemanja že lahko preverili, kako sočen in sladek je sadež, bomo na pokušino čakali še mesec ali dva... JESENI CVETOČE TRAJNICE Daleč največ trajnic res cveti poleti. Se pa tudi jeseni nekatere okitijo s cvetovi lepih oblik ali barv. Med njimi so astre, ki jih je okoli 600 vrst. Ime so tem cvetlicam nadeli po zvezdah, saj nanje v jesenskih meglicah spominjajo njihovi cvetovi. Z Jožico Golob-Klančič spoznavamo še ameriške slamnike, kitajsko plavico in preobjede.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
UREJANJE BREŽINE Sabina in Trajče sta na drugi polovici 180 m2 velike brežine– prva je že zasajena – smiselno razporedila cevi namakalnega sistema. Nato sta iz koprene izrezala manjše kroge za sajenje in z njo prekrila strmino. Rastline sta kombinirala tako, da po barvi in višini rasti sestavljajo skladen nasad. Z GAIO NA OBISKU: JESENSKI NASAD Vera Hribernik iz Škofje Loke ima na balkonih in v okolici hiše barvno usklajene cvetlice in grmovnice. Milijon zvončkom, črnookim Suzanam, jesenskim astram, tulipanovcu in večbarvnemu drenu se je pridružila zasaditev v korito z vodno rezervo. Loreta Vlahović, strokovnjakinja kluba Gaia, je v jesenski nasad vključila tudi mačehe in okrasno zelje. KAKTUSI - OPUNCIJE Bolj je povrhnjica opuncije oziroma indijske fige, trgovci uporabljajo tudi izraz kaktusova figa, obarvana rdeče, bolj je plod zrel. Okus ima sladko-kiselkast. Opuncija, s katere pobiramo plodove z istim imenom, spada med lopataste kaktuse. Doma je v Mehiki, v Južni Afriki in Avstraliji pa se širi kot invazivna rastlina. Raste tudi v Sredozemlju.
1. NABRALI SMO LEŠNIKE Bogato so letos obrodile leske v nasadu družine Košec v Savinjski dolini. Plodove s trdo lupino so nedavno nabrali, jih razgrnili za sušenje. Lešniki so pomemben vir beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov in vitamina B6. Če jih zdrobimo in popražimo, so še izrazitejšega okusa. 2. ZELIŠČNA SOL PETRA KLEPCA Z gostimi gozdovi je obdana dolina Petra Klepca, ljudskega junaka, ki je po izročilu domačine pred stoletji rešil pred vpadi Turkov. Z društvom Izvir so se vanjo letos odpravili ljubiteljski zeliščarji, da bi spoznavali zelišča bližnjih travnikov. Začimbnice, pri katerih uporabljamo liste ali cvetove, so nabrali že poleti, posušene pa dodali v zeliščno sol, poimenovano po junaku. 3. NAREDIMO JESENSKI ŠOPEK Tudi jesen je bogata z rastlinjem. Cvetovi počasi odmirajo, se posušijo in umikajo semenom, plodovnice se odebelijo. Iz takšnega rastlinja je Sabina Šegula sestavila jesenski šopek.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
NASAD KONOPLJE IN KREPČILNI SMUTI Na pobočju Stenice med drugim dobro uspeva konoplja, ki obožuje sonce. Letos ga je bilo manj, zato je dozorela kasneje kot običajno. Zaradi trpežnih vlaken in vsebnosti celuloze so jo že predniki uporabljali v gradbeništvu, za izdelavo vrvi, oblačil, papirja in kozmetike. Dozorele vršičke smo nabrali, večji del jih destilirali, nekaj pa dodali v smuti. DOMAČA VEGETA Martina Plohl Krevh na vrtu nabere papriki podobne paradižnike, ki jih posušene uporabi v domačem zeliščnem pripravku. Za osnovno juho v vegeto zameša korenje, peteršilj, pastinak, papriko in gomolj zelene dodaja, za omake in enolončnice pa doda baziliko, por, origano, laški smilj in listnati česen. DEBLO ZA ZAČIMBE Sebastjan Lipar se s sprehodov redko vrne praznih rok. Tokrat je našel star kos debla, v katerega je pritrdil kaveljčke. Kozarčke za vlaganje je zavezal z vrvico in jih pripel na deblo. Obesil ga je na teraso ob letni kuhinji. V kozarčke je nasul sol in nekaj drugih svežih začimb.
V jesenske barve se postopoma odevajo listavci parka Dobrna, ob njih stojijo mogočni iglavci. Številna drevesa so posadili že pred dvesto leti, toliko jih letos šteje park. Ob obletnici smo se po parku sprehodili tudi z našo kamero in spoznavali zgodovino parka, ki je bil nekoč samooskrben. Ko se zaključi delo na njenem 40 m2 velikem zelenjavnem vrtu, Marija Pižem poskrbi še za lepo obliko klekov in pušpanov. Zdaj lično oblikovane krogle klekov so pred leti nastale iz žive meje, pušpani so osamelci, ki popestrijo videz vrta. Poleti trate ne kosimo nižje od 4-5 centimetrov, če jo v pripeki porežemo prenizko, sonce hitro požge korenine in trava propade. Kako jeseni poskrbimo za zelene površine, da nas bodo spomladi pričakale v dobri kondiciji.
Ker je letos dovolj dežja in sonca, nas jagodičevje razvaja s plodovi. Ana-Marija iz robid pripravlja masko za obraz, sladko-kiselkaste jagode doda v rulado in jogurtovo pecivo. Primož Brezovec priporoča, da pri robidah in malinah opravimo tudi poletno rez, ohranimo največ 3 nove poganjke, ostale izrežemo. V kraju Sveti Primož na Pohorju smo zobali še zadnje borovnice, bili smo v nasadu ameriških borovnic. Kako skrbeti za grme, da bodo imeli čim več plodov, smo izvedeli pri Primožu Ermencu, njegova partnerka Sladjana Kostić pa je pripravila borovničevo pito. Martina Plohl Krevh že več let goji paradižnik v 50-l loncih, maja letos pa je v lonec posadila tudi krompir. Preverili smo količino pridelka. V oddaji tudi o okrasnih koprivah, Sebastjan Lipar je iz njih pripravil potaknjence. Tudi tako jih ohranimo za prihodnje leto.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
JABOLKA PRED OBIRANJEM V nasadu Milana Nemca raste okrog 200 jablan. Marca jih je obrezal, takrat je odstranil veje tudi starejši jablani pri sosedu. Preverili smo, kako uspešna je bila letošnja zimska rez. Z GAIO NA OBISKU: PRI VERONIKI Pri gospe Veroniki si je strokovnjakinja kluba Gaia ogledala raznoliko sadno drevje in vrt. Poleg po marelicah dišečih cvetovih oleandra so največ občudovanja požele pokončne pelargonije, ki jih je vzgajala že njena mama. Veronika si avgusta sama pripravi potaknjence. DOMAČA MEZGA Če imate naenkrat, kljub precej deževnemu poletju, toliko paradižnikov, da jih težko pojeste, skuhajte domačo mezgo. Veliko več kot ščepec soli in nekaj zelišč, ki vam gredo v slast, ne potrebujete, morda le potrpežljivost, ko iz mezge hlapi tekočina. PARADIŽNIKI PRI JERNEJU MAZEJU Na kmetiji Mazej se letos spopadajo s posledicami preobilnih padavin, vlage in tudi že jutranjih meglic. Jernej vsako leto posadi okoli 350 sort, seme dobi z vsega sveta. Pridelek paradižnika je letos boren. Rastline je že julija napadla plesen. Nekaj najbolj trpežnih plodov smo zrezali v solato, semena pa fermentirali, da jih shranimo za prihodnje leto.
O tem, ali lahko sobne orhideje, predvsem falenopsise, poleti prestavimo na prosto in kako jih zdaj oskrbovati, svetuje Sebastjan Lipar. V oddaji se spominjamo kukavičevk, ki smo jih na travniku v Krškem v cvetju ujeli spomladi 2018. O drevesih in grmovnicah, ki jih je zaradi sence dobro zasaditi blizu hiše, pa svetuje Klementina Tement.
Dvema temama se posvečamo v tokratni oddaji: oskrbi okrasnih rastlin in zelišč v najtoplejšem delu leta, ob tem spoznavamo tudi neprezimno praprot, ki se je Klementini Tement široko razrasla v loncu, in zgodovino vrtnega orodja. Obiskali smo kovačijo na Muti, v bližnjem muzeju pa hranijo stare primerke motik in vil.
V oddaji smo v začetku junija že spoznali zgodbo cvetličnega okrasja stare prleške hiše. Anka Alt je s hčerko Nastjo posadila sezonske lepotice v stare posode za shranjevanje mesa in živil, v korito za napajanje živine (po prleško mu rečejo kopaja) pa sta nasadili zelišča in dišavnice. Preverili smo, kako so se zeli razrastle, številne sta Anka in Nastja nato uporabili pri pripravili lahkotnih poletnih jedi s prleškim pridihom. V Dnevniku lastnik izkušenj pa tokrat nasvet za vse tiste vrtičkarje, ki ste omejeni s prostorom. Naredili smo prenosno visoko gredo. S Klementino Tement pa spoznavamo malabarsko špinačo.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Med vrtovi, ki na prehodu v poletje odprejo vrata, takrat vam lastniki pokažejo svoje rastlinske posebnosti in pomagajo z nasveti, je tudi vrt Hruševec v Šentjurju. Zanj skrbi Jože Zupanc, ki se je nad drobnimi cvetočimi rastlinami navdušil pri alpinističnih podvigih. Te je kasneje zamenjal z botaničnimi raziskovanji, vrt ob domači hiši pa spremenil v zbirko nenavadnih lepotic. Danica Štefok je nedavno že naredila pripravek iz sode bikarbone, ki ga na vrtu uporablja pri zatiranju rastlinskih uši. Tokrat bo iz sode pripravila pralni prašek in piling mazilo.
NASAD SMILJA IN SIVKE Nasad laškega smilja so v Radežu nasadili pred 4 leti. Zlatorumene košarice z deli stebel žanjejo konec junija. Eteričnega olja ne pridobijo veliko, več je hidrolata, ki ga dodajajo v različne izdelke za osebno nego. O SODI BIKARBONI Vsestransko uporabno sodo bikarbono so prvotno pridobivali iz rastlinskega pepela. Pred več kot 150-imi leti pa je belgijski kemik Ernest Solvay razvil metodo pridobivanja sode iz kuhinjske soli in apnenca. Danica Štefok bo pokazala, kako si pripravimo bazičen pripravek za krepitev rastlin in odganjanje uši. RIBEZOV SOK IN TROPINE Te dni zori ribez. Rdeča sorta je bogata z jabolčno, citronsko in tartarično kislino, kalcijem in fosforjem ter vitamini C, A, K in B-kompleksa. Tokrat iz ribeza pripravljamo kiselkast, živordeč sok. Uporabili pa smo tudi ribezove tropine, kako, izveste v rubriki Dnevnik lastnih izkušenj.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
1. ZASAJEVANJE PODKVASTIH GRED V GORNJI RADGONI Čeprav so vrtovi večinoma že zasajeni, so podkvaste gredice sejmišča v Gornji Radgoni šele pred tednom dobile letošnje zelene prebivalce. Grede so najprej uredili, nato nanje po smiselnem zaporedju posadili fižol, plodovke in solate. Visoki fižol se bo vzpenjal po ogrodju in senčil vrtnine, ki ne marajo poletne pripeke. 2. PARADIŽNIK V LONCU Še je čas, da na vrt posadimo paradižnik. Če vrta nimamo, Jerneja Jošar pravi, da uporabimo kar manjši ali večji glineni lonec. Le primerno sorto paradižnika moramo izbrati, ga posaditi v visoko kakovostno zemljo in pridelek je zagotovljen! 3. TRAVNIŠKA JUHA Sebastjan Lipar je s sosedo Sonjo na travniku nabral številne zeli. Dodala sta jih v poletno travniško juho.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
OSKRBA ŽIVIH MEJ Sebastjan Lipar predstavi, kako neguje 7 različnih rastlin, ki jih uporablja za živo mejo. Med njimi so liguster oz. navadna kalina, mulenbekija in bršljan. VRTIČKI V ZABOJČKIH Irena si je vrtiček uredila v gajbicah in koritih. Zdaj ji že zorijo jagode, bolje kot presajene z vrta uspevajo nove sadike. V primerjavi s solato v visoki gredi, je v gajbici slabše uspevala, cvetna glavica brokolija pa se dobro razvija. VRTIČEK GLEDALKE MARIJE Čeprav majhnem, pa na vrtu gledalke Marije z Dolenjskega raste vse, kar potrebujeta z možem. Tokrat je pobirala česen. Pri vrtnarjenju upošteva kolobarjenje. Škarpa je polepšana z okrasnimi cvetlicami. RDEČI POLŽI NA VRTU Znova se lotevamo teme, ki te dni pesti mnoge vrtičkarje: rdeči polži. Snedejo nam komaj posajemo solato, še blede jagode, liste teloha. Miša Pušenjak prisega na pozno večerno ali zgodnje jutranje pobiranje polžev, ob uporabi še drugih metod, da jih odženemo z vrtov. RAZMNOŽEVANJE VODNIH RASTLIN Zdaj ko vznika življenje v močvirjih in ribnikih, je pravi čas za razmnoževanje vodnih rastlin. Te vodnim živalim nudijo hrano in zavetje, obenem pa čistijo vodo. Med njimi so bičje, rogoz, lokvanji in lotosi, ki se kot naravni okras ogledujejo na gladini manjšega ribnika v Rifniku. navrtu@rtvslo.si
1. BARONOVE PERMAKULTURNE GREDE Na z naravo ubrani ekološki kmetiji Baron na Planici nad Framom spoznavamo gomilaste grede. Neenakomerne so in pokrite s slamo, urejene po načelih permakulture. Boris in Irena pa posadita ekološki fižol. 2. POSADILI SMO PLODOVKE Davor Špehar je s sajenjem plodovk na vrt počakal do tega tedna, ko večjih ohladitev ni več pričakovati. Paradižnike je kakšno leto na prosto sadil tudi junija. Razvijali so se celo lepše od posajenih v začetku maja. Plodovkam v rastlinjaku majske ohladitve načeloma niso škodile. 3. KROMPIR V POSODI Martina Plohl Krevh preizkuša nov način za pridelavo krompirja. V posodo je do polovice nasula drenažo in prst ter posadila 6 gomoljev. Zdaj jih sproti gnoji in po plasteh dodaja lahko sipko zemljo. Z zasipavanjem do vrha posode želi pridelati več krompirja. Posodo proti škodljivcem pokriva s kopreno. 4. NABIRANJE IN UPORABA RABARBARE Pri Baronovih imajo posajenih 15 grmov rabarbare. Stebla te zdravilne trajnice nabirajo do 25. junija. Potem se v njih nabere preveč oksalne kisline, ki je v preveliki količini človeku škodljiva. Stebelca, ki si jih niso privoščili voluharji, Mihelca ponudi v slastni rabarbarini pogači. 5. ŠTEFKINI BORI IN POTONIKA Lesnata potonika Štefke Kolarič šteje že več kot 45 pomladi. Da so rumeni cvetovi še bolj občudovanja vredni, jo Štefka skrbno neguje: jeseni koreninam dodaja zemljo, pozimi ovije v kopreno in (jo) redno zaliva. Na borih pa spomladi vsako leto več ur trga poganjke, da se drevesca ne razkošatijo preveč.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Negnojeni, od cest in strnjenih naselij nekoliko odmaknjeni cvetoči travniki, ponujajo številne možnosti za dobro in zdravo kosilo. V Trzinu smo znova obiskali Katjo Rebolj, se z njo sprehodili po mehkem pobočju ob potoku in nabrali divje rastline, v kis vložili popke regrata, v solato iz trdo kuhanih jajc pa primešali popečene mlade hmeljeve vršičke. Komaj polnoleten dijak Jan iz Vuhreda želi obnoviti stari sadovnjak, ki je nekoč rasel ob vili Janka Pahernika. Posadil je jablane sorte carjevič, s sajenjem hrušk bo počakal do jeseni. Maja na vrt znova presajamo gomolje okrasnih rastlin, ki smo jih čez zimo hranili v kleti ali drugem temnem prostoru. Tako je v Vrtnem nasvetu storil tudi Sebastjan Lipar.
V drugi polovici aprila, ko so dnevi in predvsem noči dovolj topli, že hitimo z zasajanjem okrasnih korit in posod. Predstavljamo nekaj novosti sezonskega cvetja in namig za užitno-okrasni nasad. Sezonske rastline sadimo v rahlejšo šotno mešanico, rastline čez poletje redno dognojujemo. Iz rumeni cvetov forsitije smo v Dnevniku lastnih izkušenj pripravili sirup, za pripravo osvežilne pijače ga redčimo z vodo in dodamo limonov sok. R'pična župa po koroško pravijo krompirjevi juhi z dodatkom mladih lističev bršljanaste grenkuljice. Grenkuljica je čudovita zdravilna rastlina, ki se na vrtovih razrašča kot plevel.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Najprimernejši čas za sajenje sadnega drevja sta pozna jesen in zgodnja pomlad. Aprila smo s sajenjem že nekoliko pozni, zdaj sadimo sadike, ki še niso preveč vzbrstele, pri sajenju jih izdatno zalijemo. V sadovnjaku Ringovih blizu Velenja so marca posadili viljamovko. Kaj je garteljc, smo spraševali v nagradni igri oddaje Na vrtu. Ker ni natančne definicije, smo se za opis garteljca obrnili na etnologa, dr. Janeza Bogataja. Če želimo, da nas velikonočni zajec obdari s prazničnimi jajci in drugimi darovi, mu moramo splesti gnezdo. Sebastjan Lipar ga je naredil iz slamnate girlande, ki jo je položil na sredino spomladanskega aranžmaja.
S setvami v notranjih prostorih se je že začela vrtičkarska sezona, v teh dneh številne zelenjadnice že sadimo na prosto, vrtove skrbno urejamo. Ker smo pri gibanju omejeni, si lahko vrtiček omislimo kar na balkonu ali terasi, otroci pa naj nam pri tem pridno pomagajo. Potrebujemo glinen lonec, lesen (ali plastični) zaboj ali čeber, ki mu preluknjamo dno. Poskrbimo za drenažo. Koliko škode je na sadnem drevju povzročila pozeba minulega tedna, po skypu govorimo z biodinamikom in sadjarjem Slavkom Turšičem iz Borovnice. Slavko svetuje, katere pripravke uporabljati, da drevje znova okrepimo. Znova pa se bomo sprehodili po botaničnem vrtu v nizozemskem mestu Leiden in očistili tlakovce.
Spoštovani gledalci oddaje Na vrtu, tokrat si bomo znova ogledali, zakaj vlada takšno navdušenje nad rastlinjaki. Če ga imamo, se lahko vse leto oskrbujemo z lastno zelenjavo. Ireni sta specialistka za zelenjadarstvo KGZ Maribor, Miša Pušenjak, in Davor Špehar iz Zelenega sveta razložila prav vse: kako se postavitve rastlinjaka pravilno lotiti, da nam bo kar najbolje služil, razmišljajmo o zbiranju deževnice ali celo postavitvi namakalnega sistema, vsakodnevnem zračenju, poletu pa senčenju. Četudi vzgajamo posevke v rastlinjaku, ne pozabimo na kolobarjenje. V naravi pa prav zdaj diši po čemažu. Bodimo previdni pri nabiranju, da ne naberemo podobnih, a strupenih rastlin. Iz listov čemaža lahko ustvarimo pesto za vse leto, okus pa obogatimo z orehi, bučnimi semeni, orehi…
Naša oddaja bo tokrat, zaradi ukrepov zaradi krona virusa, deloma ponovljena. Irena se je z ekipo pred leti ustavila na majhnem britanskem otočju Scilly. Prebivalci se pretežno ukvarjajo z ribištvom, turizmom in vzgojo cvetja. Prednjačijo narcise, ki so se v posebnih vremenskih razmerah odlično obnesle. Velika večina Slovencev je trenutno doma. Za dvig odpornosti in morda tudi razpoloženja pobrskajmo po shrambi in si pripravimo kakšen napitek. Predlagamo kar 3 enostavne recepte. Ljubitelj iglavcev Gorazd Mauer predstavlja nekaj najbolj zanimivih storžev in pokaže, kako iz njih pridobimo seme. Ker različne vrste zahtevajo različne substrate, nam pojasni tudi sestavo 2 mešanic, ki ju največkrat uporabi pri setvi iglavcev.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Februar in marec sta meseca rezi. V prejšnji oddaji smo že porezali kaki, nadaljujemo z rezjo jablane. Starejšega drevesa, ki ni bilo redno obrezovano, in mlajšega, ki ga sogovornik Milan Nemec vzgaja v intenzivnejšem delu sadnega nasada. Kljub milejši zimi, marca krompirja še ne sadimo na prosto, zdaj izberemo in kupimo primerne sorte. Katere so se lani najbolje obnesle na dolenjskem vrtu, predstavlja Davor Špehar. Kaj storiti z jabolki iz ozimnice, predlagamo v Dnevniku lastnih izkušenj. Ste že kdaj prelili jabolka z mlekom in jih postavili v pečičo? Seveda nismo pozabili niti na dan žena. Sebastjan Lipar je sestavil preprost šopek iz prebujajočih se vej.
SESTAVA SUBSTRATA S setvami v toplejših prostorih se začenja nova vrtičkarska sezona. Tomaž Čufer prikaže, kako sestaviti primeren substrat za kalitev in vzgojo zelenjadnic. Te se najbolje počutijo v težjih tleh, zato naj substrat vsebuje deleže črne in bele šota, zračnih delcev in humus. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ Irena rastlinam, ki na prostem ne prezimijo, jeseni nameni neogrevano stopnišče. V toplejšem februarju je limonovec in mandarinovec že prenesla na prosto, lonca (in tako korenine) pa ovila z debelim volnenim ovojem, ki ju ščiti do minut pet stopinj Celzija. Z GAIO NA OBISKU S Klubom Gaia smo se odpravili na velenjski konec, k Marjažu Ringu. Gain strokovnjak Vanes Husić se je po ogledu zavidljivega sadovnjaka odločil, da obreže preveč razraščen kaki. Kako je to storil, preverite v oddaji. BUČA ŠPAGETARICA Že ime namiguje, da je buča špagetarica zanimiva plodovka. Mateja Reš razloži, da za pridelavo ni zahtevna in se lepo skladišči čez zimo. Ta buča je posebna, ker se njeno meso, ko je skuhana ali spečena, razdrobi v rumeno-oranžne špagete. Odlični so z dodatkom zelišč, bučnic, sira…
Mali navadni zvonček velja za znanilca pomladi, čeprav je to s koledarskega vidika še zimska cvetlica. Pred 5. Festivalom zvončkov, ki je ob koncu tedna potekal v Botaničnem vrtu v Ljubljani, smo se z dr. Bavconom pogovarjali o njegovih posebnostih, lani opisani novi vrsti bursinijskega zvončka in novih oblikah, ki jih najdemo na naših tleh. Slovenija leži namreč v središču rastišča malega navadnega zvončka. Ob tem nismo pozabili na prve setve, ali veste, kako uporabljati setveni koledar? Pa o negi sobnih rastlin, te potrebujejo v ogrevanih prostih več pozornosti.
V letošnji toplejši zimi se na vrtovih že odpirajo cvetovi zvončkov, narcis, tudi tulipani so že pognali. O skupini rastlin z založnimi organi govorimo z dr. Sabino Šegula, ki bo eno od predstavnic vstavila v gnezdo iz okrasne žice. Drugi, snežni zvončki, so pred Festivalom zvončkov, ki bo prihodnji teden, že pobelili zelenice ljubljanskega botaničnega vrta. Posebnosti malega navadnega zvončka spoznavamo z dr. Blanko Ravnjak. Še o eni posebnosti govorimo v oddaji: o mehurčkastem, rahlo kiselkastem napitku kombuča, ki izboljšuje naše počutje, prebavo, dobrodejno vpliva na sklepe, delovanje jeter in trebušne slinavke.
Kurkuma je stara azijska začimba, ki jo še danes uporabljamo kot barvilo in zdravilo. Pomaga pri presnovi, deluje protivnetno in protitumorno. Marina je iz kurkume pripravila pasto, Jan pa jo je dodal v znano vietnamsko jed z riževimi rezanci. Z rastlinami, ki se prehranjujejo tudi z žuželkami, je imel Darwin nešteto preglavic. Ni vedel, kam naj jih umesti. Jure Slatner mesojede rastline obožuje. Pokukali smo v njegov rastlinjak, v katerem zdaj številne spijo. V oddaji znova uporabljamo zaboj za sadje in zelenjavo. Sebastjan Lipar ga spreminja v setveni zabojček. navrtu@rtvslo.si
V Naklem so minulo nedeljo potekali jubilejni 10. Trendi v floristiki. Obiskovalce je z novostmi in možnostmi v oblikovanju s cvetjem seznanil nizozemski florist Mark Frank, ki poleg izvirnosti pri izdelovanju šopkov stavi na barvno zmešnjavo različnih rastlin. S klubom Gaia smo pri njihovi članici Justini Kocbek iz Dolenje vasi opravili prve setve paprike, peteršilja in mačjega žita. Justina pove, da je zelo pomembno sejati ob primernem dnevu. Z obrezovanjem sadnega drevja počakajmo vsaj do valentinovega, opozarja Sebastjan Lipar. Je pa zdaj pravi čas za rez nekaterih grmovnic, npr. drena. V začetku tedna smo se potepali tudi po Nemčiji. V Essnu smo obiskali največji profesionalni vrtnarski sejem. V oddaji tudi o novostih s sejma.
Pozimi vrt na prostem miruje, več zelenjadnic zdaj uspeva v rastlinjaku. Kam ga postavimo, kako ga opremimo, vzdržujemo in kaj vanj posadimo v oddaji z Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo, in Davorjem Špeharjem, ki je rastlinjak postavil pred tremi leti in pravi, da je z njegovo pomočjo skozi vse leto samooskrben z zelenjavo. V oddaji tudi Martinov vlog in Dnevnik lastnih izkušenj. V njem o vnovičnem cvetenju ciklame.
S Sebastjanom Liparjem prehitevamo pomlad. V gozdu je nabral storže iglavcev. Te uporabi kot netivo, za zastiranje gred z jagodičevjem, dodaja jih v dekoracije s siljenimi spomladanskimi čebulnicami. Od daleč manj opazni so cvetovi različnih brogovit, ki nas vabijo z dišečimi cvetovi. Večinoma listopadne grmovnice so pozimi krasen vrtni okras. Kisamo lahko tudi le nekaj glav oziroma gomoljev repe in zelja. Naribane damo v kozarce in jih fermentiramo. Lucija Kristan v kozarcih kisa zelje. Gostimo tudi Martina Veselka. V svojem vlogu preverja, kakšna je pozimi prst pod zastirko iz listja. navrtu@rtvslo.si
Osrednja teme oddaje so lukovke, še posebej por in čebula. V manj hladni zimi lahko režemo lističe stoletne (trajne) čebule, ko zemlja ni pomrznjena tudi por. Pred porovo zavrtalko oz. čebulno muho lahko rastline že sedaj zaščitimo s pepelom. Pri tem ne pretiravamo, saj lahko za 10 m2 vrta uporabimo letno le 1kg lesnega pepela. Zelenih lističev čebule prav tako ne zavržemo, poleti jih namočimo in s pripravkom uspešno ščitimo plodovke pred plesnijo. V oddaji tudi recept za porovo pito. Ljubiteljem cvetja pa predstavljamo travasto lilijo z vijoličastimi socvetji.
V prvi oddaji leta 2020 se sprehajamo skozi prispevke in vsebine iz oddaj preteklega leta. Na Krasu smo spoznali zgodbo o zdravilnem Napoleonovem hrastu, pri Martinu Veselku se učili o vročem kompostiranju, se spomnili, kako smo preoblekli prostrani park dvorca Tabor, na spomladanskem travniku pa nabrali užitne rastline.
Silvestrsko oddajo Na vrtu smo obarvali z vijolicami, odišavili z agrumi in olepšali z orhidejami. Gospa Lucija iz Vuhreda razmnožuje sobne vijolice na nenavaden način. Lističe odreže, potakne in lončke ovije s plastično vrečko. Metoda se ji obrestuje, številne vijolice krasijo njen dom. Prijatelje in sorodnike gospa Sava iz Celja v prazničnih dneh pogosti s piškoti in marmelado iz klementin. Kako pripravi marmelado, izvemo v tokratni oddaji. V njej smo skuhali tudi čilijevo omako, praznično mizo pa okrasili z orhidejami.
Tokratna oddaja je obarvana božično. V njej ne manjka zimzelenega okrasja. Sebastjan Lipar je iz porezanih vej bora, s sprotnim rezanjem ohranja drevo nizko, sestavil praznično drevesce, nanj obesil domače kekse. S plodovi različnih barv, najpogostejše rdečimi, nas pozimi razveseljuje tudi bodika, ki je dobila ime zaradi nazobčanih listov. V tem obdobju se obarvajo tudi ovršni listi božičnih zvezd, letos so priljubljene zvezde v belih odtenkih. Praznične dni pa si lahko posladkamo še s posipom iz posušenih cvetov zeli.
Rajko Podgornik z Gorenjskega se z bonsaji ukvarja že več kot 30 let. Njegova zbirka obsega okrog 300 drevesc v posodi, najstarejši med njimi je macesen, star okrog 200 let. Del zbirke je predstavil v Vrtnem centru Kurbus, kjer smo ji jo ogledali tudi s kamero oddaje Na vrtu. Ob tem še nekaj osnovnih napotkov o oblikovanju drevesc v posodi. S klubom Gaia smo se odpravili v Vipavsko dolino, k ekološkemu kmetu Stojanu Janežiču. Na sadnih plantažnih vrtovih goji kakije, kivije, mandljevce, breskve, ... Z mladih mandarinovcev smo pobrali nekaj sočnih oranžnih sadežev, v kleti pa izvedeli, kakšni prostori so najbolj primerni za skladiščenje.
V oddaji prepletamo dve vrtnarski zgodbi. V Prlekiji smo novembra obiskali vrtnarko Anko Alt, ki je poletne gredice spremenila v jesenske, porezala je socvetja hermelike in jih zataknila na ročaje okrasne košare, z zdravilnimi listi si premazala poškodbo na koži, nekaj pa jih je natrgala in dodala v alkohol za pripravo zdravilnega šilčka. V Arboretumu Volčji Potok Vasja Dornik svetuje, katere grmovnice izbrati, da bo tudi zima zimzelena. Z njegovo pomočjo spoznavamo bršljan, lovorikovce, rdečelistno fotinijo, pa pieris, rododendrone in mahonijo. Ob tem še rubrika Dnevnik lastnih izkušenj. Dan po prvi zmrzali smo pobrali kivije.
V nedeljo na adventnem venčku prižigamo prvo svečko. Osnovna oblika venčka je okrogla, krog simbolizira večnost. Zimzeleno okrasje je znak življenja, vijoličasta barva pa upanja. Štiri sveče predstavljajo štiri krščanske mejnike ali štiri strani neba oziroma letne čase in tuzemsko minljivost. Različne adventne dekoracije smo izdelali tudi ustvarjalci oddaje Na vrtu, v prvo smo dodali pralineje, druga je okrogla, tretja elegantno zelena. Strokovnjakinja kluba Gaia je obiskala članico Slavi na Viru pri Stični. Skupaj sta presadili večjo slonovo nogo in posadili mlade zavitolistne bokarneje. Martin Veselko pa v svojem vlogu svetuje, kako na vrtu uporabiti listje.
V oddaji Na vrtu se tokrat udeležujemo 2. festivala orhidej v Tropskem vrtu v Dobrovniku. V 15-ih letih, kolikor jih šteje podjetje Ocean Orchids, je tam zrastlo 24 milijonov orhidej-falenopsisov. Ob primerni oskrbi, gnojenju in zalivanju orhidej v toplejšem delu leta, bodo te predstavnice najštevilčnejše rastlinske družine na svetu, več let krasile tudi naša stanovanja in domove. Kako jih oskrbovati, je glavna tema oddaje, ob tem pa spoznavamo še vaniljo in bromelijevke. Slednje je Sabina Šegula pritrdila na epifitno drevo, Sebastjan Lipar pa je obiskal gledalko Stanko Pučnik.
1. O POPROVI METI Marina Kodba je na dopoldanski čaj povabila farmacevtsko Magdaleno Lah. Tema pogovora: poprova meta, njene zdravilne učinkovine, uporaba v farmaciji in ljudskem zdravilstvu. Povabilu se je odzval tudi Sebastjan Lipar, ki je iz zeli, nabranih na Marininem bregu, naredil jesensko girlando. Poprova meta pomaga pri številnih tegobah, Marina jo je dodala v mazilo Adijo, prehlad, ki pomaga pri jesenskem pokašljevanju, čajna mešanica iz 4 zeli po Magdaleninem receptu pa nas zaziba v dober spanec. 2. JESENSKE OSKRBA JAGODIČEVJA Primož Brezovec svetuje, kako lahko še novembra porežemo dolge poganjke robid. Te se namreč hitro razraščajo. Tistim, ki nimate vrta, pa priporoča sorto, ki jo sadimo v lonce. 3. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ Ana-Marija Berk je pripravila vlog o kisanju repe. Posebnost postopka: repo daste v kozarec in jo kisate s kozarci vred.
1. ZADNJA VRTNA OPRAVILA Vrt družine Plohl Krevh v Čreti je velik okrog 200 kvadratnih metrov, na njem pridelajo dovolj, da so z zelenjavo in sadjem skoraj samooskrbni. V neogrevani shrambi so na policah zloženi shranki, pobrane so buče in kiviji. Med zadnjimi vrtnimi opravili je spravilo orodja in vrtnih pripomočkov, na visoko gredo z jagodami bosta namestila pokrov. 2. MALA ŠOLA VRTNARJENJA Tudi vrt Jerneja Mazeja sta odpravlja na zimski počitek. Grede ne bodo prazne, Ana-Marija in Jernej sta nanje posadila česen in posejala motovilec, prazno zemljo pokrila s kartonom. Še prej je Jernej prst revitaliziral s pripravkom iz 50 zelišč, v bližini pa izkopal sladki in rimski koren. 3. ZASTIRKA IZ MISKANTA Zlati klasi kitajskega trstikovca so se spomladi, tik pred žetvijo, pozibavali v vetru in se stegovali k soncu. Gomoljno trajnico iz Azije, ki se je zadnje čase pri nas izkazala predvsem kot zastirka, imenujejo tudi miskantus, slonja ali srebrna trava. Ko rastlina po 3 letih doseže polno rodnost, vsako leto zraste do 3 metrov in pol.
Štiri dni v maju so strokovnjaki in ljubiteljski vrtičkarji v nihajočih vremenskih razmerah urejali 6 tematskih gred ob dvorcu Tabor: grede Grajskih zeliščnih zvarkov, Grajske mize, Grajskega rožnega vrta, Grajskega sprehajališča, Grajskega kotička za počitek in Grajskih skrivnostni sekvoj. V prejšnjih oddajah smo že izvedeli, s katerimi izzivi so se soočali, kako so se spreminjale podobe njihovih kotičkov, pa tudi, kako so se ujeli med seboj in lastnikom dvorca. V zaključni oddaji spoznamo del produkcijske ekipe in izvemo, katera vrtnarska ekipa je zmagala.
Ekipe resničnostnega vrtnarskega izziva V grajskem parku zaključujejo delo. Zeliščne grede samostanskega vrta, okrasne ob sprehajališču in visoke zelenjavne grede so tekmovalci že uredili, predstavljamo še zadnje tri... V parku, v najbolj oddaljenem kotičku, člani oranžne ekipe k sekvojam zasajajo še sekvojadendrone, ki se našim zimskim temperaturam lažje prilagodijo. Dame v rdečih majicah med dišeče vrtnice dodajajo nižje trajnice; kotiček za počitek bo skrit za okrasnimi travami, prepoznamo ga po vzorcih z nekdanjih francoskih vrtov.
Zadnja dva dneva so grajske vrtnarske ekipe zaključevale delo. Ekipa Grajske mize je z materialom napolnila vseh šest visokih gred, pri sajenju mešanih posevkov pa upoštevala dobre sosede. Zelenim, tako smo jih poimenovali, ker so oblečeni v zelene majice, se pozna utrujenost. Še malo in tudi osem zeliščnih gred bo polnih zdravilnih rastlin. Grede ob grajskem sprehajališču se jeseni obarvajo vijoličasto.
Madžarska vodica velja za enega najstarejših parfumov. Uporabljala naj bi jo priletna madžarska kraljica Elizabeta in se z njeno pomočjo tako pomladila, da se je vanju zaljubil 25-letni kraljevič. Tako pravi zgodba. Osnova vodice je rožmarin, obstaja več izvornih receptov. Marina Kodba je enega od teh predstavila grajskim vrtnarskim ekipam, ki so morali nato sestaviti svojo recepturo za madžarsko vodico. V 10-ih minutah in iz zeli, ki so jih imeli na razpolago. Katera dišava je najbolj prepričala strokovnjakinjo? In kako so medsebojno sodelovali člani ekip?
Grajske vrtnarske ekipe so skupaj že nekaj dni, pozna se jim utrujenost in razočaranje nad dežjem, zato se med njimi pojavi nekaj nervoze. Ekipa Grajskega rožnega vrta že zasaja vrtnice. Gre za sorte avstro-ogrskega žlahtnitelja Rudolfa Geschwinda. Kaj jih odlikuje in kako jih oskrbovati, bo graščak Matjaž izvedel iz Grajske vrtnarske bukve. Barbara iz ekipe "Počivalškov" se na okrasne trave ne spozna najbolje, tekmovalca iz Grajskih skrivnostnih sekvoj pridno poslušata mentorja.
V grajskem parku - 5. del Tretje jutro je park ob dvorcu Tabor nežno osvetlilo sonce, obetal se je lep dan. Grede so že začrtane in po večini prekopane, pomočnik Aljaž nekaterim še pred zajtrkom dodaja vrtno zemljo. Za tekmovalci je tudi prva grajska spretnost, o njej so razpravljali še dolgo v večer. Najlepši šopek sta naredili Mojca in Klavdija, članici ekipe Grajska miza, ki trenutno vodita. Pomerili se bodo v še eni spretnosti, preostale točke prispevate gledalci. Pred drugo spretnostjo je treba grede poravnati in nanje razporediti rastline. Ekipa Grajska miza dokončuje polnitev visokih gred. navrtu@rtvslo.si
V grajskem parku - 4. del V projektu V grajskem parku na prostrani zelenici dvorca Tabor šest ekip ureja vrt in se poteguje za enotedensko potovanje po parkih vzdolž Jadranskega morja. Svoje grede so že odmerili, zakoličili, kolikor je bilo mogoče obdelali razmočeno zemljo in navozili dodatno prst. Pred njimi je prva Grajska spretnost, izdelava grajskega šopka. Tudi z njo – poleg glasov gledalcev – pridobivajo točke. V goste smo povabili cvetličarskega mojstra Janeza Seliškarja, ki je šopke tudi ocenil. Izvedeli bomo, katera ekipa je bila najuspešnejša in trenutno vodi...
V grajskem parku V 3. delu posebnega projekta V grajskem parku izvemo, v kako slabem stanju je bil dvorec Tabor, ko ga je kupil zdajšnji lastnik Matjaž Založnik. Namesto parka se je ob gradu razprostirala deponija, lastnik je nanjo navozil zemljo in začel zasajevati drevesa. Mojca in Klavdija iz ekipe Grajska miza spoznata novega mentorja, skupaj urno zavihajo rokave, da bi nadoknadili dan zamude. Ekipa Grajskih skrivnostnih sekvoj že zasaja drevesa, v oddaji podrobneje spoznamo tudi mentorja Gorazda Mauerja. "Počivalški" ne počivajo, izkopati morajo robove grede, ki jo bodo krasile okrasne trate. Prst je trda in polna kamenja.
V grajskem parku - 2. oddaja V 2. oddaji V grajskem parku se predstavljajo še tri ekipe. Najprej izvemo, kaj se je zamerilo mentorju ekipe Grajsko sprehajališče in kako smo ga presenetili za rojstni dan. Mentorica Grajskega rožnega vrta obupuje nad razmočeno zemljo, zdi se ji, da prenove parka ne bo mogoče izpeljati. Članici rjave ekipe oziroma Grajske mize pa sta ostali brez mentorja.
Meseca maja se je na prostranem parku ob dvorcu Tabor v Vojniku zbrala pisana druščina amaterskih in izobraženih vrtnarjev. Šest ekip, grajskih vrtnarjev mentorjev in njihovi pomočniki, so morali v nekaj dneh uredili oblikovno različne dele parka; grede Grajskih zeliščnih zvarkov, Grajske mize, Grajskega sprehajališča, Grajskega kotička za počitek, vrt Grajskih skrivnostnih sekvoj in Grajskega rožnega vrta. Spomladansko deževno vreme jim ni prizaneslo in z lopatami so zakopali v še mokro zemljo. Še prej se je nekaterim ekipam zalomilo pri meritvah velikosti vrta. Ali bo ekipam uspelo v predvidenem času urediti njihove vrtove? Kako so se člani med seboj ujeli, si pomagajo ali nasprotujejo? In kakšen gospodar je graščak Matjaž? V prvi od 10-ih oddaj posebne serije Na vrtu spremljamo zeleno, sivo in modro ekipo in zaplete z meritvami. Pri tem ne pozabite glasovati za svojo naj ekipo prvega resničnostnega televizijskega izziva V grajskem parku.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
Na www.evrt.si lahko poiščete namig, kje si lahko ogledate najlepše slovenske vrtove, se podučite o različnih opravilih in poklepetate z lastniki vrtov. Več v pogovoru s Tatjano Perc Nekrep, ki med drugim ureja spletno stran. S Klubom Gaia smo se podali na Sveti Primož nad Muto. Na strmi kmetiji Franca Štaherja se je Vanes Husič po poletni nevihti lotil poletnih opravil v sadnem vrtu. Sebastjan Lipar je iz naravnega materiala pripravil trodelno dekoracijo, ki še popestri poletne dneve in večere. Spet pa vam bomo odstrli delček dogajanja ob dvorcu Tabor, kjer smo maja snemali prvi slovenski vrtičkarski resničnostni izziv. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
Zakonca Martino Plohl Krevh in Martina Krevha poznamo po nasvetih za vrtno orodje in opremo. Tokrat postavljata jagodnjak, vanj presajata jagode, ki na senčnem delu vrta niso najbolje uspevale. Kako pa je s poletno košnjo trave in namestitvijo namakalnega sistema, da bi si poleti nekoliko olajšali zalivanje vrta… O tem v oddaji z zakoncem Plohl Krevh.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. DAVORJEV RASTLINJAK POLETI Rastlinjak Davorja Špeharja na Dolenjskem je zelen od pomladi. Jagode so pobrane, kumare in paradižniki bodo kmalu dozoreli, solate sproti sadi, da jih ima vedno na razpolago za kosilo. 2. JAGODNI DŽEM V Dnevniku lastnih izkušenj pripravljamo marmelado oziroma džem, saj v zmesi pustimo tudi nekaj koščkov sadja. Podobno pripravimo tudi džem iz malin, pri borovničevem pa ne dodamo pripravka za zgoščevanje, saj sadeži že vsebujejo pektin. 3. VRTNIČNA KOPALNA SOL IN MED Marijo Čuček v Voličini smo obiskali pred dobrima dvema tednoma. Takrat je njen rožni vrt, v katerem je okrog 100 različnih sort vrtnic, omamno díšal po – kot so prepričani mnogi – najlepših cvetlicah na svetu. To, da veljajo vrtnice že nekaj tisočletij za simbol ljubezni in lepote, vemo, morda je manj znano, da so tudi zelo zdravilne. Pomagajo tudi proti depresiji, v oddaji pa smo posušene cvetne lističe vrtnic zmleti in jih dodali v kopalno sol in med. 4. POLETNA OSKRBA VRTNIC Z jesenskim gnojenjem in spomladansko rezjo poskrbimo, da vrtnice junija obilno zacvetijo. Kaj je treba storiti, da vrtnice ohranimo v dobri kondiciji tudi po cvetenju, svetuje Matjaž Mastnak.
1. NASAD VRTNIC Marija Čuček, ki ima v Voličini nasad kar 100 sort vrtnic, iz njihovih cvetnih listov pričara zanimive prigrizke in napitke. Cvetove nabira zgodaj dopoldne, v suhem vremenu, da zadrži kar največ eteričnih olj in dišav. Da obdržijo barvo, jih suši na temnem. 2. OSKRBA MALIN Prve počitniške dni nam osveži tudi okusno jagodičevje. Če smo jeseni ali pa spomladi pravilno porezali enoletne poganjke, zdaj že morda zobamo maline. Za obilnejši pridelek čim prej po padavinah prerahljajmo zemljo, s tem jo tudi prezračimo, in odstranimo plevel. 3. PRIPRAVEK ZA PARADIŽNIK Posevkom lahko omogočimo optimalen razvoj brez bolezni. Uporabimo gnojila iz samoniklih rastlin, kot so njivska preslica, kopriva in gabez. Davor Špehar pa s preprostim pripravkom iz sode, olja, detergenta in vode že junija prši paradižnik na prostem in v rastlinjaku. 4. VRTNIČNI SIRUP Irena se je prepričala, kako okusen je sirup iz svežih cvetov vrtnic, ki ga skupaj s sladkorjem vkuhava Zlatka Kužner iz Voličine. Priprava ni zapletena, sirup pa še poudari vonj vrtnic. navrtu@rtvslo.si
Hrvaški Dugi otok je v sredini maja pravi zeliščni raj. Številne zdravilne in aromatične rastline krasijo sprehajalne potke, zato si obiskovalci lahko kar med sprehodi naberejo zelišča za čaje, tinkture, napitke... Popotnikom zeliščarjem se je pridružila tudi ekipa oddaje Na vrtu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. DIPLADENIJE IZ PREZIMOVALIŠČA NA BALKONE Hišo Štefke Kolarič bodo letos poleg dipladenij z rdečimi, rožnatimi in belimi cvetovi krasile tudi sorte mareličnih odtenkov. Štefka sezonsko cvetje sama prezimuje, tudi dipladenije, ki jih ima najraje. Te po hladnem in deževnem maju še niso v najboljši kondiciji. 2. NASVETI MIŠE PUŠENJAK PO HLADNEM MAJU Po zimski suši, nato pa deževnem in predvsem prehladnem maju bomo zemlji najbolj pomagali z rahljanjem. Strokovnjakinja za zelenjadarstvo Miša Pušenjak svetuje uporabo trizobega rahljalnika, s katerim prst ne le prezračimo, ampak enostavno odstranimo tudi plevel. Rastlinam pa pomagamo z naravnimi pripravki, kot sta ognjičev in regratov čaj. 3. NASVET ZA SADNO DREVJE Hladen maj je bil stresen tudi za sadno drevje, ki lahko zato postane bolj dovzetno za škodljivce in bolezni. Vanes Husić, strokovnjak kluba Gaia, svetuje uporabno naravnih pripravkov za krepitev dreves, če so preveč prizadeta, pa obisk kmetijske lekarne. 4. GLADIOLE SADIMO V PRESLEDKIH Sebastjan Lipar še junija na okrasni vrt sadi čebulice gladiol. Letos se je odločil za rumeno-zelen in vijoličast odtenek. V sadilno jamo je pred sajenjem vsul gnojilo, čebulice pa sadi vsakih nekaj dni. Tako gladiole ne bodo cvetele vse naenkrat. navrtu@rtvslo.si
Ob škodljivcih in boleznih nam pridelke poleti pogosto poškodujeta neurje in toča. Protitočno zaščito lahko naredimo sami, kot sta to storila Martina in Martin iz Črete. Čeprav pelargonije izvirajo iz toplejše in bolj sušne Afrike, so nepogrešljiv okras tudi evropskih poletnih balkonov in teras. Poleg cvetličnih nasadov pa si lahko v posodi omislimo tudi zelenjavnega. navrtu@rtvslo.si
V začetku maja številni člani kluba Gaia že tradicionalno podajo na morje. Tokrat so obiskali Rab, ki je 10. največji hrvaški otok. Leži v Kvarnerju, njegov severni sosed je Krk, južni pa Pag. Spada med najbolj sončna območja Evrope, s soncem je obsijan kar 2500 ur letno. Ponekod je strma in neprehodna obala, sicer pa se ponaša z bogastvom rastlinja in živalstva. Krajši oddih ob morju 'Gajani' združijo z nabiranjem novega znanja na predavanjih najvidnejših domačih strokovnjakov, med njimi Lorete Vlahović iz kluba Gaia, Miše Pušenjak, specialistke za zelenjadarstvo, KGZ Maribor, mag. Iris Škerbot, specialistke za varstvo rastlin, KGZ Celje in Matjaža Mastnaka. navrtu@rtvslo.si
1. DAVORJEV RASTLINJAK V Davorjevem rastlinjaku so se posevki že precej razrasli. Davor je posadil tudi doma vzgojeno in kupljeno sadiko ter čebulo. Pred zalivanjem je preveril, kako vlažna je prst pet centimetrov pod površjem. Za posladek si v rastlinjaku že lahko nabere prve jagode, medtem ko jih Primož zdaj še sadi na prosto. 2. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ: PISARNA Bežen pogled na okensko polico in brž je jasno: minila so štiri leta, kar smo se nazadnje 'usmilili' rastlin v pisarni in jim privoščili svežo zemljo. Ker so se lončnice, predvsem oslovska ušesa in kalanhoja, preveč razkošatile, sem predolge in pretežke dele februarja porezala. Za nekaj tednov sem jih postavila v vodo, da so se razvile koreninice. 3. DAMAŠČANSKE VRTNICE V Bolgariji je našla posebno podnebje in prst, ustrezno za rast, damaščanska vrtnica. Močno dišeči cvetovi so osnova mnogih parfumov in drugih kozmetičnih izdelkov. Zelo odporna je proti boleznim in nizkim temperaturam. Zraste lahko v visok grm, z obrezovanjem pa ji je mogoče ohranjati nižjo rast. Dolino vrtnic so obiskali Irena, snemalec Danilo in asistent Luka. 4. PO BONSAJ V KAMNOLOM Kamnolomi pomenijo grob poseg v okolje, kljub temu pa narava najde pot, da tudi mrtve skale pozeleni s kakšno trdoživo rastlino. Sebastjan je v zapuščenem kamnolomu izruval drobcen gaber, ki ga bo v okrasni glineni posodi vzgajal kot bonsaj. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
1. GREDA PRI TEMENTOVIH Lani spomladi je Klementina nagnjeno pobočje podaljšala v zelenjavno gredo. Za ogrado je postavila palete, v pridobljen prostor pa je nasula zemljo. Posadila je nekaj trajnic, sajenje začimbnic in zelenjave pa prilagaja sezoni. 2. IRENINA VISOKA GREDA Čiliji bodo prostor na Irenini visoki gredi dobili šele po ledenih možeh. Tam se zdaj bohotijo predvsem blitva in jagode, solato bodo kmalu porezali in pojedli. 3. SETVENE GRABLJE S Sebastjanom se bomo naučili, kako si iz ostankov lesa, ki se nam morda potikajo doma, izdelati setvene grablje. Doma narejen pripomoček pride zelo prav pri setvi nizkega stročjega fižola, saj z njim preprosto in hitreje, kot bi sicer z motiko, oblikujemo kanale. 4. Z GAIO NA OBISKU S Klubom Gaia smo obiskali njihovo članico, gospo Jožico iz Velenja. Jožica je potaknjencem pelargonij redno trgala cvetove, da so se korenine čez zimo bolj razrastle. Z Loreto bosta pelargonije različnih barv uporabili tudi v balkonskih zasaditvah. 5. ŠOPEK HARRYJA POTTERJA Netreske in sedume sploh imamo radi, ker najlepše uspevajo, ko jih pustimo pri miru. Le na sončna in polsenčna mesta jih je treba posaditi, zemlja pa naj ne bo bogata. Šopki iz netreskov so posebni. Sabina bo iz njih izdelala čarovniški šopek Harryja Potterja.
1. NA MARININEM BREGU Marini Kodba je pomlad najljubši letni čas. Velikokrat s sprehoda po svojem bregu nabere travniške zeli in iz njih pripravi juho. Nareže krompir, ga skuha, nato doda narezane koprive, rman, čemaž. Rman namaka tudi v olju in pripravlja mazila, čaj pa blagodejno deluje tako na ljudi kot vrtnine. 2. MALA ŠOLA VRTNARJENJA V začetku maja na prosto že sadimo fižol. To sta storila tudi Jernej Mazej in Ana-Marija Berk, ki ju spremljamo v Mali šoli vrtnarjenja. 3. MED LUCIJINIMI NARCISAMI Obiskali smo gledalko Lucijo iz Vuhreda. Na njenem vrtu še cvetijo narcise. Ima jih kar 69 sort, za katere redno in nežno skrbi.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. ANALIZA TAL Pred dvema tednoma smo v oddaji že naredili preprost test, s katerim smo izmerili pH vrednost tal. Tokrat z Mišo Pušenjak svetujemo, katere elemente je dobro preveriti. Cena osnovne analiza tal, ki jo opravijo na Kmetijskih zavodih, je okrog 30 evrov. 2. MALA ŠOLA VRTNARJENJA V četrtem srečanju Ana-Marija in Jernej sadita solatnice, te so različnih sort in barv. Z deščico si pomagata, da so medvrstne razdalje natančneje izmerjene. 3. POSADILI SMO DEBELOPLODNI RUMENI DREN Na mladem drenu, ki je konec februarja postal sosed malinam na vrtu Davorja Špeharju v Roženplju na Dolenjskem, cvetovi že odcvitajo. Sadika se je dobro ukoreninila. Drene sadimo na sončna mesta, pri izbiri tal pa niso zahtevni. 4. OKRASJE ZA CVETNO NEDELJO Sebastjan Lipar se je odločil, da tokrat za cvetno nedeljo namesto butare izdela velikonočno dekoracijo. Lonec s tulipani je obdal z lubjem in dodal drenove veje. navrtu@rtvslo.si
1. SLOVENSKE ORHIDEJE V VATIKANU Sabina Šegula in Peter Ribič bosta že 9. pred Veliko nočjo okrasila baziliko Svetega Petra v Vatikanu. V ta namen so izdelali tudi posebno cvetličarsko gobo, v katero bodo lahko vstavili lončke. Prvi predstavljamo načrte njune dekoracije z orhidejami kaskadami. 2. MALA ŠOLA VRTNARJENJA V mali šoli vrtnarjenja z Jernejem Mazejem tokrat sadimo dobro ukoreninjeno šalotko in nekaj zelišč. 3. O LOPATAH IN RAHLJLNIKIH Martina Plohl Krevh in Martin Krevh tokrat svetujeta, katero orodje je primerno za različne načine obdelave tal in odstranjevanje plevelov ter kako popraviti lesena držala...
Martin Veselko uporablja veliko različnih oblik komposta. Najraje si ga pridela sam. Za najboljšega se je po njegovem mnenju izkazal način vročega kompostiranja. V plasti izmenično dodaja suhe in sveže materiale, ki se ogrevajo okoli 55 do največ 65 stopinj Celzija. Manjši del brežine smo s Sebatjanom Liparjem polepšali, jo omejili z ograjo iz šibovja. Vejice beke pa smo uporabilli tudi za izdelavo oboda okrasnega lončka za cvetje. Upokojenec Janez Krišelj se je izmojstril v pletenju in opravilo priporoča vsem. Aromatične čemaževe liste, ki so učinkoviti pri razstrupljanju telesa, smo si drobno zrezane v slanem pestu shranili že za jesen. Še vedno pa iščemo pravilne odgovore: Kako velik je vrt Jerneja Mazeja, kjer letos snemamo Malo šolo vrtnarjenja? Izžrebali bomo tri osebe, ki bodo prejele Zeleni dnevnik. navrtu@rtvslo.si
1. V DAVORJEVEM RASTLINJAKU Ko smo v začetku tedna obiskali Davorja Špeharja na Dolenjskem, je njegov vrt prekrivala snežna odeja, opoldne pa je bilo v rastlinjaku že prijetnih 10 stopinj Celzija. Ker je bil sneg kratkega daha, vrtninam na prostem ne bo hujšega, tiste v rastlinjaku pa po rasti za mesec prehitevajo vrtnine na prostem... 2. MALA ŠOLA VRTNARJENJA Z Jernejem tokrat preverjamo kakovost tal. Opravili smo preprosto analizo, ki nam pove, kakšno ph vrednost imajo naša tla. Večina hranil je namreč najbolj dostopnih v območju vrednosti pH med 6 in 7. 3. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ Še se spomnite čebulice vitezove zvezde, ki smo ji napovedali kratko dobo cvetenja. Ko smo že mislili, da se bodo stebla posušila, smo čebulico začeli rositi... 4. ŠE O KUHINJSKIH ZELEH V zadnjem delu oddaji sejemo baziliko in preverjamo, kako so se ukoreninili potaknjenci žajblja. Ob tem še nekaj nasvetov, kako vlagoljubnih začimbnicam in dišavnicam omogočiti t. i. mokre noge. navrtu@rtvslo.si
1. UREDITEV OKRASNEGA VRTA SPOMLADI Okrasni vrt Matica Severja na Dobenem je urejen terasasto. Trajnicam, ki so večinoma še pod zemljo, želi z anemonami in trobenticami dodati nekaj barvitosti. Zgodaj spomladi, ko se narava še ni prebudila, so na Matičevem vrtu tudi odmrli deli rastlin. Mnogi ga sprašujejo, kdaj in kako naj suho ščavje odstranijo. 2. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ Če želimo do maja vzgojili lastne sadike toploljubnih plodovk, kot so paradižniki, paprike, jajčevci, čiliji, jih je treba od konca februarja do sredine marca posejati v setvene zabojčke. Semena čilijev je posejala tudi urednica oddaje in opravilo zabeležila v Dnevnik. 3. REZ BRESKVE IN MARELICE Strokovnjak kluba Gaia je tokrat obiskal Tomaža Janžovnika v mlajšem sadovnjaku nad Mozirjem. Opravila sta rez breskve in marelice, koščičasto sadje režemo kasneje kot pečkato. 4. O ZVONČKIH Z DAVIDOM MACLENNANOM Je že tako, da včasih potrebujemo druge, da ugotovimo, kako rastlinsko bogata in lepa je Slovenija. Na to nas je nedavno spomnil David McLeenan, gost letošnjega Festivala zvončkov, ki na gredah svojega posestva s soprogo Margaret ohranja pestrost rastlinske dediščine, predvsem malih navadnih zvončkov.
1. NABIRAMO DIVJE RASTLINE V začetku marca narava poleg cvetočih preganjalcev pomladi ponuja tudi užitne travniške oziroma divje rastline: ozkolistni trpotec, kislico, regrat, črno koprivo, marjetico, trobentico, zvezdico... Z dr. Katjo Rebolj smo nabrali cvetove leske, iz njih spekli tortiljo. 2. O MALEM NAVADNEM ZVONČKU Pravimo jim znanilci pomladi, čeprav na Krasu in obalnem pasu prvi zvončki zacvetijo decembra, v toplih januarjih pa snežne glavice že belijo travnike in gozdove tudi v notranjosti države. Mali navadni zvonček raste pri nas skoraj povsod, najdemo ga v ozkih kamnitih špranjah, najraje pa ima humusne, vlažne obronke gozdov. Obstaja okrog 21 vrst zvončkov, znotraj teh je množica nenavadnih oblik, barvon, cvetov... 3. REZ MALIN Jeseni smo na vrtu na Dolenjskem uredili mlad nasad malin, pri katerih smo pred kratkim opravili gojitveno rez. Ne pozabimo porezati tudi starejših nasadov, tako bodo maline bolje obrodile. navrtu@rtvslo.si
1. DAVORJEV PRVOMAJSKI KROMPIR Davor Špehar je v rastlinjaku že posadil špinačo, čebulo, česen, peteršilj, jagode… Vse leto se oskrbuje s svežo solato. Nedavno je v rastlinjak postavil tudi krompir, posajen v lonce. Z njim se želi pobahati že za 1. maj. 2. SETEV POPROVCA IN JUDEŽEVEGA DREVESA Gorazd Mauer tokrat seje semena poprovca in judeževega drevesa. Razvoj rastlin pospeši že ob setvi, ko semena izpostavi ustrezni nizkim temperaturam, postopek imenujemo stratifikacija. 3. BELI CVETOVI ČRNEGA TELOHA Črni teloh, ki se ponaša z belimi, zelenimi ali rožnatimi cvetovi, je ime dobil po črnih koreninah. Mesnati listi so zelo obstojni in zimzeleni, v vrtnih nasadih in posodah pa naznanja pomlad. 4. TRENDI V FLORISTIKI Zima še ni zapustila naših krajev, ko so v Biotehniškem centru Naklo že pripravili spomladansko-poletne smernice oblikovanja cvetličnih dekoracij. Tokratna gosta, Anjo Olijhoek iz Nizozemske in Juana Lluesma iz Španije smo prosili, da izdelata šopek za rojstni dan, ki bo tako moderen kot tradicionalen. Do 16. marca pa še pričakujemo vaše prijave na naš vrtnarski izziv "V grajskem parku". Pomagali boste preurediti podobo dvorca Tabor.
1. NEPOZEBNIK Nepozebnik je med prvimi rastlinami, ki napovedujejo pomlad. Svojo nenavadno rast v obliki črke 'v' grm regulira sam in ga ne obrezujemo po nepotrebnem. Večina sort nepozebnika zraste dva do tri metra visoko. Spomladi se ponaša z izrazitim, prijetnim vonjem. Živobarvni cvetovi barvajo sivino zime, njegov vonj pa se skriva v mnogih izdelkih za osebno nego. 2. MALA ŠOLA VRTNARJENJA – 2 Pri osnovah vrtnarjenja nam letos pomaga mladi kmetovalec Jernej Mazej. Potem ko sva si sredi zime že ogledala lego in posebnosti vrta, zapisala, kaj je lani raslo na kateri gredi, je zdaj čas za izbor vrtnin, ki jih bova gojila. Posejala bova rdečko peso, 6 sort odpornega paradižnika, papriko, posadila pa jagode. Iz lanske šalotke si bova vzgojila lastno seme. 3. DNEVNIK LASTNIH IZKUŠENJ Irena si je nedavno privoščila snegom posipano čebulico vitezove zvezde oziroma, kot ji rečejo, amarilis. V navodilih je pisalo, da čebule ni treba posaditi niti zalivati, pa bo v 4 oziroma 6 tednih kljub temu zacvetela. A Irena je na cvet čakala precej dlje. 4. NAPOLEONOV HRAST Sešli smo se z jamarjem in vnetim raziskovalcem kamnitega območja Ludvikom Husujem. Čakal nas je pri mogočnem Napoleonovem hrastu. Puhasti hrast ali puhavec je poleg malega jesena, trokrpega javorja, rešeljike in črnega gabra med pogostimi drevesi Krasa. Prepoznamo ga po široki, skrivenčeni krošnji, ki pozimi, ko na drevesu ni listja, še bolj razkazuje svojo posebno rast. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. REZ HIBISKUSA 14. februarja goduje sveti Valentin, krščanski duhovnik in mučenec, ki ima ključe od korenin in je prvi pomladin. Praznik smo od nekdaj praznovali tudi na Slovenskem, a ne kot dan zaljubljencev, temveč kot čas, ko se začnejo dela v vinogradih in na vrtovih. Sebastjan Lipar v tem času poreže poleti cvetoče grmovnice, med njimi hibiskus. 2. OPRAŠEVANJE LIMONOVCEV S ČOPIČEM Če zanje ustrezno skrbimo, cvetijo in rodijo limonovci skozi vse leto. Pozimi, ko v prezimovališčih ni opraševalcev, jim k oploditvi pomagamo s čopičem, s katerim prenašamo cvetni prah s cveta na cvet. 3. PLETENICA IN ŠOPEK ZA VALENTINOVO Sebastjan bo na valentinovo obiskal sosedo Bernardko. Nesel jih bo šopek, sestavljen iz rumenih vej drena in rdečih vrtnic. Bernardka pa ga bo pričakala s sveže pečenim pletenim srcem, ki ga je obarvala rdeče.
1. VZGOJA LIMONOVCEV POZIMI Limonovci izvirajo iz Azije, v Sredozemlje pa so jih pripeljali iz Afrike, kjer so kmalu po prihodu izrinili neužitne citrone. Ko limonovci cvetijo, omamno dišijo, to je razlog, da so jih že pred stoletji želeli gojiti v vremensko manj prijaznih deželah. Enako velja še danes, kot posodovke so vse pogosteje del naše rastlinske zbirke. Najtežje jih je prezimovati. 2. MALA ŠOLA VRTNARJENJA Uvajamo novo rubriko: Mala šola vrtnarjenja z Jernejem Mazejem. V prvem delu spoznavamo vrt in govorimo o osnovah kolobarjenja. Pri kolobarjenju vrt razdelimo na 4 poljine, Jernej priporoča, da nanje posadimo vrtnine, ki jih imamo najraje. 3. KAKO JEMO MANGO Še ena rubrika je letošnja novost: Dnevnik lastnih izkušenj, v katerem preizkušamo, kako se obnese vzgoja rastlin doma in v pisarni, pa še kakšno zanimivo informacijo delimo. Začenjamo z mangom. Kako ga olupijo domačini in jedo domačini… 4. LIMONE V KULINARIKI IN KOZMETIKI Ko kupujemo limone, izberimo plodove, ki so primerno čvrsti, ostanki peclja pa zeleni. Na sobni temperaturi se limone ohranijo dober teden, če jih želimo imeti dlje časa, pa jih damo v hladilnik, pri tem naj imajo dovolj prostora, da zrak kroži okrog plodov. Limonov sok smo dodali v jajčno kremo in z njo prelili proseno kašo, uporabili pa smo ga tudi v razkužilu za roke.
Zadnja oddaja Na vrtu v letu 2018 je posvečena utemeljitelju slovenske botanike Janezu Antonu Scopoliju, ki je leta 1760 izdal prvo, 1772 pa dopolnjeno izdajo Flore carniolice, temeljnega popisa rastlinstva pri nas oziroma takratne širše Kranjske. 15 let je živel in ustvarjal v Idriji, kjer pa ni bil srečen, svoja zadnja leta pa je preživel v Pavii, tam je oblikoval botanični vrt, kot je videti še danes. Po njem je poimenovan rod volčičev z vrsto kranjski oziroma scopolijev volčič. Ob koncu oddaje pa ne zamudite nekaj utrinkov s snemanj.
Predbožično oddajo Na vrtu smo odeli v božične barve. Rdeče so bodike, med katerimi se v Arboretumu Volčji Potok sprehajata Ana-Marija Berk in Matjaž Mastnak; temno zeleni listi in drobceni rožnati cvetovi decembra krasijo posebne vrtne ciklame, Mojca Klančič Rehar pove, da so te zanimive predvsem zbirateljem; bela z rjavo streho je hiška, ki jo je Sebastjan postavil v zelen gozd; barve snega so ovršni listi škrnicljev, ki decembra cvetijo v rastlinjakih biotehniške šole v Šempetru pri Novi Gorici, in ki jih je dijak Marko uporabil za božični aranžma. navrtu@rtvslo.si
1. KOMPOSTIRANJE ZA BOLJŠI PRIDELEK Del skoraj vsakega zelenjavnega vrta je kompostni kup, na katerega pridni vrtičkarji odlagamo organske odpadke, da pridobimo hranilo za vrtnine, ki jih gojimo. Kup je dobro razdeliti na vsaj dva dela, ko na prvega naložimo dovolj materiala, ga pustimo, da se dobro predela, odpadke takrat nalagamo na drugega. V kuhinjskem kompostniku Organku lahko kompostirajo tudi urbani vrtičkarji, ki na majhnih vrtovih ali terasah nimajo prostora za kompostnik. Po nasvete o kompostiranju smo se odpravili k mlademu permakulturniku Martinu Veselku. 2. Z GAIO NA OBISKU Ljubiteljica narave Lea Levpušček iz Vipavske doline obožuje necvetoče rastline. Njeno dnevno sobo krasijo večinoma tropske rastline, ki zahtevajo visoko zračno vlažnost. Zrak pa kljub vlaženju ne ustreza kalateji. Loreta Vlahovič iz kluba Gaia je Lei pomagala, da sta jo pravilno oskrbeli, potem ko so se ji začeli sušiti robovi listov. 3. PO RULADI ŠE FIŽOLOVA TORTA Ribničanka Andreja Škrabec je v prejšnji oddaji spekla klasični biskvit za rolado, za polnilo je uporabila bel fižol. Tokrat pripravlja fižolovo torto. V njej ni moke, namesto nje Andreja uporabi zmečkan fižol. Iz beljakov stepe sneg, rumenjake in sladkor dobro zmeša.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
V nedeljo prižigamo prvo svečko na adventnem venčku. Klasična adventna oblika je okrogla (venček), izvirna barva je vijoličasta. Ustvarjalci oddaje pa smo odločili, da se preizkusimo v drugačnih adventnih dekoracijah. Sebastjan Lipar je z Marino Kodba okrasil korenino drevesa; Martina Plohl Krevh in Irena Ploj iz podjetja Bauhaus Maribor sta adventno dekoracijo naredili v podolgovati posodi; urednica oddaje Na vrtu Irena Bedrač je s sodelavko Ana-Marijo Berk izdelala adventni družinski pladenj; gosta Matej Korošec, voditelj oddaje Dobro jutro in Jasmina Horvat, tajnica režije, pa sta se odločila za igrivi rdeče zeleni aranžma.
1. UPORABA OREHOVEGA OLJA V PREHRANI IN KOZMETIKI Oreh je nekoč krasil vsako domačijo, po navadi je rasel ob hiši, ki mu je dajala zavetje pred spomladanskimi zmrzalmi, za katere je občutljiv. Jeseni nabiramo plodove in jih hranimo razprostrte v suhem prostoru, da se zaradi vlage ne bi začela razvijati plesen. Z oreha, s katerega sva junija z Marino Kodba nabrali zelene plodove za pripravo olja za sončenje, so zdaj odpadli vsi listi, iz jedrc iztisnjeno olje pa Marina pozimi uporablja pri kremah za vitalnejšo kožo. 2. VRTNI NASVET V tokratnem vrtnem nasvetu kratek napotek za zadnjo setev motovilca v rastlinjaku. 3. SPRAVILO VRTNEGA ORODJA Na sezono počitka jeseni ne pripravimo le vrta, temveč moramo poskrbeti tudi za primerno spravilo vrtnega orodja in strojev (kosilnic, žag). Kako jih očistimo in kam jih odložimo, svetujeta zakonca Martina Plohl Krevh in Martin Krevh.
1. PREZIMOVANJE RASTLIN Narava se z ohlajanjem zemlje pripravlja na zimski počitek. Z vrtov te dni spravljamo še zadnje plodove, vrtnice porežemo, osujemo z zemljo in popršimo z bakrom, drevesna debla zaščitimo z belim premazom ali apnom, da bodo čim manj ranljiva dočakala pomlad. Sadike sadnih dreves in grmovnic zaščitimo s smrekovimi vejami in suhim listjem. Smrekove veje preprečujejo gnitje zaščitenih rastlin. 2. POBERIMO KIVIJE Spomladi smo v oddaji obljubili, da bomo preverili, koliko kilogramov plodov je Marjan Kogelnik letos nabral s svojih aktinidij, ki jih je zadnji dve leti močno prizadela poznopomladanska zmrzal. Spomladi je upal, da obrodi 500 kg kivijev, pred trgatvijo se mu zdelo, da jih bo precej manj. Ko je v začetku tedna pobral vse plodove, je številka na tehtnici presenetila tudi njega... 3. ZELENA FASADE VILE NEKREP Vejčijeva trta je poleti, ko smo prvič obiskali spomeniško zaščiteno vilo Nekrep na Pragerskem, preraščala večji del fasade in jo ščitila pred vremenskimi ujmami. Zelena fasada med pripeko dokazano za nekaj stopinj ohlaja tudi notranjost prostorov. Jeseni se listi trte prelivajo od zelenih do rdečkasto-rumenih tonov in še lepšajo vrt ob vili. Predolge veje ob lesenih vratih je treba prikrajšati.
1. IZBERIMO PRIMERNO SORTO Jablane sadimo jeseni. Ob posvetu s sadjarjem razmislimo o primernem rastišču, razmerah na vrtu in rodnosti različnih sort. Izkopljemo meter široko in 60 centimetrov globoko jamo. Dodamo lahko kompost ali šoto, če pa hlevski gnoj, ga zakopljemo tik pod površino in vsaj ped od korenin, da jih ne poškoduje. 2. POSADIMO ASIMINO S strokovnjakom kluba Gaia na vrtu v Beli krajini sadimo asimino, gostitelj Marjan Pezdirc si je na svojem sadnem vrtu - med številnimi jablanami - zaželel redkejšo sadno vrsto. 3. SPRAVILO BALKONSKEGA CVETJA Čeprav so dnevi še topli, pa jutranje meglice na balkonskih rastlinah že puščajo sledi, zato jih bo treba kmalu pripraviti na počitek. Štefka Kolarič iz Zrkovcev pri Mariboru je pred nekaj dnevi potrgala stebla gomoljnih begonij, izkopala gomolje in korenike kan in kal, v notranje prostore pa prenesla mandevile in dipladenije.
1. JESENSKA OSKRBA VRTNIC Jesen se po naših krajih res že smuka, čeprav na vrtovih in v parkih še lahko občudujemo cvetove najrazličnejših vrtnic. Dehteče cvetlice se kar nočejo posloviti od poletja in če nam jih je še tako hudo porezati, je zdaj pravi čas za njihovo jesensko oskrbo. Kaj zajema jesenska oskrba vrtnic, svetuje Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok. 2. DOLINA VRTNIC V BOLGARIJI V dolini vrtnic v Bolgariji jeseni na rožnih grmičkih ne najdemo pozabljenih cvetov, pobrali so jih maja in junija, ko iz tankih cvetnih lističev iztisnejo rožno olje. Bolgarsko rožno olje predstavlja polovico svetovne proizvodnje rožnega olja, njegova kakovost je med najvišje ocenjenimi. Cvetove pobirajo ob koncu pomladi, zgodaj zjutraj. 3. ŠOPEK IZ ŠIPKOV Ko vrtnice odcvetijo, na njih ostanejo plodovi - šipkove jagode. Tako kot pri pravem šipku so tudi te užitne, pobiramo pa jih jeseni, najbolje po prvi slani. Sabina Šegula je v Arboretumu nabrala šipke vrtnic različnih velikosti in barv. Iz njih je naredila čudovit jesenski šopek.
1. JAGODIČEVJE ZA TERASO Novembra sadimo sadno drevje in jagodičevje. Maline in robide so že tradicionalno del naših vrtov, saj po navadi dobro rodijo, so odporne in nezahtevne za nego. Če nimate vrta, pač pa teraso ali balkon, lahko prav tako posadite jagodičnice. Novejše sorte, ki so žlahtnjene tako, da ostanejo kompaktne in nizke rasti, bodo ob primerni oskrbi tudi v posodi obrodile. 2. SLADKA JUŽNOAMERIŠKA POSEBNOST V kratkem bo treba v rastlinjak na prezimovanje prestavili tudi fejodžo (aka ali ananasova guava), ki jo kot južnoameriško posebnost v zadnjih letih v posodah gojimo tudi pri nas. Septembra sadeži, njihova velikost je od 5 do 7 centimetrov, še niso dozoreli, zreli so, ko se sami utrgajo z drevesa, kar se praviloma zgodi v drugi polovici oktobra. 3. ŠE KUHAMO MARMELADE Na vrtovih v sončnem, ne preveč hladnem oktobru, še zelenijo številne zdravilne rastline, cvetovi trajnic pa se nastavljajo sončnim žarkom. Žajbljevi vršički jeseni ne premorejo toliko zdravilnih učinkovin kot tisti, ki jih nabiramo in sušimo poleti, lahko pa zdaj nabrane žajbljeve liste vkuhamo v marmelade. Ste že pokusili jabolčno žajbljevo marmelado ali rubinasto rdečo kutinovo?
1. VEGETATIVNI ARANŽMA V dneh pred 1. novembrom, ki je posvečen spominu na pokojne, Sebastjan Lipar ureja družinska grobova. Najprej sta z Ana-Marijo Berk izdelala priložnosti primeren aranžma, kot osnovo je izbral mačehe in drobne krizanteme, dodal pa je tudi zanimive rastline in plodove, ki jih je našel na svojem vrtu, v gozdu… 2. VRT IN RASTLINJAK OKTOBRA Na vrtu Irene Bedrač se najbolje se počutijo blitva, radič in solate, na dvignjenih gredah še zorijo paradižniki, paprika in čiliji, ki pa jih bo treba kmalu pospraviti. Davor Špehar se v rastlinjaku še veseli paradižnikov, motovilec šele kuka na plano, zimske solate se že lepo razraščajo. 3. ZASADITEV Z MAČEHAMI IN HORTENZIJAMI Prvi grob Sebastjan uredi tako, da se ujema z že prej izdelanim aranžmajem. Med zemljo vmeša kose stare vrtnarske gobe, da bo oskrba nasada manj zahtevna. 4. KOLMEŽ UREDI PREBAVO Irena z Ano Gregorc na Ribnici na Pohorju izkopava kolmež. Gre za kak meter visoko kačnikovko, ki raste na močvirnatih predelih in ob ribnikih. Vsebuje grenčine, čreslovine in eterično olje, v katerem je tudi nam škodljiva spojina beta-azaron, zato je njegova uporaba omejena. Izkopane korenike, uporabne v čajih, tinkturah in žganju, se lahko tudi posušijo. 5. ZASADITEV S KRIZANTEMAMI Sebastjan se je na drugem družinskem grobu odločil za drobne krizanteme in mačehe. Zasaditev je okrasil z zelo dekorativnimi majhnimi jabolki. Osvežil pa je tudi trajni nasad v koritu sredi groba. navrtu@rtvslo.si
1. NABERIMO GABEZOVE KORENINE Jeseni nabiramo korenine zdravilnih rastlin, med njimi tudi gabezove. Sveže, dobro oprane gabezove korenine naribamo in premešamo z jajčnim beljakom, tako pripravimo domačo oblogo pri poškodbah, kot so zlomi, izvini ali izpahi. Rane ne smejo biti odprte. Korenine lahko narežemo na kolobarje in jih dodamo v oljčno olje, dobimo macerat, ki je osnova gabezovega mazila. 2. Z GAIO NA OBISKU S klubom Gaia tokrat urejamo okrasne nasade terasnega vrta skoraj v središču Ljubljane. Stanovalci, med njimi so štirje mladi vrtnarji: Lara, Julija, Ema in Gašper imajo namreč raje pogled na zelenje kot stanovanjske bloke. Ljubezen do rastlin so podedovali po starem očetu, Lara se še spominja, kako sta na vikendu skupaj posadila vrtnico, pred tednom pa je z bratcem, sestricama in strokovnjakinjo kluba Gaia teraso v 4. nadstropju odela v jesenske barve. 3. PEČENA JABOLKA KOT NEKOČ Za vse, ki ne veste, kako še porabiti jabolka, ki jih je letos res obilno, hiter in preprost jabolčni navdih za polnjena pečena jabolka.
1. O ŽIVIH MEJAH IN JESENSKI REZI Žive meje so pomemben del naseljenih okolij. Sadimo jih za razmejitev zemljišč med sosedi, ograjujejo nas od neželenih prehodov in cest, zadržujejo cestni prah, zmanjšujejo hrup… Z dobro izbrano in vzdrževano živo mejo pa tudi bogatimo okolico, v kateri živimo. Katere so najpogostejše grmovnice za oblikovanje živih mej in kako porezati mejo iz klekov in ligustra, svetujeta Bernarda Strgar Schulz in Sebastjan Lipar. 2. ŠKARJE ZA REZI ŽIVIH MEJ Žive meje, ki so "pobegnile" v višino, lahko skrajšujemo s teleskopskimi škarjami, pri katerih nastavimo naklon rezalnega dela škarij in višino ročaja. Veje manjših grmičkov odstranimo kar z ročnimi škarjami. Katere škarje izbrati, smo povprašali Martino Plohl Krevh in Martina Krevha iz Črete. 3. JESENSKA OSKRBA OKRASNIH TRAV IN ŠOPEK Okrasnih trav jeseni praviloma ne režemo, izjema je okrasno proso, njegova zrela semena se namreč pogosto zasejejo po vsem vrtu. Okrasne trave jeseni bogatijo vrt z rjavimi in rdečimi odtenki, iz njih lahko naredimo lep naravni šopek.
1. Z VRTA POBERIMO TUDI SOJO Anko Tasič Tovšak s Koroške smo spoznali v sredini avgusta. Pokazala nam je, kako shranjuje čebulo za ozimnico. Poleg še nekaj drugih povrtnin je na njeni njivi tudi soja, ki je konec septembra primerna za obiranje. Sadijo lastno seme, ki ga ohranjajo skozi desetletja, in je brez genskih manipulacij, zaradi katerih se je soje prijel negativni prizvok. 2. VRTNI NASVET: JESENSKA OSKRBA ROŽMARINA Čeprav je rožmarin značilen predstavnik sredozemskega rastja, ga vse pogosteje najdemo tudi na vrtovih celinske Slovenije, kjer posajen v zavetje praviloma dobro preživi hladne dni, v sončni jeseni pa tudi vnovič zacveti. V primerjavi s sivko je rožmarin manj muhast in bolje prenaša hlad, posledice zmrzali pa so posušene veje in šibkejša obrast. Ogolele veje je dobro prikrajšati. 3. VRT IN ZELENA STREHA NEKREPOVIH Gotovo eno najopaznejših posestev ob glavni cesti skozi Pragersko pripada družini Nekrep. Vila z umetelno izrezljanimi štukaturami je spomeniško zaščitena, starinski videz poudarjajo zelena stena iz trte in vrtna garnitura, s katere obiskovalce že pozdravljajo jesenski plodovi. V prostranem vrtu pa se prepletajo značilnosti francoskega geometrijskega in angleškega vrta. Na mesto nekdanjega proizvodnega obrata je danes nadstrešek z ozelenelo streho, na katero je letos zaradi nalivov nanosilo veliko odpadlega listja in sadja. Kdaj ozeleniti streho in kako to storiti, sprašujemo Tatjano Nekrep.
1.JESENI CVETOČE IN UŽITNE RASTLINE Na okrasnem vrtu na Rifniku ob začetku jeseni cvetejo različne rastline. Mnoge med njimi so večini Slovencev neznane. Gorazd Mauer kakšen plod ponudi tudi za pojesti, kot je denimo bordo rdeč rozini podoben sadež himalajskega kovačnika ali pa rozinovca, ki spominja na skrivenčene členke na roki. 2. DOBRO RODNE SORTE MALIN Primož in Davor izbirata med novejšimi sortami dvakrat rodnih malin, ki so se na vrtu na Dolenjskem doslej najbolj izkazale. Najboljši čas za sajenje mladih malin je ravno zdaj, potrebujejo pa sončno lego in lahko, humusno in nekoliko bolj kislo zemljo. Vrtnarja sta malinam postavila tudi trdno ogrodje. 3. PEPINO: OKUS PO MELONI IN HRUŠKI Pepino, melonasta hruška ali solatna kumarica (Solanum muricatum) je avtohtona v Južni Ameriki. V Evropi jo poznamo od 18. stoletja. Spada med razhudnikovke, kot krompir, paradižnik, paprika… Iz lanskih poskusnih sadik si jih je Zdenka Orozel letos vzgojila kakih 150. V rastlinjaku pričakuje obilno letino, kar okoli 150 kg plodov, primernih tudi za diabetike. 4. DELITEV LILIJE Tudi enoletna lilija, ki nas s cvetenjem lahko preseneti večkrat na leto, je ona od užitnih rastlin na vrtu Rifnik. Njeno razmnoževanje je preprosto, cvetovi pa so ne le kot okras uporabni v kulinariki: sveži v namazih, kuhani ali popečeni v zvitkih… navrtu@rtvslo.si
1. KLEMENTININI GREDI JESENI Od pomladi spremljamo gredi, ki ju zasaja Klementina Tement. Prva je umeščena na nekoliko nagnjeno pobočje med okrasne rastline, druga je vertikalna, ki jo namerava Klementina, po poskusnem zasajanju, prenesti na teraso. Kaj uspeva na gredah jeseni, smo posneli s kamero. 2. POBERIMO MALINE, NATO JIH POREŽIMO V zadnjem letu je v trendu na vrtove saditi čim več jagodičevja. Mednje spadajo tudi maline, ki so priljubljene zaradi svoje nezahtevnosti. Ko z dvakrat plodnih malin poberemo še zadnje plodove, je vršičke treba porezati. 3. O SOČNIH ZRELIH JABOLKAH Na sončen septembrski dan smo s strokovnjakom kluba Gaia obiskali sadni vrt Demšarjevim pod Mežakljo. Nekaj sort je starih, posadil jih je že Simonin stari oče, njen oče je zbirko dopolnil, Simona pa nadaljuje tradicijo sajenja in oskrbovanja sadnega drevja, tudi marelic in hrušk, ki so postale del fasade. Kako prepoznamo zrelost plodov, kaj storiti z vejami, ki so debelejše od tretjine debla, in kako blizu hiše posaditi marelice in hruške, izvemo v tokratni rubriki Z Gaio na obisku. 4. BUČKIN ČATNI Za konec oddaje tokrat kuhamo čatni, kulinarični nasvet za vse tiste, ki so vam na vrtu bogato obrodile bučke.
1.VRT ZA DRUŽENJE Zelenjavni vrtovi niso le več samo prostor, kjer pridelamo del prehrane, se gibamo in sprostimo. Sodobne, tudi le okrasne grede, so v urbanih predelih postale prostor druženja. Ob obilici dela na lastnih kmetijah se rade na skupnem vrtu dobivajo tudi prebivalke Starš. Uredile so ga v obliki sonca: za vsako vas po en žarek oziroma greda. Pretežno gojijo zelišča za lastne potrebe. 2. SLIVOV SOK IN MARMELADA Irena Bedrač je obiskala biodinamika Slavka Turšiča. Tudi pri njem v Borovnici so se letos izkazale slive. Če zmanjka idej, kje bi ta sladki sadež – razen v cmokih - še porabili, Irena in Slavko pripravljata slivov sok in marmelado. Oboje je brez dodanega sladkorja, masi pa lahko primešamo cimet, klinčke, limonino lupino… Slavko shranke na hitro ohladi, da zadržijo več vitaminov. 3. JAJČEVCI V OLJU Plod jajčevca je svetleč in gladek, običajno vijoličaste barve. Bogat je z antioksidanti, vlakninami, veliko minerali in vitamini. Tatjani Štancar Poprask so letos ti sorodniki krompirja in paradižnika tako obrodili, da jih bo za zimo lahko shranila v olju. 4. POLETJE, UJETO V ŠOPEK Sebastjan Lipar sestavlja šopek, ki bo tudi posušen še dolgo ohranil lepoto poslavljajočega se poletja. Nabral je vejice hortenzije, ameriškega slamnika, ligustra, brogovite in vratiča. Zlaga jih navpično po skupinah, da je poudari lepoto cvetov in plodov. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. JABOLKO NA DAN ODŽENE ZDRAVNIKA STRAN Jabolko je verjetno najbolj znan sadež na svetu. Iz Azije naj bi ga v Evropo prinesli trgovci, in tu se je močno usidral v kulturo in prehrano. Sadež vsebuje veliko vitaminov, mineralov, pektinov in drugih snovi, tako da z njim - če ga jemo vsak dan - zares odženemo zdravnika stran. Za jabolčne navdušence tokrat z Marino Kodba pripravljamo jabolčni čaj, pečena jabolka, tonik za čiščenje kože in kuhamo marmelado. 2. SETVE IN SAJENJE SEPTEMBRA S pobiranjem zadnjih poletnih pridelkov se vrtičkarska sezona ne zaključi popolnoma, nekatere vrtnine imajo namreč raje hladne dni. S premislekom lahko v rastlinjakih skozi vse leto pridelamo nekaj sveže zelenjave, podobno kot na vrtu, saj v začetku septembra nekatere vrtnine še lahko sejemo in sadimo. 3. POTAKNIMO HORTENZIJE V času prehoda poletja v jesen vegetativno razmnožujemo hortenzije. Odrežemo veje, z njih odstranimo cvetoča socvetja, ki jih posušimo in damo v vazo, s potaknjencev pa odrežemo lističe, jih namočimo v rastni hormon in potaknemo v korito z zemljo.
1. PERMAKULTURNO BIODINAMIČNI VRT SEJMIŠČA V GORNJI RADGONI Tudi letos so permakulturno biodinamične grede radgonskega kmetijsko živilskega sejma dobro obrodile. Pred dvema letoma so nekaj podkvastih gred obnovili, do drenažnega dna najprej odstranili izrabljene plasti, nato pa znova naložili vejevje, travno rušo, zemljo, listje, humus in slamo. Spomladi smo z gred odstranili plevel in vrtnine, ki niso prezimne, pustili smo mlade poganjke ognjiča in drugih zeli, šope trajne čebule pa izkopali, jih razdelili na manjše dele in posadili. Lističe trajne čebule režemo sproti, pustimo pa srčne liste, ki omogočajo nadaljnjo rast rastline. Kaj storiti z brokolijem, ki cveti, pa malabarsko špinačo in kitajsko listno zelenjavo? 2. O NETRESKIH, TUDI JUVANOVEM Zadovoljen z zelo skromnimi razmerami za rast se navadni netresk iz družine tolstičevk najraje naseli v skalnih razpokah. Zvezdaste cvetove običajno nastavi julija in avgusta. Sorodniki netreska so sedumi ali homulice. Tudi te vodo zbirajo zlasti v listih, da se prilagodijo nihanju padavin. Že Rimljani so netresk zaradi uporabnosti in kot okras zasajali v lončene posode na dvoriščih. Tudi kasneje v zgodovini so znali ceniti njegovo vrednost, pri nas pa se lahko ponašamo s prav posebno podvrsto navadnega netreska, juvanovim netreskom. 3. FUKSIJA NA GREDI Fuksije, poletne lepotice, ki so naše balkone nekoč krasile precej več kot danes, poznamo predvsem kot sezonske rastline. Nekatere lahko posadimo tudi na gredo in jih gojimo kot trajnice. Tako je storil Sebastjan Lipar, ki avgusta pripravlja tudi potaknjence. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. OSKRBA PARADIŽNIKA POLETI Vročinski val v prejšnjih dveh tednih bi paradižniku letos ustrezal, če ga julija ne bi oslabila hladno vreme in padavine. Številni vrtičkarji se tako spopadajo s plesnijo na paradižnikovih listih, razvoj katere je treba čim prej omejiti, liste odtrgati. Kaj storiti in kako poskrbeti za čim ustreznejšo oskrbo te izvorno južnoameriške rastline, smo izvedeli v vrtnariji Bensa v Mariboru. 2. ARMENSKA KUMARA Armenski kumari, poleg Armenije jo največ gojijo v Turčiji, domačini pravijo tudi kačja melona. Okus sočnega belega mesa namreč spominja na ta sadež. Običajno vsaj pol metra veliki plodovi kumar so najboljši sveži, pojejo se lahko kar z lupino. Ana-Marija Bosak in Jernej Mazej sta jo olupila in pripravila tradicionalno grško solato. 3. KO SURFINIJE PREKRIJEJO BALKONE Surfinije so laboratorijsko vzgojene petunije, ki od rojstva pred nekaj desetletji krasijo številne balkone in terase. Rade imajo sončna mesta, zaščitena pred dežjem. Z njih je treba redno odstranjevati odcvetele cvetove, da preprečimo razvoj bolezni. Balkoni Jožice Balek na Goričkem se letos šibijo pod surfinijami v belo-rožnati-vijoličasti kombinaciji.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. PRESAJANJE IGLAVCEV Sredi zime je Gorazd Mauer na svojem vrt v Rifniku posejal semena iglavcev in potaknil potaknjence. Po nekaj mesecih smo preverili, kako so se rastline ukoreninile in jih presadili. Zanimiva in poučna oddaja za vse navdušence nad iglavci. 2. ČEBULNI IN ŽAJBLJEV PRIRPAVEK Tudi poleti je treba zelenjavni vrt redno spremljati, odstranjevati poškodovane dele rastlin, z ekološkimi pripravki pa odganjati škodljivce in preprečevati bolezni. Davor Špehar je naredil dva pripravka, ki rastlinam pomagata poleti: iz listov čebule in žajblja. 3. VERTIKALNA GREDA Vajeni smo, da zelenjavo, jagodičevje, zelišča, rože in druge rastline zasajamo na vrtove. Bodisi zaradi pomanjkanja prostora ali le zaradi boljše kakovosti bivanja pa so v zadnjem času razširjene navpične zasaditve. So zelo raznovrstne, pri vseh pa sta bistvena dober substrat in pravilna oskrba z vodo. Tako zasaditev si lahko omislimo v notranjih prostorih ali pa na prostem.
1. ZELIŠČNOTERAPEVTSKI VRT HERNALIJA V dolinici kozjanskih gričev se nahaja zeliščnoterapevtski vrt Herbalija. Z njim Barbara Hernavs nadaljuje zeliščarsko dediščino babice Amalije, obiskovalcem pa je ob spoznavanju zdravilnih rastlin ponujeno še spoznavanje in sproščanje lastnega telesa. 2. ROBOT NA ZELENICI V tehnično obarvani rubriki predstavljamo kosilnice za večje površine (nad 500 m2). Tistim, ki nam najbolj primanjkuje prostega časa, pa Martina Plohl Krevh in Martin Krevh priporočata nabavo robota. Sama sta ga kupila lani in sta z njim zelo zadovoljna. Kako ga namestiti in na kaj je treba pri tem paziti, svetujeta v tokratni rubriki. 3. NAPITEK S TERASE Spomladi si je Klementina Tement, da so bližje letni kuhinji na terasi, v lonec posadila nekaj najljubših rastlin: lipijo, kapucinko, kardij, navadni ožepek, navadni vrednik, limonsko trava, dišečo perlo in agapantus. Razen slednjega, ki je v nasadu za okras so vse užitne. Lonec s premerom 60 cm in višino 90 cm je bil dovolj velik za uspešno rast in preskrbo z vodo, rastline so se v nekaj tednih razrasle.
1. SUŠENJE ZDRAVILNIH RASTLIN Milan Kalan je s svoje njive v začetku meseca pobral številne zdravilne rastline. Nabrali so cvetove ognjiča, kamilice, plavice, porezali ajdo, meto, meliso pa benediktinko. Rastline bodo posušili, saj jih Kalanovi pridelujejo predvsem za čaje. Zdravilne rastline sušimo v sušilniku, peči ali na prepišnem mestu. Pomembno je, da jih dobro posušimo in da obdržijo barvo. 2. POLETNA OSKRBA SADNEGA DREVJA V sadnem vrtu družine Malavašič pri Horjulu poleti sadja ne manjka. Imajo več kot 60 sort hrušk, 70 sort jablan in 80 sort grozdja, ki pa ne rastejo vsaka na svojem drevesu, temveč si nekaj sort deli isto matično rastlino. Franc Malavašič po poklicu ni sadjar, s cepljenjem in oskrbo sadnega drevja pa se ljubiteljsko ukvarja že več kot 40 let. Goji odporne sorte, po sadnem vrtu se sprehodi vsak dan, tudi poleti, ko je postopoma opravi poletno rez sadnih dreves… 3. NAREDIMOJABOLČNI KIS Po dveh zaporednih poznospomladanskih zmrzalih, sadno drevje letos bogato rodi. Kolikor ga ne pojemo sproti, ga lahko posušimo ali predelamo v marmelade, sokove, tudi kis. Zanj potrebujemo zrelo sadje, sadni sok ali vino… 4. POLETNI ŠOPEK Poletna pripeka šopkov v vazi, s katerimi radi polepšamo vrtne in terasne prostore, ne ustreza najbolj. Sebastjan Lipar pa je nabral tiste rastline, ki se v šopku obdržijo čez vse poletje.
1. OREHOVO OLJE ZA SONČENJE Z Marino Kodba smo pred dobrim tednom nabrali še nezrele, mehke orehe. Plodove je narezala v kozarec za kompot in prelila z oljčnim oljem. Dodala je še posušen korenček in kozarec postavila na sončno polico. Po treh tednih ga lahko uporabljamo kot olje po sončenju. 2. Z VRTA PREŽENIMO VOLUHARJA Voluhar spada med male glodavce, ima ostre sekalce, ki mu rastejo vse življenje. Hrani se ponoči. Je samotar, ki ne mara hrupa in vetra, na vrtu pa nam marsikdaj povzroča nemalo preglavic, saj so mu koreninice vrtnin prava poslastica. Kako ga odgnati, katere pasti uporabiti, smo izvedeli od Lojzeta Černeta iz Ljubljane. 3. PRESADIMO REDKO LILIJO Lilije obsegajo 70 rodov z od 110 do 150 vrstami. Gre za trajnice s podzemno čebulico, z ozkimi podolgovatimi listi. Cvetovi so trobentasti ali pa so cvetni listi zaviti nazaj v obliki turbana. Iz Azije izvira tudi zelo redka lilija - aleksandrijka, ki jo ima na svojem (raznovrstnem) vrtu tudi Gorazd Mauer.
1.GREDA NA STRMINI Klementina Tement je na nekoliko nagnjeno pobočje in med že obstoječe zasaditve umestila zelenjavno zeliščno gredo. Sprednji del grede je podprla s paletami, ki jih je prepolovila. Ob našem obisku smo preverili, kako uspevajo rastline v tako urejeni gredi. 2. KOŠNJA MANJŠIH POVRŠIN Če želimo imeti negovano zelenico, moramo travo kositi vsaj enkrat tedensko, najbolje dvakrat. Pri košnji manjših površin lahko uporabljamo vretenaste ali akumulatorske kosilnice, ob robovih si pomagamo s škarjami na držalu ali kosilnicami na nitko. Katere kosilnice so primerne za manjše površine in kako z njimi ravnati, svetujeta Martina in Martin. 3. NABIRANJE ZELI NA POLETNI NJIVI Pred nekaj dnevi smo Milana Kalana ujeli na njegovi njivi zdravilnih rastlin, ko je udeleženkam praktičnega izobraževanja razlagal, kdaj nabiramo zeli in katere dele uporabljamo. Skupaj so nabrali cvetove ognjiča, kamilice, plavice, ajde, porezali so meto in meliso. Slednjo so letos zavohali tudi škodljivci, hroščki. 4. OREHI Z MEDOM Orehova jedrca spadajo med hranljive jesenske plodove, nabiramo pa lahko tudi nezrele sadeže, ki jih narežemo na štiri dele in prelijemo z medom. Tako je storil Sebastjan Lipar. Kozarec z orehi in medom je za nekaj tednov postavil na sonce, nato bo pripravek užival po žličkah.
Hrvaški Dugi otok se lahko pohvali s sedmimi zeliščnimi stezami, na katerih so konec maja različne cvetove in liste nabirali tudi ljubiteljski zeliščarji in ljubitelji narave iz Slovenije, s pomočjo Cvetke Mastnak Čulk, nekdanje vodje vrta zdravilnih rastlin v Žalcu, in domačinov. Otočani sicer najraje uporabljajo žajbelj in sivko, prednjači pa oljka. Oljčno olje uporabljajo tako v prehrani kot v kozmetične namene, posušene liste oljk pa v čaju svetujejo tudi sladkornim bolnikom za lajšanje tegob. Rolando Kalcina mnoge otoške plodove 'pretvori' v marmelade. Tako nastanejo priboljški iz mirte, murve, višnje, limone in jagodičnice oziroma magunje. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. ZASTIRANJE IN VREMENSKE TEGOBE Z zastiranjem vrta zmanjšujemo izhlapevanje vlage iz tal, ščitimo rastline pred močno poletno pripeko, zmanjšujemo razrast plevela, hkrati pa tudi varujemo prst in vrtnine pri močnejših padavinah in toči. Davor Špehar uporablja zastirko iz slame tako v rastlinjaku kot na prostem. Ob neurju v Beli krajini svetujemo, kako pomagati rastlinam, da si opomorejo. 2. VZDRŽEVANJE TLAKOVCEV Zakonca Martina in Martin tokrat čistita tlakovce. Pri tem preizkušata različne pripomočke, nekateri so bolj, drugi manj uporabni... 3. ZELIŠČNI NASAD NA TERASI Lesena terasa Klementine Tement se dviga nad gozdno vzpetino v krošnje dreves, ki so tudi odlična senca. Tam ima Klementina odslej tudi najljubša zelišča, ki jih je zasadila v lonec s premerom 60 cm.
1. ZAŠČITA PRED RDEČIMI POLŽI Vlažno vreme spomladi verjetno botruje temu, da je letos na naših vrtovih znova veliko rdečih oziroma portugalskih polžev. Čeprav med ljudmi kroži mnogo načinov, kako se jih ubraniti, pa, kaže, ne zaležejo kaj prida. Strokovnjaki ugotavljajo, da se jih vsaj delno lahko znebimo s kombinacijo različnih ukrepov zatiranja. 2. KO ZORIJO DVOLETNE MALINE S prikrajševanjem vej pospešimo zorenje plodov malin. Tako smo v začetku aprila porezali eno- in dvoletne maline. Pri prvih veje prikrajšamo na višino dobrega metra, poganjke razredčimo za dolžino pesti, pri dvoletnih pa imamo dve možnosti: prikrajševanje in rez do tal. V nasadu Davorja Špeharja so se maline v obeh primerih obrasle. Le tiste prikrajšane bodo zrele kakšne 3 tedne pred tistimi, ki smo jih porezali do tal. 3. MED MARJETKINIMI SURFINIJAMI IN VRTNICAMI S klubom Gaia smo bili tokrat na obisku pri Marjetki Podplatan iz Šentjurja. Pri njej med balkonskimi cvetlicami prevladujejo surfinije vijoličastih in rjavkastih odtenkov, ki pa so nekoliko zahtevnejše za vzgojo. Poleg lesene grede z zelišči na balkonu ima Marjetka zelišča posajena tudi na njivi. Zaenkrat težav s škodljivci nima, razen na vrtnici, kjer so se pojavile uši. 4. VODNI MOTIV NA TERASI Pred poletjem si lahko na dvorišču ali terasi ustvarimo izviren vodni motiv. Sebastjan Lipar je čeber napolnil z vodo ter vanj vstavil kačjo travo in lokvanj. Gladino vode je delno zakril, ko je čez čeber naložil raznolika debla, okoli čebra pa je razporedil nekaj host in grmovnico. navrtu@rtvslo.si
1. OKRASNI VRT NA KISLI ZEMLJI Na nekoliko strmem terenu okrasnega vrta na Hočkem Pohorju je Danica uredila nekaj uporabnih travnatih ravnin. Manjše strmine so utrjene z rododendroni in drugimi grmovnicami, del površin pod iglavci pa so pokrili z avtohtonim pohorskim vresjem. Za živo mejo so zasadili smrečice. 2. UBRANIMO SE IBERSKIH POLŽEV Majsko vreme je idealno za enega največjih vrtnih nepridipravov zadnjih let. Španski polži se že skoraj po vsej Sloveniji hitro množijo, sadike in prvi plodovi na vrtovih so zanje največja poslastica. Sebastjan Lipar prikaže, kako se lahko polžev ubranimo s plastično folijo. 3. ANALIZA KISLE ZEMLJE Z Danico s Hočkega Pohorja sva vzeli vzorec za določanje morfoloških lastnosti tal. PH vrednost na lastnem vrtu preverimo z enostavnim testom, nato pa to upoštevamo pri izbiri rastlin. Na pohorskem vrtu zelenjava ne uspeva, zato ji Danica postopoma dodaja apnenec, da ji dviguje PH. 4. OKRASITEV ZA POLETNO ZABAVO Toplejše vreme družinska in prijateljska srečanja iz zaprtih prostorov počasi zvablja na prosto. Na vrtovih, terasah ali dvoriščih vsaj kašen dan pred načrtovano vrtno zabavo pokosimo, uredimo gredice in z očiščeno vrtno garnituro poskrbimo za udobje gostov. Druženje pa si polepšamo s cvetjem. Dr. Sabina Šegula predlaga, da pri tem uporabimo steklene izdelke. navrtu@rtvslo.si
1. BARVITE BALKONSKE ZASADITVE Letošnje balkonske ali terasne zasaditve so zelo raznovrstne. V poletje nas že lahko popeljejo modni modri trendi, barvno skladnost lahko dosežemo tudi z barvami sadeža mango z odtenki rumene, rdeče, zelene, celo vijoličaste. Izkoristimo kontraste drobnih in velikih cvetov, rastline z izrazitim vonjem, pokončne ali viseče. Z vrtnarjem Jožetom Skornškom zasajamo korito za sončno in senčno lego in za dušo. 2. OLUKU IN MAŠUA Jerneja Mazeja iz Ljubije nad Mozirjem poznamo kot navdušenca nad nenavadnimi plodovi in gomolji iz Južne Amerike. Pred nekaj dnevi je na svojo njivo posadil tudi drobne gomolje oluka in mašue. 3. VRTNI NASVET Pri Marjanu Kogelniku smo že opravili spomladansko rez več desetletij starih aktinidij, ki jih je v zadnjih dveh letih precej prizadela zmrzal. Marjan priporoča, da odstranimo mladike, ki rastejo pod prvimi kordoni, veje s poganjki brez cvetnih nastavkov pa prikrajšamo pri mladikah s cvetovi ali močnejšem poganjku. Vzgojno rez opravimo tudi na mladih aktinidijah. 4. OSVEŽILNI BEZGOV SOK S Tatjano Štancar Poprask smo ob gozdnem obronku nabrali cvetove bezga. Drobni, umazano beli cvetovi maja nase opozorijo z izrazitim vonjem. Bezgu pravijo kar zdravilna skrinjica za kmečke ljudi, listje, lubje in korenine pa naj bi vsebovali tudi toksične snovi. Cvetove namakamo za izdelavo sirupa.
1. OSKRBA AKTINIDIJE SPOMLADI Pred dvema letoma je aktinidija Marjana Kogelnika na Ravnah na Koroškem povsem pomrznila, podobno je bilo lani, ko je Marjan z nje jeseni nabral le 20 kg plodov. Letos kaže bolje, rastlina je ozelenela, pognala številne mladike, cvetov je nekoliko manj. Kako zdaj poskrbimo za aktinidije... 2. POSADIMO JAKON V Vrtnem nasvetu sadimo jakon, južnoameriško rastlino, ki se pri nas uveljavlja zaradi nizkokaloričnosti, veliko vlaknin ter vsebnosti sladkorja inulin, ki se v telesu prebavlja zelo počasi. 3. PO DIŠEČI BAŠKI PROMENADI Člani kluba Gaia so se letos v začetku maja zbrali v Baški, na otoku Krku. Promenada skozi mesto je zdaj odišavljena z belo rumenimi cvetovi lepljivca. Tega in še druge rastline mesta smo spoznali z Matjažem Mastnakom. 4. MED SLOVENSKIMI KUKAVICAMI Pri nas uspeva 80 vrst in podvrst kukavic, razcvetajo se od konca marca do oktobra, največ na travnikih, pa tudi v gozdovih in celo gorah. Zaradi ranljivosti ni zaščitena samo rastlina, ampak tudi njen življenjski prostor. Nekaj kukavic je zacvetelo na nedotaknjenem travniku blizu Krškega.
Klub Gaia združuje okrog 30 tisoč vrtičkarjev, ljubiteljev okrasnih rastlin in narave. Vsako leto se številni zberejo na spomladanskem obmorskem srečanju, ki je bilo letos na otoku Krku v mestecu Baška. Namen tridnevnega srečanja je druženje članov, izmenjava izkušenj in nasvetov, saj so na srečanju prisotni tudi strokovnjaki - predavatelji z različnih vrtnarskih področij. Pred objektiv smo ujeli Mišo Pušenjak, Marino Kodba in Loreto Vlahović, ki so spregovorile o gojenju česna in čebule, pripravi zeliščne soli in modnih balkonskih zasaditvah. Kako menihi na otočku Košljun skrbijo za oljke in kako pripraviti figovo marmelado pa smo izvedeli od domačinov.
1. SAJENJE PAPRIKE V RASTLINJAKU Toploljubnih plodovk, kot so paprika, paradižnik, jajčevec, buče in druge, na prosto ne sadimo pred sredino maja. Lahko pa jih od druge polovice aprila sadimo v rastlinjake. tako na prostem kot v pokritih prostorih je pri sajenju dobro upoštevati dobre sosede. S katerimi vrtninami se dobro razume paprika? 2. PEHTRAN Pehtran ali estragon ima ozke, suličaste in rahlo nazobčane lističe temnejše zelene barve. Pomaga pri zniževanju holesterola v krvi in zavira poapnenje žil. Pri nas so ga nekoč ob drugih zeliščih na vrtu vzgajale mnoge gospodinje, zdaj pa precej tone v pozabo. V žalskem zeliščem vrtu pehtran razmnožujejo s potaknjenci, Anka Alt pa pehtranove lističe uporablja za najrazličnejše kulinarične posebnosti. 3. BALKONSKE IN TERASNE DEKORACIJE Na vrtovih so se prvi cvetovi vrtnic že odprli, junija, mesecu, ki je dobil ime po kraljicah rož - rožnik, bodo vrtnice že v bogatem razcvetu. Tisti, ki nimate vrta, boste vrtnico Lily Rose lahko posadili v korita. Sorta izvira iz Japonske in je novost balkonskih zasaditev. Vrtnica v koritu s pelargonijo, begonijo, verbeno in gavro bo nežen dodatek večernemu posedanju na balkonu ali terasi, na mizo, za katero sedejo povabljeni na piknik, pa lahko postavimo dekoracijo iz travniških rož...
1. KO ZACVETIJO MAGNOLIJE Ko na travnikih rumeno zacvetijo regrat in narcise, vrtovi zadišijo po magnolijah. To so tista drevesa in grmovnice, ki se aprila, včasih tudi marca, za krajši čas odenejo v bele, rumene in rožnate odtenke.Magnolije so star rastlinski rod, bile naj bi starejše od čebel. Ker so jih nekoč opraševali hrošči, so cvetni lističi dovolj čvrsti, da se ne zlomijo pod težo opraševalcev. Cvetovi spomladi odišavijo vrtove, uporabni pa so - tako kot lubje - tudi v zdravilstvu in kozmetiki. 2. TEST OBDELOVANJA ZEMLJE Martina in Martin sta se končno lotila priprave zemlje za novo vrtno sezono. Vrt sta obdelala z manjšim prkopalnikom in multikultivatorjem. Kako in kdaj uporabljati stroje na vrtu... 3. OZELENITEV KAKIJA Kaki vse pogosteje najdemo tudi na vrtovih celinske Slovenije. Ker mlada drevesa po sajenju rada nekoliko zaspijo v razvoju, Sebastjan Lipar svetuje, kako pospešiti ozelenitev mladih kakijev. 4. NAJ ZADIŠI TUDI ARANŽMA Cvetoče dekoracije naj ne bodo le lepe na pogled, temveč na tudi dišijo. Vonjave se nam pogosto trdneje zasidrajo v spomin in nas popeljejo v prijetne kraje...
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. RAHLJALNIKI TRATE Letos je zaradi snega in dežja v zemlji dovolj vlage, zato je ob prvih sončnih žarkih narava hitro vzbrstela. Vrtičkarji že pridno vihtimo grablje, rahljalnike in motike, pred setvijo in sajenjem je treba pripraviti - prerahljati in poravnati gredice. Podobno je treba prerahljati trato. 2. Z GAIO NA OBISKU: PARADIŽNIKI V RASTLINJAKIH Zaradi hladnega vremena v marcu so letos kasneje vzcvetele tudi rastline v toplejših delih Slovenije. Na Biotehniški šoli Šempeter dijaki že pridno urejajo okolico šole in pripravljajo obdelovalne površine, pelargonije in sadike zelenjadnic v rastlinjakih čakajo, da jih presadijo v balkonska korita, rastlinjake ali na prosto. V rastlinjake je sredi aprila že mogoče saditi plodovke, paradižnik, ki ga v zemljo vsadimo globlje kot druge sadike. 3. PRI ZDENKI SMO PRESADILI LIMONOVEC Gospodinja Zdenka na kmetiji Stajnkovih goji močno strast do limon. Ker poleti limonovcem ustrezajo zunanje temperature, med 15 in 30 ˚Celzija, jih pri Zdenki v zavetrno in bolj senčno lego ob hiši običajno postavijo že konec marca, ko tudi ponoči ni več pod lediščem. Če pa je napovedana zmrzal, jih spet pospravijo v hišo ali vsaj pokrijejo. Limonovec sprva presajamo v večji lonec na 2 do 3 leta, starejšega pa na 5. Rastlino redno krajšamo, da ne zraste previsoko. 4. FLORA 2018 IN TRENDI Na 23. sejmu Flora v Celju smo se sprehodili med cvetlicami, semeni, sadikami. Dobili smo tudi kak koristen nasvet glede uporabnosti različnega vrtnega orodja in pripomočkov ter krajinskega urejanja vrtov. Veliko zanimanja so požele tekmovalne kreacije prihodnjih rodov cvetličarjev, vrtnarjev in aranžerjev. Obiskovalci so se ustavljali tudi pred odrom, kjer so domači floristi vešče prikazovali letošnje cvetličarske trende. Simon Ogrizek je v trenutku pričaral šopek za vsako priložnost.
1. VISOKA GREDA IN JAGODIČEVJE Lani zgodaj spomladi sta Irena in Davor iz palet naredila dvignjeno gredo. Po dobrem letu in lanskem pridelku motovilca, redkvice in solate se je greda precej posedla in treba jo je dopolniti z zemljo. Novo dvignjeno gredo, ki bo stala pri hiši, Davor s Primožem sestavlja iz že narejenih, lepo obdelanih deščic. V pravilnem zaporedju jih natikata na navojno palico. Stene obložita s folijo in jo pritrdita z žebljički. Tudi to gredo bosta sestavila iz plasti. 2. BIO SETVENI LONČKI IN LAHKI VRTNI LONCI Zamisel za biološko razgradljive setvene lončke je dobila Eva Štraser, ki je tako po več letih le našla alternativo za kupe odvrženih plastičnih lončkov po zasajanju. S sicer klasičnim strojem za brizganje plastike po posebnem postopku izdeluje dvoje različnih lončkov. Rjavi je pretežno iz odpadnega iz graha, prozoren pa je iz koruznega škroba. Rok Hribar pa je s prijatelji naredil cementne lonce, ki jih je lahko prenašati, poimenoval jih je po rokovskih skladbah in albumih. Te posode so primerne tudi za visokogorske vrtove, saj prenesejo temperature do minus 30 stopinj Celzija. Če se poškodujejo, jih lahko popravimo, zakrpamo s svežo maso. Pravo barvo oziroma kamnu podoben videz bodo lonci dobili čez leto, ko jih bosta dobro obrusila sonce in dež. 3. CVETLIČNA ARMADA IN ZNAČAJ RASTLIN Cvetličarji in vrtnarji vedo, da imajo rastline svoj značaj. Nekatere so nepredvidljive, muhaste, zamerljive ali se s cvetovi šopirijo kot dame. Floristi rože, ki jih izberejo za šopek, delijo na kralje, generale in vojake. Kralji in kraljice so cvetovi, ki pritegnejo največ pozornosti, so najbolj izpostavljeni in praviloma ne izvirajo iz našega okolja. Generali so cvetlice, ki vizualno podpirajo kralje in kraljice, v aranžmaje jih dodajamo v skupinah od 3 do 5. Vojaki so manjši cvetovi, ki zapolnijo šopke. V oddaji pa objavljamo tudi novo nagradno vprašanje ter podeljujemo nagrade preteklih nagradnih vprašanj. navrtu@rtvslo.si
1. S HRENOM NAD TEGOBE Pregovor pravi: "Jej hren pa boš zdrav kot dren." Pred poprom so hren uporabljali kot pekočo začimbnico, nepogrešljiv je ob velikonočnih praznikih, saj simbolizira žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ. Hren je z vitamini in minerali polna vrtnina, v zadnjem času po krivici nekoliko pozabljena. Kaj vsebuje, kako ga uporabljati v ljudskem zdravilstvu, prehrani in kozmetiki, nam predstavljata Marina in Marija. 2. PO KAVI SE DAN POZNA Slovenci spadamo med precej zagrizene ljubitelje kave, po količini popite kave na prebivalca se namreč uvrščamo na 15. mesto na svetu. Nekateri so si okus že tako izbrusili, da prisegajo le še na specialno kavo. Kako radi imamo ta poživljajoči napitek, se je pokazalo tudi na nedavnem 3. Festivalu kave na celjskem sejmišču, kjer smo izvedeli, da prava filter kava ni takšna, kot jo ponujajo ameriške restavracije hitre hrane. 3. KO S CVETJEM OŽIVI DVOREC Florist Simon Ogrizek zapuščene sobane in hodnike dvorca Gutenbüchel blizu Šoštanja spreminja v slikovit razstavni prostor. V zaprašene kotičke nasnuje različne zgodbe, elemente velikonočnega praznovanja pa nevsiljivo vpleta v celovito cvetlično pravljico.
1. DELITEV HOST Sencoljubne hoste oziroma funkije, mimogrede, listi in cvetovi host so užitni, niso zahtevne za vzgojo, rastejo počasi, razmnoževanje se priporoča po petih letih od zasaditve. Čeprav so zdaj videti še neugledno, je pravi čas, da jih razmnožimo. 2. Z GAIO NA OBISKU Strokovnjak kluba Gaia Vanes Husić se je tokrat odpravil na Štajersko. V Kamnici je obiskal Antona Šenekerja, ki je svoj 8m dolg in 4 širok rastlinjak skoraj popolnoma avtomatiziral. V njem se zdaj že razvijajo sadike paradižnika. 3. PESTROST NAVADNEGA MALEGA ZVONČKA Veliki in navadni mali zvonček sta sorodnika, predstavnika dveh rodov. Velikega, ki ga imenujemo tudi norica ali kronica, najdemo predvsem na Štajerskem, navadni mali zvonček pa v belo odeva travnike, gozdne robove in skalnata območja po vsej Sloveniji. Dr. Jože Bavcon pestrost navadnega malega zvončka proučuje že desetletja. Popisal je že več kot sto različnih navadnih malih zvončkov, v naravi pa še vedno najde kakšnega drugačnega... 4. BUTARA ZA CVETNO NEDELJO Na cvetno nedeljo v cerkve nesemo butare oziroma presmece. Naredimo jih iz zelenja, ki naj bi v domove prinašalo mir, blagostanje, iz njega odganjalo nesrečo. Zeleno butaro je naredil tudi Sebastjan Lipar. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. ZMEŠAJMO VERMIKOMPOSTNI ČAJ Če so obdelovalna tla slabo založena s humusom in mikroogranizmi, jih lahko zalijemo z vermikompostnim čajem. Ta je v osnovi narejen iz vode in vermikomposta, to je kompost, ki so ga soustvarili rdeči deževniki. Kako ga obogatimo in kdaj ga uporabljamo, svetuje mikrobiolog Klemen Božnik. 2. RAZNOLIKE PRIMULE Zvončke in trobentice uvrščamo med znanilce pomladi, čeprav po navadi zacvetijo že sredi zime. Januarja so trobentice oziroma sortne predstavnice jegličevk, rodu, ki je avtohton na širšem evropskem območju, zacvetele tudi v vrtnarijah. S svojimi raznobarvnimi cvetovi lepšajo prehod v pomlad. 3. PLOD KAKAVOVCA V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani je pred nekaj mesecih kakavovec prvič obrodil. Če ne poznate plodu in semen, iz katerih nastane čokolada, ne spreglejte krajše reportaže. 4. POLEPŠAJMO STAR CVETLIČNI LONČEK IN POSODO V rubriki Naredimo uredimo je Sebastjan Lipar pobrskal po kleti in našel okrušen cvetlični lonček in kuhinjsko posodo, ki ju več ne uporablja. Cvetlični lonček je polepšal s cvetlicami iz semen in vejicami kleka, posodi pa dal nov namen. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. IZBERIMO SORTE KROMPIRJA Za rižem, pšenico in koruzo je krompir četrta najpomembnejša poljščina na svetu. Največ ga pridelajo Kitajci, pojedo pa Belorusi, pri nas se je poraba krompirja v prehrani v zadnjih letih ustalila pri 70-ih kilogramih na prebivalca letno. Najraje sadimo in jemo zgodnje sorte. Davor Špehar je s pomočjo pireja primerjal sorte Arrow, Rudolph in Constance. 2. RAZLIČNE ŠKARJE NA VRTU Kako izbrati primerno velike škarje? Katere zadostujejo za rez manjših vej, kdaj pa je bolje uporabiti motorno ali akumulacijsko žago? In kaj storiti z vejami, ki smo jih porezali? Jih zdrobiti ali sesekljati? Svetujeta Martina in Martin. 3. PREMAZ ZA LES Nasad več kot 100ih dreves ob dvorcu Tabor počiva pod snegom. Graščak Matjaž Založnik pa ta čas koristno izrabi. Na podstrešju je nedavno izbrskal imeniten kovček, star čez sto let. Uporaben je še, le les je izgubil lesk. Zato ga bo Matjaž premazal s premazom, ki ga iz naravnih sestavin zmeša sam. 4. CVETJE ZA MUČENIKA Februarja in marca je veliko praznikov, ki so povezani s cvetjem. Ob njih cvetje podarjamo predvsem ženskam, 10. marca, ko je dan mučenikov, pa bo lepo, če bomo kakšen cvet poklonile tudi svojim močnejšim polovicam...
1. RAZSTAVA ORHIDEJ Do pred nekaj desetletji so orhideje veljale za rastline premožnih slojev, aristokrati so si zanje postavljali rastlinjake, nabiranju v pragozdovih pa vse do prve svetovne vojne ni bilo videti konca… Posebno zgodbo piše razstava orhidej v družinskem vrtnem centru Kurbus, kjer so te prefinjene rastline na ogled prvič postavili pred 14 leti. Letošnja razstava na ogled ponuja 3000 orhidej, predstavnic 150-ih vrst. 2. OGREVANJE RASTLINJAKA V HLADNIH DNEH Ko so se temperature konec februarja spustile precej pod ničlo, si je moral Davor Špehar omisliti nov vir ogrevanja rastlinjaka. Že prej je uporabljal oljne sveče, ki jih je pokril s starim preluknjanim loncem. Tokrat pa se je domislil še ene rešitve, navdih pa je črpal pri prednikih: in sicer je za ogrevanje rastlinjaka uporabil kar žerjavico in staro opeko. 3. V STRUNJANU: KOROMAČ IN RADIČ Tudi na Obali, blizu strunjanskega drevoreda, se je konec februarja čutila zima. Silvano Knez se priduša, da zelenjava že gnije. Kljub temu je na njivi še nekaj katalonskega radiča / cikorije in sladkega komarčka / koromača. Če so včasih oboje uživali le sosedi Italijani, pa se preproste jedi uveljavljajo tudi na Primorskem. 4. PARFUM SLADKI RAJ Že Konfucij - 500 let pred našim štetjem - je pisal o izjemni kakovosti dišav, narejenih iz orhidej. Vanilla planifolia (vanilja planifolja) je kukavičevka s plodovi sladkega okusa in izrazitega vonja. Marina Kodba je iz vanilije in še nekaj drugih sestavin izdelala parfum Sladki Raj. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. OPRAVILA NA VRTU IN IZBIRA PRIMERNIH ŠKARIJ Čeprav je sneg dobro pobelil skoraj vso Slovenijo, najbolj pridni vrtičkarji nimamo časa za počitek. Treba je pripraviti načrt nove sezone, v sadnem vrtu pa opraviti zimsko rez. Opravimo jo z dobrim orodjem, ki ga pred uporabo preverimo, očistimo in nabrusimo. K dobri rezi pripomorejo tudi dobre škarje, izberemo tiste, ki se dobro prilegajo na roko. 2. RAZMNOŽEVANJE IGLAVCEV Vrt družine Mauer je poln rastlin z vsega sveta. Slovi po veliki zbirki iglavcev, v kateri so navadne smreke in bori, več sort kriptomerij, pa senčika z Japonskega. Iz njihovih storžev je Gorazd v sredini februarja pobral seme. 3. RAZSTAVA ORHIDEJ V Vrtnem centru Kurbus v Gornji Radgoni so po štirih letih rastlinjake znova spremenili v tropski pragozd. V njem pri 18 stopinjah Celzija domujejo številne orhidej, več kot 3000 jih je, in druge tropske trajnice. Krajši sprehod in dekoracijo epifitnega drevesa ponujamo v tokratni oddaji. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. O KAVI, KAVOVCU IN IZDELAVI KREME Le dobrih tisoč let je minilo, odkar pijemo kavo. Po legendi naj bi njene poživljajoče učinke odkrili v Etiopiji, liste in plodove kavovca naj bi žvečile koze in postale nemirne. Čeprav je kavovec rastlina tropskega ekvatorialnega podnebja, smo kavo prej pili v Evropi kot Južni Ameriki, Slovenci pa se s 5,8 kg porabljene kave na prebivalca letno uvrščamo na 14. mesto med pivci kave po vsem svetu. Kavo lahko uporabimo tudi za izdelavo kreme za telo. 2. REZ OLJKE Oljka spada med sadne vrste z najdaljšo življenjsko dobo. Raste počasi, ima pa dobro obnovitveno sposobnost. Z zimsko-spomladansko rezjo je treba oljko toliko osvetliti, da lahko, kot pravijo, "skozi krošnjo leti ptič". Strokovnjak kluba Gaia se je rezi oljk lotil v nasadu Marina Pegana. 3. OKA ALI GOMOLJNA ZAJČJA DETELJA Mlademu vrtnarju Jerneju Mazeju so nenavadne zelenjadnice iz južne Amerike posebno zanimive. Nedavno smo ga ujeli pri pobiranju prvega pridelka oke, ki ji pravijo tudi novozelandski jam. To je do 25 cm visoka trajnica, občutljiva na nizke temperature, s katere pobiramo gomolje s koreninic in stebel. navrtu@rtvslo.si
1. PIRINA MORA, VZGLAVNIKI IN PREŽGANKA Pira, pirjevica ali sevka spada med prva gojena žita. Ni občutljiva za ostre zime, sušo in škodljivce. V primerjavi z navadno pšenico ima bujnejšo razrast, slama je bolj zlato rumena, zrnje pa večje in lažje prebavljivo. V Gorišnici smo iz sveže mlete pirine moke spekli palačinke in pripravili prežganko, na Koroškem pa smo s pirinimi plevami in zrnjem polnili vzglavnike. grelne blazine in žoge. 2. ŠIPEK ZA HLADNE DNI Šipek je neopazna, a pogosta in vsem poznana rastlina, ki raste skorajda povsod. Ko na Goričkem pokrajino jeseni že začne prekrivati ivje, pomeni, da se čas nabiranja šipka v naravi počasi izteka. V milih zimah pa se sezona nabiranja šipka podaljša v januar. 3. POGAČA ZA PTICE Nič lepi niso vrtovi, kjer ni slišati ptičjega petja. Ptice lahko na vrt privabimo tudi pogačami zrnja, kot jih je naredil Sebastjan Lipar.
1. O KOMPOSTIRANJU Na skoraj vseh vrtovih se najde tudi kotiček, namenjen kompostu. S kompostiranjem posnemamo naravo, ostanke in odpadke z vrtov in iz kuhinje pretvarjamo v hrano za rastline. Katere ostanke iz kuhinje lahko dajemo na kompost in kako kompost sploh naredimo, smo povprašali strokovnjakinjo za zelenjadarstvo Mišo Pušenjak. 2. HRANLJIVI KALČKI Kalčki veljajo za čudež narave. So šele zametki zelenjave, zelišč, žit in stročnic, pa vsebujejo nekajkrat več hranilnih snovi kot 'odrasla' rastlina. Med drugim izboljšujejo prebavo in krvni obtok, uravnavajo raven holesterola, koristijo koži... Z nekaj prakse jih lahko kalimo doma. 3. PREHODNE OBLIKE IN LINIJE V zadnjih rubrikah Cvetličarske abecede smo spoznavali osnovne geometrijske oblike, kot so krog, trikotnik in pravokotnik. Floristi osnovne oblike med seboj radi kombinirajo, dekoracijam tako vdahnejo bolj igriv in še bolj vznemirljiv pridih. Kako po značaju nasprotujoče si oblike kombiniramo, smo izvedeli od dr. Sabine Šegula.
1. SHRANJEVANJE VRTNIN Pozimi posegamo po pridelkih, ki smo jih - zrele, zdrave in nepoškodovane - poleti in jeseni shranili na različne načine. Znani so sušenje oziroma dehidracija, fermentacija in zamrzovanje živil. Med najstarejše oblike shranjevanja pa spadajo zasipnice. Še zdaj nekateri predvsem korenovke in gomoljnice vtaknejo globoko v mivko ali kar zemljo, kjer so pridelki rasli. Zasipnico si lahko sami pripravimo kar na vrtu, še bolje pa v rastlinjaku. O zapisnicah smo govorili s strokovnjakinjo za zelenjadarstvo Mišo Pušenjak. 2. VRTNI NASVET: SMREČIČO VRNEMO V NARAVO Decembra smo pri Janezu Vaupotiču izkopali 12 let staro, živo novoletno drevesce, ki nam je okrašeno lepšalo praznike. Ker so bili notranji prostori ogrevani, ga je bilo treba kljub zastirki iz smrekovih sekancev zalivati. Zadostoval je lonček vode na dan. Pred nekaj dnevi pa smo se v mili zimi odločili, da drevesce znova posadimo na prosto. 3. LIDIJINE BREZOVE SLIKE Narava je naša najpomembnejša učiteljica. Tako pravi Lidija Čelofiga, ki na sprehodu po gozdu, parku, travniku ali ob obali del narave vedno prinese domov. Pri tem veje ali lubja ne odtrga, uporabi koščke narave, ki so že podrti ali jih je polomil veter.
IZBOR IZ LETA 2017 V letu 2017 smo se v oddaji Na vrtu družili 52 sobot. Januarja smo spoznali jamlino, malino z okusom jagode. Spomladi smo na Krasu v gosto zmes nasuli nakaljena semena in jih izlili v kanalčke na gredi. Tako smo prehiteli vznik plevelov. Jeseni smo izkopali sladke gomolje jakona, iz užitne ostrice oziroma tigrovega oreščka pa pripravili nacionalno pijačo Valencije. V Gornji Radgoni smo z brajd namesto grozdja pobrali čajote, na Dolenjskem pa tik pred zimo izkopali korenine ščetice, dvoletne zeli, ki pomaga pri zdravljenju borelioze.
1. O BODIKAH Navadna bodika uspeva v srednji in južni Evropi. V Sloveniji jo srečamo v bukovih in hrastovih gozdovih, kjer raste v skupinah, v mestih pa pogosto vznikne posamično. Pozimi nas očara s svojimi rdečimi plodovi, ki se pri drugih vrstah obarvajo oranžno ali celo črno. Bodike spoznavamo pri Gorazdu Mauerju. 2. OSKRBA LONČNIC Ko pozimi narava počiva, so naše pozornosti bolj deležni lončne rastline, ki nam popestrijo stanovanja. Kako skrbeti za ludisijo, flamingovec in zamijo, pri Heleni Murgelj na Otočcu svetuje strokovnjakinja kluba Gaia. 3. PREOBLIKOVANJE NASADA Nasadi v loncih so lahko lepi v vsakem letnem času, zato jih ne zavržemo. Ker so korenine zasajenih rastlin po navadi zelo prepletene, nasad preoblikujemo previdno. Morda za poživitev dodamo le novo sezonsko cvetlico. 4. POD KROŠNJO VISOKE BODIKE Bodika na posestvu Francke Hvalc je stara okoli 90 let in spada med najvišje bodike pri nas. Vsako leto ima številne poganjke, ki jih podarijo prijateljem in sokrajanom. Tako obujajo tradicijo iz časa, ko so se božja drevca Na Planini razraščala pred vsako domačijo.
BOŽIČNA ODDAJA NA VRTU - O AJDI Domačini pravijo, da čas v kraju Polže teče po polžje. In pri hiši številka 1 se nam je res zazdelo, da se je vsaj nekoliko upočasnil... Zgodaj zjutraj je Mlinščica še leno vrtela kolo, mlinar Oton se je šele pripravljal, da ajdo zmelje v moko. V majhni kuhinji je bilo toplo, dišalo je po kavi, ki jo je Drago kuhal iz sveže pražene in mlete ajde. Ana-Marija in Sebastjan sta mesila slano testo za novoletne okraske, snežakovi gumbi so ajdova zrnca. Marina je grobo mleto ajdo vsula v maso za milo, medtem ko smo za kekse potrebovali fino mleto ajdovo moko.
1. MED SADEŽI TROPSKEGA VRTA V dobrovniškem tropskem vrtu je tudi pozimi prijetno toplo, v visokih rastlinjakih se temperature spustijo le do 15 stopinj Celzija. Tam v vsakem letnem času cvetijo kakšne orhideje ali druge tropske rastline, številne tudi obrodijo. Med rastlinami, ki imajo rade vlago in toploto smo se sprehajali s Tomažem Jevšnikom. 2. DREVESCE V LONCU Pred božičnim večerom doma okrasimo smrečico. Smrečice iz umetnih mas so uporabne več let, ker pa njihova proizvodnja porabi ogromno naravnih virov, se ljudje vedno bolj odločajo za uporabo pravih dreves. Sečnja teh je v gozdovih prepovedana, odobri jo lahko le Zavod za gozdove. Take smrečice so nato pri prodaji opremljene s posebno nalepko, ki je letos vijoličaste barve. Nalepke pa ne potrebujejo smrečice, ob nakupu presajene v lonce. S tem drevesom ohranimo življenje. 3. CVETLIČARSKA ABECEDA V nasvetih za izdelovanje cvetličnih dekoracij tokrat spoznavamo še zadnjo čisto geometrijsko obliko - štirikotnik. Štirikotne oblike aranžmajev lahko imajo statično ali dinamično obliko. 4. NASVETI ZA ORHIDEJE Največja družina rastlin na svetu ima 750 rodov in več kot 27 tisoč vrst. V naših domovih najbolje uspevajo orhideje, trajnice iz rodu falenopsis, ki povprečno cvetijo 3 mesece. Oskrba pa lahko povzroča težave. Najprej poskrbimo, da je temperatura v prostoru od 18 do 30 stopinj Celzija in je dovolj svetlobe.
1. PLETENE SKULPTURE V MOZIRSKEM GAJU Drevesa in grmi Parka slovenskih vrtnarjev v Mozirju so decembra oviti v raznobarvne lučke. Z lučkami so jih prepletali pod budnim očesom Ane Bertić, ki smo jo ujeli pri ovijanju snežaka iz šibja. Tega je naredil, tako kot mnoge druge skulpture v gaju, vrtnar Jože Skornšek. Nekaj dni pred našim obiskom sta s sinom, prav tako Jožetom, iz narave znova prinesla vejice, storže in druge materiale, ki jih potrebujeta za izdelavo naravnih dekoracij in predmetov. 2. ZAVIJANJE DARIL Z NARAVNIMI MATERIALI Decembra najbližjim tudi z obdarovanjem izkazujemo spoštovanje in pozornost. Darila lahko zavijemo kar sami, se pa pri tem oziramo k naravi in recikliranju. Nekaj nasvetov za izvirno in okolju prijazno okraševanje daril tokrat ponuja dr. Sabina Šegula. 3. LONČNICE ADVENTA Najpogostejša lončnica, s katero naše domove okrasimo v adventnem času, je božična zvezda. Z božično oznako v imenu se ponaša tudi kaktus, ki najbolj cveti prav v prazničnih dneh, če smo zanj čez leto seveda primerno poskrbeli. Kot lončnice adventa pa se vse bolj uveljavljajo še amarilisi, ciklame in telohi.
ADVENTNA ODDAJA NA VRTU V nedeljo se začenja prva od štirih adventnih nedelj, praznični čas, v katerem se z radodarnostjo in leskom poslavljamo od starega leta. In tako smo se štirje pari zbrali v trgovskem centru Bauhaus Maribor, da bi naredili adventne venčke, ki smo jih poklonili domovom za ostarele v krajih, od koder prihajamo. Sebastjan Lipar in Marina Kodba sta naredila zeliščni adventni aranžma, Martina in Irena, zaposleni v Bauhausu, venček v tradicionalni božični barvi - vijoličasti, ustvarjalki oddaje Irena in Ana-Marija sva venček spletki iz trte, mladenki Bina in Pina pa sta se odločili za klasično kombinacijo zelene in rdeče barve.
1. UČINKI ŠČETICE PRI ZDRAVLJENJU BORELIOZE Bil je sončen in ne preveč mrzel jesenski dan, ko sva se z zeliščarjem Jožetom Majesom odpravila na njivo, kjer zdaj še rastejo ščetice. To so dveletne rastline, ki spadajo med ščetičevke. Zeliščarji nabirajo predvsem njihove korenine, ki jih izkopljejo pozno jeseni – po prvih zmrzalih, ali pozimi. Korenine posušijo, nato pripravijo tinkturo, ki jo uporabljajo pri zdravljenju borelioze. 2. Z GAIO NA OBISKU Strokovnjak kluba Gaia se je tokrat odpravil v okolico Ljubljane, na vrt mlade družine Velepec, kjer je med jagodičevje in okrasne drevnine posadil nashi. Japonsko hruško, ki obrodi konec avgusta. 3. VRTNI NASVET Pred letom in pol spomladi je Mojca Rehar Klančič v nasadu sivk starejšo rastlino grebeničila. Tudi tako lahko sivke – poleg priprave potaknjencev in setve – razmnožujemo. Olesenelo steblo spodnjega dela rastline je z močnejšo žično zanko upognila v manjši jarek. Jamo je zagrnila z zemljo in zalila. Ko se razvijejo korenine, novo rastlino odrežemo od matične in presadimo. Za lepo grmičasto obliko sivke in zdravo rastlino skrbimo vse leto, tudi jeseni.
1. VSESTRANSKO UPORABEN, A TUDI INVAZIVEN BAMBUS Bambus spada med trave. Je trajnica z olesenelimi, votlimi stebli, tropskega izvora. Le nekaj primerkov bambusa preživi mrzlo zimo in uspeva tudi pri nas. Dhiraj iz Kunove presadi bambus in mu nastavi prepreke, da se ne razraste več, kot želi. 2. PREZIMOVANJE PELARGONJI V KOKEDAMI Strokovni sodelavec Sebastjan Lipar v Vrtnem nasvetu pokaže, kako pelargonije pripravimo na prezimovanje. Predlaga japonski način – kokedamo, kar pomeni, da jih ovije v mah. Mahove bombice obesi ali položi k drugim rastlinam. 3. NARAVNA MILA Z UŽITNIMI SESTAVINAMI Dhirajeva žena Luz je Perujka. Okoli slikovite hiške v Kunovi, rečejo ji Panchamama, nabira zelišča, cvetje, glino… Ker kožo neguje samo s tistim, kar lahko tudi poje, izdeluje naravna mila. Zavije jih v bambusove liste. 4. GLEDALKI TATJANI JE OBRODIL AVOKADOVEC Ker prva leta avokadovec ni zrastel skoraj nič, ga je gledalka Tatjana že skoraj zavrgla. Pa ga je raje presadila in zalila s koprivino gnojnico. Avokado ji je skrb povrnil: letos je dočakala tri plodove, povsem dozorel pa je eden. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
1. PEKLI SMO VITOVSKE MARONE Močna burja je pozibavala veje vitovskih maronov, s katerih je listje povečini že odpadlo, ko smo med nagrmadenimi ježicami iskali še zadnje pozabljene plodove. Domačini pravijo, da so ti kostanji – poleg cerkve in trte – posebnost njihovega kraja. Pred desetletjem je drevesa zdesetkal kostanjev rak, kasneje se jih je lotila še osa. V prostorih turističnega društva smo spekli še zadnje letošnje kostanje. 2. ZAŠČITILI SMO BANANOVCE Številni nastavki bananovcev, ki sva jih z Martino Plohl Krevh marca odkrili in porezali, so kasneje zaradi poznopomladanske zmrzali zares pozebli, zato so se letos bolj kot v prejšnjih letih razveselili vsakega novega poganjka. Letošnja poletna vročina bananovcem ni ustrezala, avgusta so bile rastline visoke le dober meter. Bolj sta jim bila naklonjena dež v septembru in toplo oktobrsko sonce. In preden bi bananovcem letos uspelo zacveteti, jih je že treba pripraviti na zimo. 3. SPOZNAVALI SMO GRMOVNICE Grmovnice so lesnate rastline, ki imajo več vej. Te izraščajo že iz korenin. Najpreprosteje jih delimo na listopadne in vedno zelene rastline, lahko pa tudi glede na velikost, užitnost plodov itd. V drevesnici Omorika spoznavamo osnovne značilnosti grmičastih rastlin.
1. NAREDIMO SADNO USNJE Sadje lahko shranimo na več načinov: skuhamo sokove, posušimo krhlje, ga zamrznemo ali vložimo kot kompote. Mateja Reš iz sadja pripravlja sadno usnje. Sadje najprej zmelje v kašo... 2. TRIKOTNE OBLIKE V ARANŽERSTVU V rubriki Cvetličarska abeceda tokrat spoznavamo dinamične trikotne oblike sestavljanja cvetja in dekoracij. Trikotne oblike so - poleg statičnih okroglih in prehodnih pravokotnih - osnovne oblike oblikovanja in ustvarjanja aranžerskoh izdelkov. 3. OHROVTOV ČIPS Podobno hrustljav, kot je čips iz krompirja, je tudi zelenjavni čips. Slednji je tudi bolj zdrav, saj zelenjave ne ocvremo v olju, temveč posušimo.
1. MED JAVORJI V ARBORETUMU Najdemo ga povsod po svetu, saj so javorji različnih vrst razširjeni po vsem zmernem pasu, pa tudi po hribovjih v bližini ekvatorja. Ko so razmere ugodne, pri nas je to poleti in dokler mu ne odpadejo listi, vrtove in parke obarva z rdečimi ali rumenimi listi. Toda, javorji so lepi tudi zaradi lubja, ki se pri sivemu javorju obarva oranžno rdeče, kačjega pa krasijo vzdolžne proge. 2. CIKLAME ZA HLADNEJŠE DNI Navadna ciklama je v naših gozdovih že odcvetela. Jeseni in pozimi pa lahko občudujemo gojene ciklame, ki zrastejo do 40 centimetrov visoko. Z žlahtnjenjem te gomoljaste rastline nastajajo vedno nove barve ali kombinacije barv ter oblike cvetov. Spoznavamo nekaj novih sort. 3. NAGROBNI NASAD V POSODI Grobove smo pred dnevi že uredili z nasadi jesenskih lepotic, zdaj je čas, da nanje poleg sveče postavimo še aranžma ali nasad v posodi. Klementina Tement se je odločila za nagrobni nasad v posodi živahnejših barvnih odtenkov.
1. O BOGATEM AVOKADU Marina je v svojo vrtno kuhinjo sredi pisane jeseni tokrat povabila Vladimiro Medvešek. Spoznavata avokado, sadež, ki je bogat vir hranil, vitaminov in nenasičenih maščobnih kislin. Vladimira bo pripravila avokadovo pomako za zelenjavo, Marina pa bo mehko meso avokada uporabila za masko za lase proti prhljaju. 2. VZDRŽEVANJE MOTORNE ŽAGE Z Martinov Krevhom letos vzdržujemo vrtna orodja. Jeseni, ko na vrtu opravljamo več močnejših rezi živih mej ter sadnih in okrasnih dreves, ne pozabimo preveriti, v kakšnem stanju je motorna žaga. Kaj moramo preveriti, v tokratnem vrtnem nasvetu. 3. NAGROBNI ARANŽMA IN NASAD Pred dnevom spomina na mrtve je Sebastjan Lipar na grobu že uredil manjši nasad, na ploščo pa postavil nagrobni aranžma. Nežno rožnato-vijoličasta nasad in aranžma se barvno ujemata s sivo nagrobno ploščo, vijoličasta je tudi sveča, ki jo je v spomin postavil na grob.
1. NA DAVORJEVEM VRTU JESENI Na Davorjem vrtu oktobra še rastejo črna redkev, rdeča pesa, por, koleraba, zelje, radič, v rastlinjaku še zorijo plodovke. Poleti je bil vrt pokrit s slamo, ki jo je Davor umaknil takoj po prvem jesenskem nalivu, saj izsušena tla niso prepuščala vode. Nekaj težav so letos povzročile tudi strune, ki jih lahko odpravimo tudi z gnojenjem z dušikom in kalcijem. 2. VZDRŽEVANJE ŠKARIJ Pred jesensko oskrbo živih mej, sadnega drevja in okrasnih grmovnic, je treba poskrbeti tudi za primerno vzdrževanje motornih škarij; preveriti filter, svečko, doliti mešanico in naoljiti rezilo. 3. V NASADU KAKIJEV Strokovnjak kluba Gaia je tokrat obiskal člana Mira Kerševana na Goriškem. V nasadu kakijev so plodovi ravno začeli zoreti. Kako jih pravilno pobrati, še prej pa osvetliti, in kako jeseni poskrbeti za drevo, da bo zdravo in dobro rodilo tudi prihodnje leto, je bila tema tokratnega obiska. 4. IZ POLETNEGA V JESENSKI NASAD Če ste sezonske rastline poleti kombinirali s trajnicami, lahko zdaj del nasada ohranite in ga dopolnite s prezimnimi rastlinami. Tako smo storili v Vrtnarstvu Tement, poletni mešani nasad smo preobrazili v jesenskega.
1. IZKOP JAKONA IN TIGROVIH OREŠČKOV Jernej Mazej goji na vrtu v Ljubiji nad Mozirjem manj znane zelenjadnice in gomoljnice. Nedavno je izkopal nizkokalorične gomolje jakona, rastline, ki izvira iz območja Andov. Poleg teh velikih gomoljev je iz zemlje pobral še drobne tigrove oreščke. Iz njih je pripravil špansko nacionalno pijačo horchata. 2. BOLEZNI IN POMLAJEVANJE KAKTUSOV Čeprav so povečini obdane z bodicami, jih drobne žuželke kljub temu napadejo. Kako na sočnicah prepoznati ožig, posledice volnatih uši in rdečega pajka in kako pri tem ravnati, smo izvedeli pri Zvonetu Rovšku. 3. OKROGLE OBLIKE V CVETLIČARSTVU Osnove geometrijske oblike so tudi osnove oblike pri oblikovanju šopkov, aranžmajev, dekoracij. V cvetličarski abecedi predstavljamo najpogosteje uporabljeno obliko - okroglo.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
Čajote, patišonske, ameriške borovnice in čiliji so teme tokratne oddaje Na vrtu. Svetlo zelene, bodičaste ali buče z gladko lupino, smo pobirali z brajd blizu Gornje Radgone. Iz njih smo pripravili številne jedi, gledalcem pa pokazali, kako lahko vzgojijo svojo sadiko čajote. Blizu Ljutomera smo z ekipo vlagali buče patišon, druge sorte pa shranjevali v klet. Jeseni sadimo tudi ameriške borovnice, kakšno prst potrebujejo ter kdaj in kako jih rezati, smo izvedeli od Boštjana Kren, ki se z ameriškimi borovnicami ukvarja že več kot 25 let. Kompaktne grme, ki jih ne napadajo ne škodljivci niti bolezni, naredijo tudi čiliji. Udeležili smo se festivala čilijev v Šmarju pri Jelšah, tekmovanje v pokušini najbolj pekočih čilijev pa opazovali za kamero. Vabljeni k ogledu! navrtu@rtvslo.si
Visoke poletne temperature, v zadnjih tednih pa dež in hladne noči, so povzročili, da so številni vrtičkarji letos manj zadovoljni s pridelkom. Da bi podrobneje izvedeli, kako so vremenski pojavi vplivali na rastline in predvsem, da bi izvedeli, kako jim pri nenadnih spremembah pomagati, smo pred kamero povabili Mišo Pušenjak. Obiskali smo tudi gledalko Olgo iz okolice Celja. Pridelek je na ogled postavila kar na domači razstavi in nam pripravila krompirjeve rožice.
1. DOZORELA JE ARONIJA Na posestvu Ratajc v Ložnici Marina Kodba in Polona Ratajc nabirata črne plodove aronije, jagodičevja, ki izvira iz Severne Amerike in ga cenimo zaradi visoke vsebnosti antioksidantov. Iz črnih jagod bosta pripravili kremo za obraz, ki jo lahko tudi jemo, in liker. 2. Z GAIO NA OBISKU V tokratni rubriki je strokovnjakinja kluba Gaia obiskala članico Marijo v Mavčičah. Njeni balkoni so se poleti lesketali v pisanih odtenkih gomoljnih begonij. Prve begonije je Marija kupila, kasneje pa je tiste, ki so ji bile najbolj všeč in so bile - kolikor je mogoče - odporne na bolezni, tudi razmnožila. Danes shranjuje gomolje skoraj vseh, ki ji s svojimi cvetovi še bolj obarvajo poletje. 3. STROKOVNJAK SVETUJE Nasvet zbiratelja kaktusov Zvoneta Rovška o tem, kako oskrbovati kaktuse ob prehodu s poletja v jesen in jih pripraviti na prezimovanje.
