Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Svežina domačih sestavin, začinjena z znanjem in izkušnjami kuharskih mojstrov in zanimivimi gosti, je recept za izvirno, preprosto, a hkrati prikupno in očarljivo primorsko kuhinjo. Serija šestih oddaj o kulinariki, kjer se voditeljici Karin Sabadin in Erter Pust prepuščata kulinaričnemu razvajanju.
Slavica Smrdel ima za seboj pisano paleto kulinaričnih izletov. Napisala je dve kuharski knjigi (Navdih in Jedi naših starih mam) in vrsto priročnikov za peko. Več kot 25 let prireja kuharske delavnice z različno tematiko; za otroke, odrasle, diabetike. Delovne izkušnje je pridobivala v Avstriji, kot vodja kuhinje je vrsto let delala v Postojnski jami. Zadnja leta ustvarja v centru Ljubljane, kot vodja kuhinje v Hotelu Central Union Hoteli, kjer so jo obiskovalci vzljubili tudi po zaslugi tematskih večerij; najprej je raziskala kulinarične poti Franka Sinatre in večere združila z glasbo. Od znanih Slovencev s področja glasbe je sodeloval maestro Mojmir Sepe. Slavica Smrdel že dve desetletji sodeluje z Regionalnim RTV centrom Koper-Capodistria, zato je večer posvetila tudi kuharskim sopotnicam v oddaji Dobro jutro, Karin in Erter, ki sta večeru vdahnili okus Mediterana. Trenutno ustvarja v kuhinji Hotela Union in raziskuje vrednost vrtnic in drugih cvetlic v kulinariki.
Slavica Smrdel ima za seboj pisano paleto kulinaričnih izletov. Napisala je dve kuharski knjigi (Navdih in Jedi naših starih mam) in vrsto priročnikov za peko. Več kot 25 let prireja kuharske delavnice z različno tematiko; za otroke, odrasle, diabetike. Delovne izkušnje je pridobivala v Avstriji, kot vodja kuhinje je vrsto let delala v Postojnski jami. Zadnja leta ustvarja v centru Ljubljane, kot vodja kuhinje v Hotelu Central Union Hoteli, kjer so jo obiskovalci vzljubili tudi po zaslugi tematskih večerij; najprej je raziskala kulinarične poti Franka Sinatre in večere združila z glasbo. Od znanih Slovencev s področja glasbe je sodeloval maestro Mojmir Sepe. Slavica Smrdel že dve desetletji sodeluje z Regionalnim RTV centrom Koper-Capodistria, zato je večer posvetila tudi kuharskim sopotnicam v oddaji Dobro jutro, Karin in Erter, ki sta večeru vdahnili okus Mediterana. Trenutno ustvarja v kuhinji Hotela Union in raziskuje vrednost vrtnic in drugih cvetlic v kulinariki.
V tokratni oddaji se bomo potopili v prostranstva morskega dna in spoznavali zaprte bisere Jadrana. Za trdim oklepom se skrivajo užitni mehkužci, ki so posejani vzdolž našega zaliva. Školjke so vse bolj cenjene in prepoznane kot dragoceno živilo. Klapavice, ki so najbolj razširjene, so bogate s cinkom in selenom, pomembnima mineraloma, ki krepita imunsko odpornost, vitamini, vsebujejo pa tudi veliko železa. Klapavice in druge školjke bomo pospremili na poti z morja v ponev, pokazali tehnike čiščenja in nekaj drugih koristnih napotkov, zato se nam bo v oddaji pridružil školjkar Mitja Petrič iz Mytilusa, kar je latinsko ime za klapavico, pred 15-imi leti so pridobili prvo koncesijo za gojenje užitnih klapavic na Debelem rtiču in kasneje pridobili vodna dovoljenja na vseh treh gojitvenih območjih slovenske obale: v Sečovljah, v Strunjanu in na Debelem rtiču.
V tokratni oddaji se bomo potopili v prostranstva morskega dna in spoznavali zaprte bisere Jadrana. Za trdim oklepom se skrivajo užitni mehkužci, ki so posejani vzdolž našega zaliva. Školjke so vse bolj cenjene in prepoznane kot dragoceno živilo. Klapavice, ki so najbolj razširjene, so bogate s cinkom in selenom, pomembnima mineraloma, ki krepita imunsko odpornost, vitamini, vsebujejo pa tudi veliko železa. Klapavice in druge školjke bomo pospremili na poti z morja v ponev, pokazali tehnike čiščenja in nekaj drugih koristnih napotkov, zato se nam bo v oddaji pridružil školjkar Mitja Petrič iz Mytilusa, kar je latinsko ime za klapavico, pred 15-imi leti so pridobili prvo koncesijo za gojenje užitnih klapavic na Debelem rtiču in kasneje pridobili vodna dovoljenja na vseh treh gojitvenih območjih slovenske obale: v Sečovljah, v Strunjanu in na Debelem rtiču.
Slovenci v povprečju pojemo dobrih 10 kg rib na leto, po podatkih EU pa med državami obstajajo enormne razlike, Portugalci denimo pojedo petkrat več, takoj za njimi so Španci in Litvanci. Slovenski ribiči ohranjajo ribolovno tradicijo, čeprav je ulov iz leta v leto bolj skromen. Pogledali bomo v mreže, kjer se tudi v najbolj vročih mesecih najdejo še sardele ter stavili na najboljši ribji file in vam pokazali, da priprava ribe ni zahtevna, kar še posebej velja za tople dni, ko lahko ribje jedi pripravljamo tudi na žaru in na prostem. Andreja Radin prihaja z ribiške družine in je k nam prinesla ulov z ribarnice na Markovcu.
Slovenci v povprečju pojemo dobrih 10 kg rib na leto, po podatkih EU pa med državami obstajajo enormne razlike, Portugalci denimo pojedo petkrat več, takoj za njimi so Španci in Litvanci. Slovenski ribiči ohranjajo ribolovno tradicijo, čeprav je ulov iz leta v leto bolj skromen. Pogledali bomo v mreže, kjer se tudi v najbolj vročih mesecih najdejo še sardele ter stavili na najboljši ribji file in vam pokazali, da priprava ribe ni zahtevna, kar še posebej velja za tople dni, ko lahko ribje jedi pripravljamo tudi na žaru in na prostem. Andreja Radin prihaja z ribiške družine in je k nam prinesla ulov z ribarnice na Markovcu.
Brda krasijo griči, na katerih uspevajo odlična vina, ki so ime Slovenije ponesla v svet. Skromnost in zagnanost je vinarje in gostince ponesla do zvezd, tudi zato Goriška Brda mnogi vzporejajo s Toskano. V naši deželi opojnih trenutkov smo naredili postanek v novem arhitekturnem biseru vinarja Edija Simčiča, kuharski navdih pa smo iskali v dolini Soče, kjer je doma soška postrv in kjer se ribiči trudijo z vzrejo te avtohtone vrste. Soška postrv je tisti krožnik, ki ga kuharski mojstri s ponosom pripravijo turistom z vseh vetrov, svojo različico gastronomske zapovedi Posočja nam predstavi Matjaž Šinigoj iz restavracije Mediterraneo v Hotelu Perla v Novi Gorici.
Brda krasijo griči, na katerih uspevajo odlična vina, ki so ime Slovenije ponesla v svet. Skromnost in zagnanost je vinarje in gostince ponesla do zvezd, tudi zato Goriška Brda mnogi vzporejajo s Toskano. V naši deželi opojnih trenutkov smo naredili postanek v novem arhitekturnem biseru vinarja Edija Simčiča, kuharski navdih pa smo iskali v dolini Soče, kjer je doma soška postrv in kjer se ribiči trudijo z vzrejo te avtohtone vrste. Soška postrv je tisti krožnik, ki ga kuharski mojstri s ponosom pripravijo turistom z vseh vetrov, svojo različico gastronomske zapovedi Posočja nam predstavi Matjaž Šinigoj iz restavracije Mediterraneo v Hotelu Perla v Novi Gorici.
Slavica Smrdel ima za seboj pisano paleto kulinaričnih izletov. Napisala je dve kuharski knjigi (Navdih in Jedi naših starih mam) in vrsto priročnikov za peko. Več kot 25 let prireja kuharske delavnice z različno tematiko; za otroke, odrasle, diabetike. Delovne izkušnje je pridobivala v Avstriji, kot vodja kuhinje je vrsto let delala v Postojnski jami. Zadnja leta ustvarja v centru Ljubljane, kot vodja kuhinje v Hotelu Central Union Hoteli, kjer so jo obiskovalci vzljubili tudi po zaslugi tematskih večerij; najprej je raziskala kulinarične poti Franka Sinatre in večere združila z glasbo. Od znanih Slovencev s področja glasbe je sodeloval maestro Mojmir Sepe. Slavica Smrdel že dve desetletji sodeluje z Regionalnim RTV centrom Koper-Capodistria, zato je večer posvetila tudi kuharskim sopotnicam v oddaji Dobro jutro, Karin in Erter, ki sta večeru vdahnili okus Mediterana. Trenutno ustvarja v kuhinji Hotela Union in raziskuje vrednost vrtnic in drugih cvetlic v kulinariki.
Slavica Smrdel ima za seboj pisano paleto kulinaričnih izletov. Napisala je dve kuharski knjigi (Navdih in Jedi naših starih mam) in vrsto priročnikov za peko. Več kot 25 let prireja kuharske delavnice z različno tematiko; za otroke, odrasle, diabetike. Delovne izkušnje je pridobivala v Avstriji, kot vodja kuhinje je vrsto let delala v Postojnski jami. Zadnja leta ustvarja v centru Ljubljane, kot vodja kuhinje v Hotelu Central Union Hoteli, kjer so jo obiskovalci vzljubili tudi po zaslugi tematskih večerij; najprej je raziskala kulinarične poti Franka Sinatre in večere združila z glasbo. Od znanih Slovencev s področja glasbe je sodeloval maestro Mojmir Sepe. Slavica Smrdel že dve desetletji sodeluje z Regionalnim RTV centrom Koper-Capodistria, zato je večer posvetila tudi kuharskim sopotnicam v oddaji Dobro jutro, Karin in Erter, ki sta večeru vdahnili okus Mediterana. Trenutno ustvarja v kuhinji Hotela Union in raziskuje vrednost vrtnic in drugih cvetlic v kulinariki.
V tokratni oddaji se bomo potopili v prostranstva morskega dna in spoznavali zaprte bisere Jadrana. Za trdim oklepom se skrivajo užitni mehkužci, ki so posejani vzdolž našega zaliva. Školjke so vse bolj cenjene in prepoznane kot dragoceno živilo. Klapavice, ki so najbolj razširjene, so bogate s cinkom in selenom, pomembnima mineraloma, ki krepita imunsko odpornost, vitamini, vsebujejo pa tudi veliko železa. Klapavice in druge školjke bomo pospremili na poti z morja v ponev, pokazali tehnike čiščenja in nekaj drugih koristnih napotkov, zato se nam bo v oddaji pridružil školjkar Mitja Petrič iz Mytilusa, kar je latinsko ime za klapavico, pred 15-imi leti so pridobili prvo koncesijo za gojenje užitnih klapavic na Debelem rtiču in kasneje pridobili vodna dovoljenja na vseh treh gojitvenih območjih slovenske obale: v Sečovljah, v Strunjanu in na Debelem rtiču.
V tokratni oddaji se bomo potopili v prostranstva morskega dna in spoznavali zaprte bisere Jadrana. Za trdim oklepom se skrivajo užitni mehkužci, ki so posejani vzdolž našega zaliva. Školjke so vse bolj cenjene in prepoznane kot dragoceno živilo. Klapavice, ki so najbolj razširjene, so bogate s cinkom in selenom, pomembnima mineraloma, ki krepita imunsko odpornost, vitamini, vsebujejo pa tudi veliko železa. Klapavice in druge školjke bomo pospremili na poti z morja v ponev, pokazali tehnike čiščenja in nekaj drugih koristnih napotkov, zato se nam bo v oddaji pridružil školjkar Mitja Petrič iz Mytilusa, kar je latinsko ime za klapavico, pred 15-imi leti so pridobili prvo koncesijo za gojenje užitnih klapavic na Debelem rtiču in kasneje pridobili vodna dovoljenja na vseh treh gojitvenih območjih slovenske obale: v Sečovljah, v Strunjanu in na Debelem rtiču.
Slovenci v povprečju pojemo dobrih 10 kg rib na leto, po podatkih EU pa med državami obstajajo enormne razlike, Portugalci denimo pojedo petkrat več, takoj za njimi so Španci in Litvanci. Slovenski ribiči ohranjajo ribolovno tradicijo, čeprav je ulov iz leta v leto bolj skromen. Pogledali bomo v mreže, kjer se tudi v najbolj vročih mesecih najdejo še sardele ter stavili na najboljši ribji file in vam pokazali, da priprava ribe ni zahtevna, kar še posebej velja za tople dni, ko lahko ribje jedi pripravljamo tudi na žaru in na prostem. Andreja Radin prihaja z ribiške družine in je k nam prinesla ulov z ribarnice na Markovcu.
Slovenci v povprečju pojemo dobrih 10 kg rib na leto, po podatkih EU pa med državami obstajajo enormne razlike, Portugalci denimo pojedo petkrat več, takoj za njimi so Španci in Litvanci. Slovenski ribiči ohranjajo ribolovno tradicijo, čeprav je ulov iz leta v leto bolj skromen. Pogledali bomo v mreže, kjer se tudi v najbolj vročih mesecih najdejo še sardele ter stavili na najboljši ribji file in vam pokazali, da priprava ribe ni zahtevna, kar še posebej velja za tople dni, ko lahko ribje jedi pripravljamo tudi na žaru in na prostem. Andreja Radin prihaja z ribiške družine in je k nam prinesla ulov z ribarnice na Markovcu.
Brda krasijo griči, na katerih uspevajo odlična vina, ki so ime Slovenije ponesla v svet. Skromnost in zagnanost je vinarje in gostince ponesla do zvezd, tudi zato Goriška Brda mnogi vzporejajo s Toskano. V naši deželi opojnih trenutkov smo naredili postanek v novem arhitekturnem biseru vinarja Edija Simčiča, kuharski navdih pa smo iskali v dolini Soče, kjer je doma soška postrv in kjer se ribiči trudijo z vzrejo te avtohtone vrste. Soška postrv je tisti krožnik, ki ga kuharski mojstri s ponosom pripravijo turistom z vseh vetrov, svojo različico gastronomske zapovedi Posočja nam predstavi Matjaž Šinigoj iz restavracije Mediterraneo v Hotelu Perla v Novi Gorici.
Brda krasijo griči, na katerih uspevajo odlična vina, ki so ime Slovenije ponesla v svet. Skromnost in zagnanost je vinarje in gostince ponesla do zvezd, tudi zato Goriška Brda mnogi vzporejajo s Toskano. V naši deželi opojnih trenutkov smo naredili postanek v novem arhitekturnem biseru vinarja Edija Simčiča, kuharski navdih pa smo iskali v dolini Soče, kjer je doma soška postrv in kjer se ribiči trudijo z vzrejo te avtohtone vrste. Soška postrv je tisti krožnik, ki ga kuharski mojstri s ponosom pripravijo turistom z vseh vetrov, svojo različico gastronomske zapovedi Posočja nam predstavi Matjaž Šinigoj iz restavracije Mediterraneo v Hotelu Perla v Novi Gorici.
Poletje je tudi čas vrtnih zabav in sprejemov. Za sproščeno vzdušje na banketih potrebujemo znanje in izkušnje ter veščine pripravljanja hrane in poznavanja pravil primernega vedenja. Slavnostni uradni sprejemi od nas zahtevajo poznavanje simfonije protokola, o čemer nas je podučila strokovnjakinja za poslovno komuniciranje in bonton, Ksenija Benedetti. Svojevrsten izziv pa je tudi priprava hrane, mojster cateringa David Bais je razgrnil pestro paleto možnosti priprave t. i. finger fooda oziroma hrane, ki jo uživamo z enim grižljajem.
Poletje je tudi čas vrtnih zabav in sprejemov. Za sproščeno vzdušje na banketih potrebujemo znanje in izkušnje ter veščine pripravljanja hrane in poznavanja pravil primernega vedenja. Slavnostni uradni sprejemi od nas zahtevajo poznavanje simfonije protokola, o čemer nas je podučila strokovnjakinja za poslovno komuniciranje in bonton, Ksenija Benedetti. Svojevrsten izziv pa je tudi priprava hrane, mojster cateringa David Bais je razgrnil pestro paleto možnosti priprave t. i. finger fooda oziroma hrane, ki jo uživamo z enim grižljajem.
Pozno pomladi in zgodaj poleti je sprehod ob morju najobilnejši, nas poduči poznavalec užitnih divjih rastlin, Dario Cortese. Slanuše uspevajo na slanih tleh, najdemo jih ob izlivih rek in potokov v morje, na solinah in v naravnih rezervatih, kjer pa jih je prepovedano nabirati. Na edini školjčni sipini pri nas, v Ankaranu, smo spoznavali tolščakasto lobodo ali lobodovec, členjačo in navadni osočnik. Matej Tomažič z Majerije, ki v svojih kulinaričnih izletih stavi na zelišča, je tokrat skuhal slanuše in jih ponudil kot prilogo k glavni jedi in v solatni predjedi. Našli smo še Obmorski oman, ki je nadvse aromatičen in zato primeren za začinjanje jedi in pijač, ki nas bodo osvežile v vročih poletnih dneh.
Pozno pomladi in zgodaj poleti je sprehod ob morju najobilnejši, nas poduči poznavalec užitnih divjih rastlin, Dario Cortese. Slanuše uspevajo na slanih tleh, najdemo jih ob izlivih rek in potokov v morje, na solinah in v naravnih rezervatih, kjer pa jih je prepovedano nabirati. Na edini školjčni sipini pri nas, v Ankaranu, smo spoznavali tolščakasto lobodo ali lobodovec, členjačo in navadni osočnik. Matej Tomažič z Majerije, ki v svojih kulinaričnih izletih stavi na zelišča, je tokrat skuhal slanuše in jih ponudil kot prilogo k glavni jedi in v solatni predjedi. Našli smo še Obmorski oman, ki je nadvse aromatičen in zato primeren za začinjanje jedi in pijač, ki nas bodo osvežile v vročih poletnih dneh.
