Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed..
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
JESENSKE GREDE V RASTLINJAKU V Prlekiji smo obiskali Draga Belca. V rastlinjakih nam je pokazal bujne gredice. Največ je solatnic. Motovilec, ki ga je sejal pred dobim mesecem, se lepo razrašča. Pojasnil bo, kako motovilec rezati, da bo večkrat obrodil. SAJENJE MALIN Primož Brezovec je iz nasada jagodičevja odstranil maline, ki jih je prizadela suša. Ker bo nove maline posadil na isto mesto, je zamenjal večino zemlje in vkopal domač kompost. Iz fige, ki je spomladi pozebla, pa je vzgojil novo deblo. ANKIN NASAD V KOŠARI Anko Alt težko ujamemo v temnih oblačilih. Barvitost in usklajenost odražajo tudi njeni cvetlični nasadi. Jeseni je v košaro med drugim posadila raznobarvne mačehe, škrlatno iskrivko (hojhero) in dišeč limonski timijan.
PREZIMNE BEGONIJE IN RAZMNOŽEVANJE Nasade na vrtu ali na terasah nam še krasijo raznolike begonije, preden gomolje pospravimo na toplo. Zanimive so tako zaradi cvetov kot listov. Na vrtu na Rifniku pa spoznavamo begonije, ki prezimijo na prostem. Tudi te najlažje razmnožujemo vegetativno. S KLUBOM GAIA PRESAJAMO ORHIDEJE Da je Slavica Ržen ljubiteljica rastlin, se vidi na ocvetličenem balkonu. Tudi v hiši jih ima veliko. Med njimi so orhideje, ki jih je po šestih letih nujno presaditi. Proti škodljivcem, ki jih jeseni nehote prenesemo v notranjost, sta namestili rumene lističe. PEKOČI NASAD V CELESTRINI Čiliji na vrtovih še zorijo. Ker večina ljudi njihovo pekočino težko prenese v večjih količinah, jih shranimo kot pikanten dodatek jedem skozi zimo. Nekaj načinov, kako jih shraniti, da se ne pokvarijo, so nam razkrili pri Čili Napoju v Celestrini.
CIKLAME Na gozdnih robovih nas pozdravljajo navadne ciklame, ki sicer uspevajo marsikje. Navdušujejo nas njihovi dišeči cvetovi vijoličastih odtenkov. Tudi listi se razlikujejo po odtenkih zelene, marmoriranih vzorcih, nazobčanosti… Kakih 6 tisoč primerkov občudujemo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. CVETLICI 'POSNEMOVALKI' Na vrtu Rifnik spoznavamo rastlini, ki spominjata na druge vrste. Eni rečejo kar neprava vanilijevka, ki se izkaže kot odlična pokrovna rastlina, drugi pa je očitno vzor pelargonija. Obe sta prezimni. JAJČEVEC V OLJU Sezona za vzgojo zahtevnejših plodovk – jajčevcev - se končuje. Za ozimnico jih lahko shranimo na različne načine. Oglejte si, kako sveže nabrane najraje shranijo Štancarjevi. Najpogosteje si jih privoščijo kar namesto solate. NAMAZ S KAPUCINKAMI Pri kapucinki, ki še barva naše gredice, so užitni cvetovi in listi. Iz njih nekateri pripravljajo napitke, jih dodajajo v solate, z njimi začinijo testenine. Tokrat pa pokažemo preprost recept, kako jih lahko uživamo presne. Še vedno lahko sodelujete tudi v nagradni igri za nekaj praktičnih vrtnih nagrad. Da se prebijete do žreba, morate najprej pravilno odgovoriti na zastavljeno vprašanje… navrtu@rtvslo.si
O ZLATI ROZGI Sebastjan nas seznanja z rumenocvetočo zlato rozgo, ki pri nas velja za invazivno. Njene cvetove, ki jih lahko še naberemo in posušimo, so zdravilci pripoznali kot koristne pri uroloških težavah. Sebastjan je med rozgo vstavil vrtnice in sestavil čudovit šopek. SUŠENJE FIG IN MARMELADA Predniki so zakladnica izkušenj. Ob morju živeči prebivalci so sveže fige namakali v morski vodi, da so bile posušene sočnejše. Temu receptu tokrat na Krku sledi tudi Martina Plohl Krevh, ki je med dopustom vkuhala tudi sočen figov džem. DNEVNIK: DOZOREVANJE PARADIŽNIKA Paradižniki so začeli 'stavkati'. Nezrele plodove poberemo z gredic. Pregledamo jih, da so brez plesni ali poškodb od toče. Skušamo jih 'prisiliti', da dozorijo v hladnejši in temni shrambi. Tako so jih že naše babice ohranile dolgo v zimo. ZELIŠČNI KOLAČ Tokrat smo na Kozjanskem pekli marmorni zeliščni kolač. Gospa Barbara zelišča nabere na svojem terapevtskem vrtu. Uporabi sveža ali pa sesekljana in shranjena v sladkorju. V kolač zareže z vznemirjenjem, saj jo vedno znova preseneti vzorec.
VRT V GORNJEM DOLIČU Ekipo oddaje Na vrtu sta v goste povabila zakonca Ana in Danilo Jakoš. Do njune hiše v Gornjem Doliču obiskovalca pripeljejo čevlji. Odrabljeni so, različnih oblik, vsak drugače pobarvan, iz vsakega kukajo netreski. Na sredini vrta se vrti obnovljeno mlinsko kolo, povsod so kosi lesa, kamnov, stara kmetijska oprema, ki jih Jakoševa dodelata v unikatne 'eksponate'. Med njimi vznikajo gredice host, hermelik, rudbekij, zelenjavni vrt... SUŠENJE PARADIŽNIKOV Iz aktiviranega oglja, zdrobljenega kamenja, rečnih naplavin in vrtne zemlje je Slavko Turšič sestavil rodovitno plast v novem plastenjaku. Maja je vanj posadil paradižnike, ki so poleti zrasli v goščavo. Pri Turšičevih so letos pojedli, predelali in razdelili že okrog 200 kilogramov paradižnikov, nekaj jih posušijo. O PELINOLISTNI AMBROZIJI Pelinolistna ambrozija spada med invazivne tujerodne rastlinske vrste. Težave povzroča s hitrim širjenjem, človeku povzroča alergene reakcije. Septembra semeni. Kaj storiti, ko jo opazimo, svetuje Sebastjan Lipar.
KAKO NASTANE KIS Zakonca Krope za pripravo kisa uporabljata domače zimske sorte jabolk. Po klasičnem in kar dolgotrajnem postopku to dragoceno tekočino pridobivata iz jabolčnega soka in tropin. Jabolčni kis blagodejno učinkuje na telo, da pa ga vsak dan lažje spravita po grlu, kot se pošali gospa Anja, vanj vmešata med, česen, hren... NA JESENSKEM VRTU GOSPE HELENE Na vrtu Helene Likozar v Kranju so letos poleg zmrzali, nato suše, klestila tudi neurja. S strokovnjakinjo kluba Gaia, Nevenko Breznik Beton, sta pozno-poletni pridelek poškropili z gnojilom na osnovi aminokislin in huminskih kislin. Podolgovato gredico ob ograji pa popestrili s srobotom, živobarvnimi ameriškimi slamniki in iskrivkami. VZGOJA TRADESKANCIJE Po bleščavih in kosmatih progastih listih se odlikuje tradeskancija, ki je že naše babice navduševala s hitro rastjo in dobro ukoreninjajočimi se potaknjenci. Prenaša sušo in temnejše prostore. O njeni vzgoji svetuje Sebastjan Lipar.
SOK IN MARMELADA IZ BEZGOVIH PLODOV Da bi zadostili ljudskim vražam, so na Kozjanskem ob domačijah od nekdaj sadili bezeg; ta naj bi odganjal vse slábo. Bezeg že leta raste tudi na kmetiji Herbalija, gospa Barbara spomladi z njega obira vršičke za čaj in dišeče mlečnobele cvetove za napitke. Nekatere pusti, da proti jeseni dozorijo v drobne črne jagode, iz katerih pripravlja marmelado in sok. SETEV MOTOVILCA Komaj Davor Špehar na vrtu na Dolenjskem zaključuje pobiranje poletnih plodov, že razmišlja o jesenskih setvah in sajenju. Pod plodovkami je prerahljal prst, posejal motovilec. Svetuje, kaj storiti, da bo dobro kalil. PRIDELEK KROMPIRJA IZ LONCA Zakonca Martina in Martin iz Črete sta letos sadila krompir kar v lonce. Te sta do polovice napolnila z zemljo, nanjo položila 3 ali 4 krompirje in jih zasula. Zelene poganjke sta sproti zagrinjala, lonce pa sredi maja iz rastlinjaka prenesla na prosto. Večji del pridelka sta že pobrala, ostale so le še štiri posode. Izvedeli smo, koliko krompirja sta pridelala in kakšno presenečenje ju je čakalo v tretji posodi... ŠOPEK IZ HORTENZIJ IN PLAMENK Tudi konec avgusta ponuja obilico cvetov. Sebastjan Lipar je na svojem vrtu nabral plamenke in hortenzije ter sestavil čudovit poznopoletni šopek.
POLETNI TRAVNIK NA VETRNIKU Na Vetrniku z biologom Dušanom Klenovškom spoznavamo travniške cvetlice. Dušan pravi, da je primernejše poimenovanje rožnik, toliko cvetja premore ta kozjanski travnik. Spoznavali smo rumeni lan, resasti škrobotec, gorsko nebino, navzkrižnolistni svišč in druge cvetlice. ŠALOTKO SMO POSPRAVILI Na kmetiji Klančnik pod Vinsko goro se pod napuščem v gajbicah že suši šalotka. Kako jo pravilno posušiti in shraniti, svetuje Igor Škerbot s Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje. RMANOV IN KAMILIČNI ČAJ Na nepokošenih travnikih avgusta najdemo tudi socvetja rmana. Rastline naberemo, posušimo. Rmanov in kamilični čaj pomagata zelenjadnicam, da si opomorejo po toči ali nalivih. DOPUSTNIŠKI UTRINKI Sodelavki oddaje niti na počitnicah nista pozabili na gledalce, z mobilnim telefonom sta ujeli utrinke vrtička kampa na Cresu in v školjke odeto hiško v Kaštilacu na Hrvaškem.
BAZILIKA NA VRTU IN V JEDEH Baziliko uporabljamo predvsem kot začimbno rastlino, pozabljamo pa na njene zdravilne učinke. Baziliko na vrtu in v jedeh spoznavamo z Olgo in Albinom Franca iz Dekanov. Tudi znani italijansko pasto - pesto Genovese smo naredili. SHRANIMO BUČKE Vsem, ki ste po močnejših nalivih morali z vrta čim prej pospraviti bučke, bo namig za hitro shranjevanje plodov prišel zelo prav... DOZOREVANJE ČEBULE Ko poležejo listnati deli, je čebulo treba spravili na suho. Pri poleganju zelenih delov ji lahko pomagamo, nato jo čez teden ali dva izpulimo in pod napuščem sušimo v gajbicah. Ljubiteljske zeliščarje po enoletnem premoru znova vabimo na že 7. zeliščarski teden na hrvaški Dugi otok. Tudi tokrat bomo nagrajenca ali nagrajenko povabili z nami, le nagradno vprašanje je treba prej rešiti in imeti srečo pri žrebu.
DOMAČE MILO V Radežu Darko Kosem ustvarja posebna mila. Izdeluje jih po hladnem postopku, saj tako glicerin in večina drugih občutljivih sestavin v maščobah ostane v milu. Kozmetične pripravke okrasi s cvetjem, ki zraste na njihovi parceli. POTKA Sebastjan Lipar proti poletni lenobi svetuje ureditev posebnih kamnitih dekoracij na okrasnem vrtu. Uporabi kamenje iz bližnje okolice in odpadle steklenice, ki lovijo in odbijajo sončne žarke. Dekoracija, ki jo zaradi enostavnosti lahko izdelamo z najmlajšimi, je pohodna. TRATA POLETI Da bi čez vroči del leta ohranili našo zelenico res zeleno in vitalno, moramo zanjo pravilno skrbeti že spomladi. Ne kosimo je prenizko; pri enem odkosu odstranimo največ tretjino listne mase. Temeljito jo zalivajmo 2 do 3x tedensko, da je prst pod njo z vodo prepojena vsaj 15 centimetrov globoko. ŠPARGLJI JED Ob koncu pa še o špargljih oziroma ostrolistnih beluših. V Ospu jih je Olga Franca nekaj shranila v hladilnik za prihodnje dni, nekaj v skrinjo, preostalim pa nalomila mehkejše dele. Srednje dele poganjkov je prepražila, iz spodnjih naredi juho. navrtu@rtvslo.si
SODA BIKARBONA Prvotno so vsestransko uporabno sodo bikarbono pridobivali iz rastlinskega pepela. Belgijski kemik Ernest Solvay pa je zaslužen, da so jo lahko začeli pridobivati tudi iz kuhinjske soli in apnenca. Danica Štefok bo pokazala, kako si pripravimo bazičen pripravek za krepitev rastlin in odganjanje mrčesa. Iz sode si lahko naredimo tudi pralni prašek, piling za telo, dodajamo ga v šampone… AKTIVIRANO OGLJE Prikazali bomo, kako Slavko Turšič sestavlja plasti v rastlinjaku. Nova plast zemlje – vsaj 20 cm – je iz tretjine aktiviranega oglja, tretjine zdrobljenega kamenja, preostanek so naplavine in vrtna zemlja. Slavko meni, da je aktivirano biooglje izjemen pripomoček k izboljšanju strukture in življenja v tleh. POLOŽIMO TRATO V Drbetincih smo si ogledali, kako Jani Druzovič v različnih fazah vzgaja travo. Vedno več zanimanja je za 'preproge' iz prave trave, ki jo lahko položimo v enem dnevu. Stiki med travnimi zvitki se v nekaj dneh zarastejo in nastane lepa zelenica brez plevelov. Tako lahko za približno leto in pol, kolikor traja, da se nam lepo zaraste trava iz semena, prehitimo naravo. navrtu@rtvslo.si
ZAVETIŠČE ZA RASTLINE Bežigrajski krater je že leta bolj oaza: še mogočna platana poskrbi za senčenje prenovljenega rastlinjaka Zavetišča za rastline. Začasen dom tam ponudijo rastlinam, za katere ljudje iz različnih razlogov ne morejo ali ne želijo več skrbeti. Ponavadi presajene v svežo prst in z novimi lonci rastline hitro prikličejo novega lastnika. Anemari Hrup se nadeja, da bo tako tudi s smreko, ki so jo dobili v pretesnem loncu. KLUB GAIA-VISOKA GREDA Plazovito strmino je Tatjana Šenekar spremenila v stopničaste visoke grede. Z Vanesom Husićem, strokovnjakom kluba Gaia, sta v na novo sestavljeno gredico zasadila nekaj kitajskega zelja, blitve, radiča in pora. Odstranila sta tudi gosenice, ki so si privoščile zelenjavo. DOZOREL JE ANANAS Ananas ne raste le v tropskem podnebju! Po več letih, ko so iz semena, naključno najdenega v tem slastnem sadežu, vzgojili matično rastlino, so zdaj tudi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru dočakali tudi več plodov. Če gre verjeti besedam naše ekipe, je bil zelo sočnega okusa. Iz semena, ki so ga naključno našli v kupljenem sadežu, so pred osmimi leti vzgojili matično rastlino. Več mesecev je trajalo, preden je seme vzklilo in nekaj let, da so prvič pokusili, kakšnega okusa je doma pridelan sadež. navrtu@rtvslo.si
VRT SEŽANA Spoznavamo posebnosti Botaničnega vrta Sežana. V formalnem delu se bohoti sinjelibanonska cedra, ki spada med najstarejše drevnine v tem prostoru, himalajska cedra, velecvetna magnolija in številna druga drevesa. Pušpanove parterje zaokrožajo vrtnice, ob njih pa je star steklenjak. Nekoč so v njem zimovale občutljive tujerodne rastline. POLETI NA DAVORJEVEM VRTU Vrt Davorja Špeharja kar dobro odraža razmere po večini slovenskih vrtov v letošnji nenavadni vrtnarski sezoni. Hladna in deževna pomlad je zavirala rast posevkov. Ob začetku poletja nas je sonce že pošteno pregrevalo; senčenje potrebujejo tudi rastline. NETRESKI V ČEVLJIH Netreski so tako hvaležne rastline, da so zadovoljni tudi, če jih posadimo v odrabljene čevlje. Ne pozabimo na kakovosten substrat in na vrhu pesek, da jim bo udobneje. POLETNA OSKRBA VRTNIC Junija se kovinsko ogrodje dolgega špalirja v parku Sežana odene z dišečimi rdečimi cvetovi in med čudovitim sprehodom ne moremo zameriti naravi, ker majskega cvetenja letos ni bilo. Melita Pirjevec pa vestno tudi poleti skrbi za vrtnice. navrtu@rtvslo.si
POLETNA OSKRBA Drago Belec iz podjetja Cornus poda nekaj nasvetov, kako v teh tednih poskrbeti za posevke na vrtu. Med drugim pojasni, kako zalivati in dognojevati jagode, da julija še sadimo sadike kumar, pa kako preprečimo pojav plesni na paradižniku. GREDE GRADU DVOR Grajska vrtnarica Vera Borlak je februarja začela urejati grajske grede gradu Dvor. Zdaj so sadovi njenega dela – ter pomoči prostovoljcev – že lepo razcveteni. Zaenkrat grajske zidove popestrijo vrtnice, Vera pa ima še številne zamisli, ki jih bo 'zasadila' v prihodnjih letih. MARINE HORTENZIJE V Kopru pa smo posneli cvetočo reportažo. Gospa Mara že vrsto let neguje hortenzije. Mednje pa posadi zelenjadnice, ki si jih lahko natrgajo tudi stanovalci bloka, pred katerim skupaj urejajo gredice.
SENČENJE HASKAP JAGOD Posledic premočnega sonca in vročine ne čutimo le ljudje, pač pa tudi rastline. Primož Brezovec je jagodičevje zaščitil s protitočno mrežo, ki jo je poveznil čez loke, v najbolj vročih dneh namesti še belo kopreno. Predvsem haskap jagode in ameriške borovnice tako zaščiti pred ožigi listov. GAIA: PLANTELLIN UČNI VRT S Klubom Gaia smo tokrat v bližini Save v Ljubljani opazovali Plantelline učne urbane vrtove. Namenjeni so stiku z naravo predvsem za stanovalce blokov. Vanes Husić je Bety Rupar svetoval, naj enkrat mesečno premeša kompost. Razložil ji je tudi, kako se obvarovati polžev in čebulne muhe, ki je nekaj škode na gredici s porom že naredila. JEŽI NA VRTU Če smo na vrtu preveč natančni, bomo nanj težko privabili žužkojedega ježa. Samotar, ki se proti večeru odpravi iskat ličinke, žuželke, voluharje, namreč zavetje išče na zaraščenih območjih, tudi kompostu. Ježem ne nastavljajmo mleka, saj ne prebavljajo laktoze.
OTOČKI RIBNIKOV VRTA HRUŠEVEC Bogastvo vrtov je v raznolikosti rastlinskih vrst in sort, ki sobivajo na skupnem mestu. In tako vsakič, ko obiščemo vrt Hruševec v Šentjurju, opazimo kaj novega… Tokrat spoznavamo vodne vrtove, Jože Zupanc nam je namignil, kako jih je izdelal. NAREDIMO ROŽNI SIRUP Lucija Kristan iz Vuhreda ima nadvse rada cvetje, vrtnice, le nekaj grmov raste na njenem vrtu, obožuje, iz cvetov pa po preprostem receptu pripravlja osvežilni sirup. ZEOLIT NA VRTU V zadnjih letih vrtičkarji na svojih gredah vse pogosteje uporabljajo zeolit. Ta je primešan tudi v številne substrate in kozmetične izdelke. Kaj je zeolit in kako ga uporabljati, smo izvedeli v kamnolomu pri Mali Pirešici.
Po hladnejšem in bolj mokrem maju se je narava junija bujno razcvetela. V Arboretumu Volčji Potok s pomočjo mobilnega telefona spoznavamo zgodbe posebnih vrtnic. Nekatere so slovenskega porekla, druge so povezane z našimi kraji in ljudmi. Kraljice rož vse bolj navdušujejo tudi Lucijo Kristan iz Vuhreda. Odločila se je, da jih bo na svojem vrtu razmnoževala kar sama, s potaknjenci. Zacvetele so tudi bradate perunike Marije Smeh na vrtu ob Dravi. Starejšo gospo smo spoznali naključno, očarala nas je s svojo energijo in ljubeznijo do cvetočih junijskih lepotic. Ob tem smo se sprehodili še med prekrasnimi potonikami v kraju Pince Marof, zakonca Plohl Krevh pa sta na zelenjavnem vrtu postavila oporo grahu in bučkam.
METE IN ŽAJBLJI IZ BELGIJE Na vrtu Jerneja Mazeja bodo svoje mesto našle tudi zanimive sorte met in žajbljev. Prejel jih je po pošti iz Belgije. SKRBNO NALAGAJMO KOMPOST Vrta si brez domačega komposta skoraj ne moremo zamisliti. Nanj nalagamo številne ostanke z vrta in iz kuhinje. Na kaj moramo pri tem paziti, svetuje Miša Pušenjak. DOMAČI BOKASHI POSIP Za hitrejši razkroj organskega materiala kompost posujemo z bokashijem. Posip je pripravila tudi Ana-Marija Berk, zanj porabila le šestino cene, ki bi jo plačala, če bi ga kupila. ČEBULA IZ SADIK Junija še lahko sadimo čebulo, če je ta vzgojena iz sadik. Kako vzgojimo sadike čebule, svetuje Fanči Perdih. RDEČA KRVIKA Ob koncu oddaje še cvetoča čebulnica. Rdečecvetna krvika, ki je nekoč krasila številne domove.
VRT JOŽETA IN MAJDE ČONTALA Lahko bi rekli, da spada vrt Jožeta in Majde Čontala ob vznožju Goričkega med t. i. skrite vrtove. To so tisti vrtovi, za katere ne vemo, kako lepi so, dokler se ne sprehodimo po njih. Velik je dobre tri hektarje, obdajajo ga gozdni sestoji, ki jih je Jože s sajenjem iglavcev pomagal oblikovati. Osrednji del je nepokošen travnik, ob njem pa so skrbno urejeni nasadi okrasnih grmovnic. Zacveteli so rododendroni in azaleje. S KLUBOM GAIA NA OBISKU V DREŽNICI Družina in prijatelji Rine Berginc vedo, kako rada ima cvetje. Nazadnje je v dar prejela bugenvilejo, strokovnjakinja kluba Gaia pa je s seboj prinesla drobnocvetno petunijo. Te letos krasijo Rinine balkone.
O VZGOJI ŠALOTKE Šalotka je vrsta čebule. V kuhinji jo zelo cenimo, saj je v primerjavi z drugimi čebulami bolj aromatična in manj pekoča. Sadimo jo zgodaj spomladi, pobiramo poleti. Lahko pa čebulček potaknemo kasneje in jeseni režemo šalotkine zelene dele. O KROMPIRJU V POSODI, BUČKAH IN FIŽOLU Pred nekaj dnevi je bil vrt Martine Plohl Krevh še videti prazen, s sajenjem na prosto je počakala, da so se nižje majske temperature zares poslovile. Nato je iz rastlinjaka prenesla posode s krompirjem, bučkam pripravila ogrodje, po katerem se bodo vzpenjale, soprog Martin pa je v zemljo dobro zapičil tudi opore za fižol. O ZELNATIH POTONIKAH Pravkar so zacveteli tudi grmički zelnatih potonik. Sebastjan Lipar je nabral cvetove in jih postavil v vazo.
Po 15. maju, dnevu, ko goduje Zofka, na prosto sadimo toploljubne vrtnine in okrasne sezonske rastline. Tako tudi v oddaji največ pozornosti namenjamo tem rastlinam. Pri Dragu Belcu smo izvedeli, kako skrbeti za plodovke, da bi imele čim več plodov in bi dolgo ostale vitalne. Sebastjan Lipar je s sosedo Sonjo Potnik poživil zimske nasade. Trobentice je zamenjal z dipladenijami, iz prezimovališča pa sta prinesla okrasno koprivo, fuksijo in pelargonijo. Okrasno-uporabne nasade je sestavila tudi Anka Alt. Vanje je posadila novejše sorte pelargonij in surfinije s temnejšimi cvetovi.
KAKO AKTIVIRAMO OGLJE V oddaji nadaljujemo zgodbo o uporabi oglja. Primešamo ga v težka, zbita, ilovnata tla. Pred uporaba ga biološko aktiviramo, poskrbimo, da se v pore shranijo hranila in naselijo mikroorganizmi. VRTIČKI V KORITIH Ko nimamo prostora za vsaj 50 m2 vrta, toliko ga potrebujemo za osnovno samooskrbo, lahko vrtičke uredimo tudi v posodah, koritih. Proizvajalci so se temu prilagodili in na trgu ponujajo večja korita za zelenjavne nasade. Predstavljamo možnosti mešanih nasadov. ZACVETELA JE STRELICIJA V Mariboru smo obiskali Mileno Šantl. Pred desetimi leti je iz tujine prinesla nekaj semen strelicij, jih po navodilih branjevk posejala, čez leto so že razvile mlade rajske ptice. Te so pred sedmimi leti prvič zacvetele, letos pa so gospo Mileno znova nagradile s pisanimi cvetovi.
NA KRASU NABIRAMO ŠPARGLJE V bližini ene izmed najstarejših vasi pri nas - Osp, smo z Olgo Franca nabirali šparglje. Nabirali sva jih, kot bi iskali gobe, nekaj časa potrebuje oko, da se privadi razlikovati med sočnimi poganjki in drugim zelenjem. Olga je iz nabranih poganjkov pripravila juho, frtaljo in testenine. NAREDIMO RODOVITNO PRST Slavko Turšič po načelih permakulture spreminja ilovnato prst v rodovitna tla. V rastlinjak je navozil nekaj samokolnic aktiviranega biooglja, drobljenega kamenja in mešanico vrtno zemlje ter naplavin iz okolice. Lani je podobno obogatil zemljo na njivi, pravi, da je krompir odlično uspeval. GROBANJE NA VEJI MURVE Jernej Mazej skuša vzgojiti sadiko murve kar na drevesu. Naredil je zračno grobanico.
OSKRBA JAGOD Čeprav med Evropejci nismo med tistimi, ki pojedo največ sladkih jagod, te rastline najdemo na vsakem vrtu. Če imajo ravno prav sonca, primerno zalivanje in gnojenje, je skleda kmalu polna plodov. O tem, kako jih negovati, smo povprašali Draga Belca. VZDRŽEVANJE LEPE TRATE Komaj se je poslovil še zadnji aprilski sneg, že iščemo, kjer so kosilnice. Spomladi trato prezračimo, pognojimo, na delih, kjer se razrašča mah, je tega treba odstraniti, nato dosejati travno mešanico. O vzdrževanju trate svetuje Barbara Podlogar, strokovna sodelavka kluba Gaia. REGRATOV SIRUP Regrat lahko nabiramo skozi vse leto, le starejša rastlina je bolj grenka. Sebastjan in Ana-Marija sta nabrala 150 cvetov, iz njih pripravila sirup, ki ga ni treba prekuhati.
VZGOJA MAJARONA Majaron ima zelo drobno seme. Ker ga po navadi na isto mesto posujemo preveč, rastline pri rasti zadušijo druga drugo, ga je doma težje vzgojiti. Kako nam to vendar lahko uspe, smo izvedeli pri Fanči Perdih. LETOŠNJE POSEBNOSTI NA JERNEJEVEM VRTU Jernej Mazej na svojem vrtu na 450 m nadmorske višine rad goji nenavadne sorte manj ali bolj znanih rastlin. Letos se nadeja tudi pridelka jeruzalemskih artičok, vaniljeva trava pa še ostaja v lončku, da se bo bolje ukoreninila. PRAPROT V GOZDU IN ŠOPKU Praproti so prav posebna skupina rastlin, pravijo, da imajo povečini čarobne moči. Gorazd Mauer jih razmnožuje s potaknjenci, Sebastjan Lipar pa jih je nekaj že našel v gozdu. S tulipani jih je prepletel v šopek.
1. MARTININ NOVI RASTLINJAK Martina Plohl Krevh plodovke vzgaja sama. Zdaj jih še hrani v toplem kabinetu, kjer jih dodatno osvetljuje. Ko se bodo nočne temperature ustalile pri 5 stopinjah Celzija, pa jih bo prenesla v rastlinjak. Nedavno so postavili novega, velikosti 4 x 3 m. Kaj moramo vedeti pri postavljanju rastlinjaka, je povedal Rok Simončič iz podjetja Rastlinjaki Gajšek. 2. PREVIDNO NABIRAJMO ČEMAŽ Čemaž je zelo priljubljena in vsestransko uporabna zel. Najraje nabiramo njegove liste, ki jih sesekljamo v pesto ali dodamo v juho. Čeprav ima rastlina močan vonj po česnu, jo lahko zamenjamo. Čemažu podobne, a strupene rastline, predstavljamo v oddaji z Dušanom Klenovškom. 3. DOZOREL JE ANANAS Na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo jeseni občudovali ananase, ki so jih najprej vzgojili iz semena, nato pa s stranskimi poganjki. Plod, ki smo ga posneli takrat, je medtem že dozorel, smo pa odrezali in se posladkali z drugim...
POREŽEMO TUDI LESKE Večino sadnega drevja smo že porezali, zdaj so številne krošnje že oblečene v cvetove. Rez opravimo tudi pri leski, za dobro letino lešnikov morajo biti veje dobro osvetljene, krošnja pa zračna. POSADIMO ZEMELJSKI MANDELJ V visoko gredo v rastlinjaku Botaničnega vrta v Pivoli so v teh dneh posadili sadike zemeljskega mandlja. Užitni ostrici tako rečemo, ker so njeni gomoljčki po okusu zelo podobni neolupljenim mandljem. Pri gojenju je treba zemeljski mandelj redno zalivati, še prej ga posaditi v presejano prst. VELIKONOČNA DEKORACIJA Čeprav Sabina Šegula in Peter Ribič zaradi ukrepov niti letos ne bosta "v živo" krasila bazilike sv. Petra v Vatikanu, sta predstavila, kakšno velikonočno dekoracijo sta si tokrat zamislila. Naredila sta jo iz vejic kleka, lovorikovca, orhidej in tulipanov. Ne spreglejte pa niti nasveta za vermikompostni čaj, ki ga je pri Martinu Veselku nateklo za nekaj plastenk. Kako ga uporabiti, izveste v tokratni oddaji.
PRIDOBIVANJE DREVESNEGA SOKA Ob prehodu zime v pomlad sta Martina Plohl Krevh in Martin Krevh iz oreha in breze pridobila še zadnje kapljice soka. Pridobivanje drevesnega soka je tudi pri nas tradicija, o tem je v svojem znanem delu pisal že Valvasor. Martina je sok počasi prekuhavala, da je ostala karamelna tekočina. S KLUBOM GAIA O SAJENJU SADNEGA DREVJA IN AMERIŠKE BOROVNICE V goste smo povabili Davorina Gamserja, strokovnega sodelavca kluba Gaia. Posadil je sadike jablane, breskve in ameriške borovnice. Vse mladike je po sajenju porezal. Zakaj je to dobro storiti, izvemo v rubriki Z Gaio na obisku. TELOHI NADE PINTARIČ Verjetno se vsak ljubitelj razveseli cvetov okrasnih rastlin, ki jih goji na svojem vrtu. V osrčju Prlekije smo obiskali Nado Pintarič. Na njenem vrtu še cvetijo telohi. Koliko jih ima, je nemogoče prešteti, številni so še namreč skrižali, zacveteli so tudi novi sejančki.
NAKALJEVANJE KROMPIRJA Izvorno južnoameriški razhudnik ne mara hladnih tal, na vrt ga sadimo šele, ko se prst ogreje na vsaj 8 stopinj Celzija. Gomolje lahko prej nakalimo in tako pospešimo rast. ZDRAVLJENJE ČESNA Pri nas je večina sort krompirja in česna okužena z virusi. Ti povzročijo, da katera sorta tudi izgine z vrtov. Kako zdraviti česen, smo preverili na Kmetijskem inštitutu Slovenije. POSIP BOKASHI Martin Veselko pripravlja domači bokashi posip. Vanj zameša otrobe, melaso in gozdno zemljo. Sestavine prelije z vodo. Posip potrosi po organskih odpadkih ali vrtu, z njim pospeši kompostiranje. NASAD ZA MATERINSKI DAN Sebastjan Lipar je na svojem vrtu našel še zadnje cvetoče primerke znanilcev pomladi. Šope je presadil v nasad za materinski dan.
1. KO ZACVETIJO MIMOZE Komaj burja odpihne zimo, nas s svojimi kot sonce rumenimi socvetji očarajo mimoze. Pravilno se imenujejo srebrne akacije, s katerimi imajo številne podobnosti. Kako zanje skrbeti, če jih sadite na vrt v obalnem pasu ali gojite kot posodovke, sprašujemo Daniela Bana. 2. Z DAVORJEM O VRTNIH OPRAVILIH V MARCU Davor sredi marca na prosto že seje bob, semena je prej čez noč namočil v žajbljev in kamilični čaj. Prestavlja tudi izbor sort krompirja, ki na njegovem vrtu dobro uspevajo ali so odličnega okusa. 3. NASVETI ZA REZANO CVETJE V teh dneh smo predvsem dekleta prejela v dar kakšno rezano cvetje. Kako ga pripravimo, da bo v vazi čim dlje lepo, svetuje Sebastjan Lipar. V Dnevniku lastnih izkušenj predstavljamo cvetove, ki so videti, kot bi bili obdani z voskom, v nagradnem vprašanju pa z Mišo Pušenjak govorimo o kolobarju.
1. SPREHOD PO BOTANIČNEM VRTU SEŽANA V Botaničnem vrtu Sežana so že opravili zimsko rez vrtnic. Te se pnejo po zidovih in pergoli ali samostojno rastejo ob poteh, ki vodijo do steklenjaka. Vrt je bil nekoč del poletne rezidence grške rodbine Scaramanga, danes pa je prostor za odmik od mestnega vrveža. 2. REZ AKTINIDIJE Aktinidija je plezava rastlina, ki se, če je ne krotimo z rezjo, bujno razraste. Kako jo primerno vzgajati, svetuje Roman Mavec iz Kmetijskega inštituta. Namig, če naredimo kaj narobe, aktinidija sama popravi našo napako, le kakšno leto bomo brez želenega pridelka. Tistim, ki v kleti še hranite kivije, ponujamo recept za pito. 3. CIMBIDIJI OB DNEVU ŽENA Katera se ob dnevu žena ne bi razveselila cveta orhideje cimbidij? Kot vsako leto, so ti zacveteli pri Ireni Cigula v Dornavi. Zaupala nam je, kako skrbi zanje, da jo nagradijo z bogatim cvetenjem.
Februarja opravljamo zimsko rez sadnega drevja in jagodičevja. Z njo želimo uskladiti razmerje med rodnostjo in velikostjo rastline, drevesa oz. grme pa ohranjati vitalne in zdrave. Darinka Koron iz Kmetijskega inštituta Slovenije, sadnega nasada na Brdu pri Lukovici, je porezala petletni grm ameriške borovnice sorte Liberty, njen sodelavec Roman Mavec pa breskev. V Botaničnem vrtu ob vili Mirasasso v Sežani pa so že pričeli obrezovati vrtnice.
PRVE SETVE S setvami v notranjih prostorih pričenjamo novo vrtno sezono. Sejemo plodovke, ki jih želimo do maja vzgojiti v dovolj visoke, močne rastline. Kako vzgojiti ustrezne sadike, svetujeta Drago Belec in Martina Plohl Krevh. Ob tem preverjamo, kako je s setvijo v tulce toaletnega papirja. REZ RASTLINE GOJI Februarja opravimo večino zimskih rez sadnega drevja in okrasnih rastlin. Z dr. Darinko Koron smo porezali rastlino goji. Goji jagode spadajo med super živila, goji pa se na vrtu bujno razrašča. ZNANILCI POMLADI NA KRASU Pust je vendarle pregnal zimo, proti notranjosti dežele s Krasa že veje vonj spomladanskih cvetlic. Spoznavali smo jih z Mojco Rehar Klančič.
1. PODIRANJE DREVESA Zgodi se, da drevesa, ki jih sami posadimo na vrtu ali so del gozdnega obrobja, ko se razrastejo, pričnejo ogrožati hiše. Seveda je najbolje, da pred sajenjem dobro preučimo lastnosti posameznih drevesnih vrst in jih posadimo na mesto, kjer se bodo lahko primerno razraščala. Žal, pri hrastu v Idriji ni bilo tako. Visoko drevo ob hiši so morali podreti... 2. VALENTINOVO PRESENEČENJE Romantični pridih valentinovega izvira iz srednjega veka, takrat so si zaljubljenci v Angliji in Franciji izmenjavali pisma, danes pa na ta dan najraje podarjamo čokolade in vrtnice. Z vrtnico smo presenetili Alenko Kren, ki je za valentinovo pripravila posebno presenečenje. 3. ŠE O KONJAKU OZ. HUDIČEVEM JEZIKU Predstavljamo pa tudi hudičev jezik, tako smo slovensko poimenovali predstavnico kačnikovk, ki ob cvetenju oddaja neprijeten vonj.
Deževniki so najbolj koristne živali na vrtu, pravi Martin Veselko. Z njihovo pomočjo organski odpadki postanejo hranljiv kompost. V oddaji predstavi, kako sestavimo kompostni zabojnik. Strokovna spoznanja v oddaji predstavlja tudi Darko Kosem iz Radeža. Pripravil je milo. Iz osnovnih in prebitnih olj, pa dodatka posušenih sivkinih cvetov in eteričnega olja. V dneh, ko narava še počiva, je Sebastjan Lipar z mislimi že pri nasadih visokih rastlin. Iz drenovih in vrbovih vej je sestavil oporo v loncu za okrasne rastline ali plodovke.
Na prostem tudi pozimi, če snežna odeja ni predebela, najdemo kakšno zel, ki jo lahko dodamo v hranljiv avokadov namaz. Tako sta storila Sebastjan Lipar in Sonja Potnik. Pripravila sta namaz za malico s številnimi vrtnimi rastlinami. Uporaba kakovostnega lesnega pepela na vrtu je priporočljiva, če se držimo majhnih količin. Kdaj in koliko lesnega pepela smemo uporabljati, svetuje Martin Veselko. Mikrozelenjavo vzgojimo od enega do dveh tednov. Za gojenje so primerne vse vrtnine, le razhudnike odsvetujejo, ker vsebujejo alkaloide. V rubriki Z Gaio na obisku je postopek gojenja podrobno razložila Barbara Podlogar. Ob koncu pa še girlanda s plodovi za večje ptice, ki jo je naredil Sebastjan Lipar.
1. VRT V ROŽENPLJU Januarja že načrtujemo kolobar in nove posevke zelenjavnih vrtov. Tako je storil tudi Davor Špehar. Novo sezono bo pričel kmalu, s sajenjem sadik zelja na gredo, kjer zdaj še raste motovilec. Preverili smo, kakšni so njegovi letošnji načrti setev in sajenja na prostem in v rastlinjaku. 2. ZIMSKA PODOBA VRTA HRUŠEVEC Tudi s snegom pokriti vrtovi imajo svoj čar. Obiskali smo vrt Hruševec v Šentjurju. Na njem pravkar cvetijo telohi, kmalu se bo razcvetela blagajana, volčin, ki so ga prvič odkrili pri nas, v bližini Polhovega Gradca. V zelenih in srebrnih odtenkih se bahajo nekateri iglavci. 3. PROSENE ENERGIJSKE PLOŠČICE Potrebujemo nekaj prosa, suhega in svežega sadja, mleka in cimeta pa lahko z nekaj spretnosti naredimo okusne energijske ploščice.
Čeprav je videti, da se narava pozimi povsem umiri, so drevnine lepe tudi v lubju, listih, barvi in rasti vej. Sprehodili smo se med drevjem in grmičevjem Arboretuma Volčji Potok, kjer smo občudovali javorje, drene, psevdo-kamelije. Študent Miha Leitinger tudi pozimi vrtnari, no, okrasne nasade postavlja v steklene posode. Te zapre, v posodi vzpostavljeno mikrookolje pa je samooskrbno. Izvedeli smo, katere rastline lahko sadimo v posode in kako to storimo. Ob tem še pogled v Dnevnik lastnih izkušenj - siljenega radiča je bilo dovolj le za skledico ali dve.
Med zimzelenim okrasjem decembra in januarja izstopajo bodike. Pozimi si predstavnice te avtohtone drevesne vrste kar same nadenejo rdeče okrasje, plodovnice s semeni, s katerimi tudi nam polepšajo praznične dni. Z Dušanom Klenovškom smo spoznavali bodike na Kozjanskem; na domačijah Kukovičič, Klavžer in Šušteršič. Melonasta hruška ali pepino je razhudnik, ki ga pri nas gojimo kot druge toploljubne plodovke. Marjan Kogelnik z Raven na Koroškem pa rastlino pred zimo prenese v klet. V njej pravkar dozorevajo plodovi. Dobro letino maslenih buč je prinesla lanska jesen, pravi Martina Plohl Krevh. Nedozorele buče, prepozna jih po zelenih progah na povrhnjici, hitro predela v omako za testenine.
V prvi oddaji novega leta se skozi letne čase spominjamo, kaj smo počeli in spoznavali v lanskoletnih oddajah. Pozimi smo kisali zelje, narezane lističe smo dali v kozarce in v njih zelje pustili skoraj mesec; spomladi smo na vrtu nabrali bršljanasto grenkuljico in skuhali koroško r'pično župo; poleti smo na vrtu Hruševec občudovali lotosove cvetove; jeseni pa iz obilne letine jabolk naredili kis.
Praznična oddaja Na vrtu je sadna. 1. O NAVADNEM VOLČJEM JABOLKU Pri Žarku Matucu v Goriških Brdih smo na vrtu nabrali še zadnja volčja jabolka. Zamrznjene in sveže plodove je skuhal v marmelado. 2. SUŠENJE SADJA V kraju Reštanj v pogorju Bohorja smo pri Zakškovih sušili jabolka. Zanje je Franc najprej v krušno peč naložil drva, nato s kurjenjem prenehal, da se je peč počasi ohlajala. Takrat vanjo položi sadne krhlje. 3. SADNI KRUH Irena Cigula iz Dornave je iz posušenega sadja spekla odličen kruh. Z majhnimi pozornostmi, narejenimi doma, se v oddaji obdarujejo tudi avtorji oddaje. Poglejte, kaj so pripravili za darilca.
1. OKRASITEV DARIL Verjetno imamo letos nekaj več časa, da sami izdelamo praznična darila in jih tudi sami okrasimo. Sabina Šegula je dekorirala steklenico domačega soka, kozarec marmelade in skledico domačih piškotov. 2. ZAŠČITA AKTINIDIJ IN SHRANJEVANJE KIVIJEV Pri Marjanu Kogelniku je bila letošnja bera kivijev rekordna. S starejših in mladih aktinidij je nabral 800 kg sadežev. Sortira jih po velikosti, gajbice pa prekrije z vrečko, da plodovi ohranijo sočnost. Nekaj kivijev tudi suši, rastline pa pozimi počivajo pod suho odejo. 3. ŠIPKOV ČAJ IN MARMELADA Šipek je z vitamini bogat plod, rdeče jagode ponekod še najdemo na zimskih grmih. Ana-Marija šipek nabere, posuši in pripravi čajne vrečice, Marija Deu Vrečer pa skuha marmelado, ki ji doda še temno čokolado.
1. KO NASTOPI ZIMA Na prostem vrtnine decembra počivajo, ponekod so prekrite s snegom, ki je naravna zaščita, pri nizkih temperaturah rast upočasnijo tudi rastline v rastlinjakih. S Fanči Perdih preverjamo, kako je s cvetočo, pokrito s kopreno, pa kitajsko listno zelenjavo, ki jo ščiti mreža. Preverili smo tudi rast v neogrevanem rastlinjaku, radič in regrat pa pripravili za siljenje. 2. PLATANA V RADVANJU Pri radvanjskem dvorcu v Mariboru spoznavamo staro platano. Listje je odpadlo, toda platane so posebne tudi zaradi lubja. Pred nekaj leti so uredili, da stanovalci ne parkirajo več na njenih koreninah, drevo pa se mogočno razprostira čez dovoz in parkirišče. 3. ZDRAVILNE KRIZANTEME Krizanteme, ki nam barvajo jesen, smo že v preteklih tednih posadili ali presadili v zemljo. Nekatere sorte teh cvetlic pa niso le okrasne, ampak tudi užitne. Pri Gorazdu Mauerju smo jih za čaj z zdravilnimi učinki nabirali v sončnem popoldnevu. Cvetovi niso bili prepojeni z vlago, pač pa kar se da suhi.
1. PRIMERJAVA RASTLINJAKA IN PLASTENJAKA Pred nizkimi temperaturami skušamo vrtičkarji na najrazličnejše načine zaščiti svoj pridelek, da bi si lahko tudi pozimi pripravili krožnik doma vzgojene zelenjave ali skledo solate. Pomaga, če imamo rastlinjak, pa naj bo ta večji ali manjši. Pri Martini Plohl Krevh v Čreti smo preverili, koliko topleje je bilo v steklenjaku in plastenjaku, ko so se novembra temperature prvič zadrževale pod lediščem. 2. CVETJE GROFICE MARIJE AUERSPERG ATTEMS Na začetku jeseni je v dvorcu Dornava potekal strokovni posvet o tihožitjih grofice Marije Auersperg Attems. Številni strokovnjaki so njena slikarska dela preučevali v projekti Arboretuma Volčji Potok, pri tem pa ugotovili, da je večino upodobljenega cvetja grofica imela tudi na svojem vrtu. 3. ZDENKINE GRENIVKE, LIMONE IN MANDARINE Agrumi za Prlekijo res niso značilne rastline. A kaj, ko pri Stajnkovih brez njih ne morejo! Zdenki so tako pri srcu, da so limone upodobljene na kuhinjskem prtu in na podstavkih. Parkrat smo jih že obiskali: pri presajanju najstarejše in največje limone, nato, ko smo jim pomagali pri razmnoževanju s čopiči. Tokrat nam je uspelo ujeti trgatev, prvič so pobirali grenivke.
1. ADVENTNE DEKORACIJE Ste si pripravili material, da v oddaji po navodilih Sebastjana Liparja skupaj izdelamo adventni aranžma? Potrebujete slamnati obod, nekaj mahu, kos kartona, silikonsko lepilo, plodove, stroke fižola, vejice šipka, nekaj novoletnih okraskov in 4 sveče. Adventni venec je naredila tudi Sabina Šegula. Ta je po obliki in barvah podoben tistim, ki že krasijo vatikanske urade in baziliko. 2. SKORAJ POZABLJEN SKORŠ Skorš na domačiji Zakšek velja za najdebelejšega svoje vrste pri nas. O skoraj pozabljeni sadni vrsti govorimo z naravovarstvenikom Dušanom Klenovškom iz Kozjanskega parka. Ste vedeli, da so plodove skorša nekoč uporabljali namesto žvepla pri negovanju vina? 3. RAZMNOŽEVANJE TRAJNIC Obiskali smo tudi vrtnarijo v Vitovljah. Z Jožico Golob-Klančič spoznavamo nekaj metod razmnoževanja trajnic. Jožica je nedavno izdala knjigo Trajnice za pametne lenuhe, v nagradni igri podarjamo dva izvoda.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsako soboto svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Sončen novembrski dan nas je pričakal v Vipavski dolini, ko smo na njivi Toma Štruklja nabirali radič. Številne sorte goji Tomo, poseje jih poleti, ko pobere zgodnji krompir. Mehke lističe popeče za rižoto ali jih nareže za solato. Prelije jih z balzamičnim kisom, ki ga prav tako dela sam. Zori ga v akacijevem sodu, v hladni in vlažni kleti. Pozabljena, a stara in trdoživa sadna vrsta so kutine. Nasad družine Ficko je star 17 let, rumeni plodovi v obliki hrušk ali jabolk pa lepšajo krošnje dreves na Goričkem. Brigita Ficko kutin ne lupi, dobro jih opere in nareže za pripravo kutinovega sira. Če imate doma kraljevo ali nikolajevo strelicijo ali evkalipt, bo prav prišel tudi nasvet Klementine Tement o njihovem prezimovanju.
ČAJOTE – PEČENE IN V ZAVITKU Gospa Tatjana je čajote s svojega vrta že pobrala, zato jih je tokrat dobila pri sosedi. Na bližnjem, osončenem hribu so namreč te bodičaste bučke res obilno obrodile, raztezajo se čez vso škarpo. Olupljene plodove nariba in vmeša v sladek skutin zavitek. Lahko jih tudi spečemo s krompirjem ali pojemo kar surove. ZELENJAVA V STANOVANJIH Čez zimo si lahko na še tako majhnem prostoru v naših domovih vzgojimo kakšno špinačo ali pa mikrozelenjavo. Klementina je uporabila glinene podstavke, prikladni so tudi odpadni zabojčki in prazna cvetlična korita. Pazimo pri zeliščih; redno osmukamo porumenele liste in jih nikoli ne porežemo do konca. ODGANJALEC SRN Če si divjad redno privošči pridelke z naših vrtov ali sadovnjakov, bodo prav prišli Davorjevi nasveti. Z njegove grede so letos srne posmukale na desetine sadik solate in drugih posevkov. Pomaga si z domačim pripravkom iz jajc ali čilijev. Tokrat bo pokazal, kako je okoli vrta namestil odganjalo iz pasjih dlak. ZASIPNICE LONČNIC Nekatere rastline, med njimi so tudi ingverji, žajblji in sivke, lahko prezimimo z zakopom v vrtu. Da jih bomo spomladi lažje prepoznali, jih označimo z imeni. Nekaterim namreč čez zimo odmrejo vsi nadzemni deli. Letos zakopane mlade rastline bodo prihodnjo zimo že dovolj krepke, da bodo preživele na prostem. Ne pozabite tudi na nagradno vprašanje – za nagrade kluba Gaia. Predstavili smo večji vrt Marjana Radetiča v Kopru. Zanima nas, zakaj upokojeni zdravnik uporablja organska gnojila. Odgovore pričakujemo do 17. novembra 2020. navrtu@rtvslo.si
