Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Slovenija velja za zeleno srce Evrope. S številnimi naravnimi spomeniki, parki in rezervati je prava oaza sredi najbolj poseljene celine na zemeljski obli.
V dokumentarno informativni oddaji Na sončni strani med drugim predstavljamo prav naravne lepote Slovenije. Poizvedujemo, kako upravljamo z našim okoljem in kako to v dobrih praksah počnejo tudi v naši soseščini.
Ugotavljamo tudi, na kakšen način škodujemo naravi in s kakšnimi ukrepi se lahko takšnemu ravnanju zoperstavimo. Precejšen del oddaje namenjamo tudi problematiki morskega okolja in ohranjanju le tega. Oddaja Na sončni strani nastaja v sodelovanju z evropskim projektom Zelena kohezija. (več na https://www.rtvslo.si/zelena-kohezija )
Slovenija velja za zeleno srce Evrope. S številnimi naravnimi spomeniki, parki in rezervati je prava oaza sredi najbolj poseljene celine na zemeljski obli. V oddaji Na sončni strani bomo med drugim predstavljali prav naravne lepote Slovenije. Poizvedovali bomo, kako upravljamo z našim okoljem in kako to v dobrih praksah počnejo tudi v naši soseščini. Ugotavljali bomo tudi, na kakšen način škodujemo naravi in s kakšnimi ukrepi se lahko takšnemu ravnanju zoperstavimo. Precejšen del oddaje bomo namenili tudi problematiki morskega okolja in ohranjanju le tega. Oddaja Na sončni strani nastaja v sodelovanju z evropskim projektom ZELENA SO-VIZIJA.
Slovenija velja za zeleno srce Evrope. S številnimi naravnimi spomeniki, parki in rezervati je prava oaza sredi najbolj poseljene celine na zemeljski obli. V oddaji Na sončni strani bomo med drugim predstavljali prav naravne lepote Slovenije. Poizvedovali bomo, kako upravljamo z našim okoljem in kako to v dobrih praksah počnejo tudi v naši soseščini. Ugotavljali bomo tudi, na kakšen način škodujemo naravi in s kakšnimi ukrepi se lahko takšnemu ravnanju zoperstavimo. Precejšen del oddaje bomo namenili tudi problematiki morskega okolja in ohranjanju le tega. Oddaja Na sončni strani nastaja v sodelovanju z evropskim projektom ZELENA SO-VIZIJA.
Maja smo obiskali portoroško Internautico. Edini slovenski navtični salon je svoja vrata ponovno odprl po štirih letih. Bili smo tudi v italijanskih Caorlah. Majhno obmorsko mestece želi pomorsko tradicijo združiti s trajnostnim turizmom. Dan Poljšak si je svojo leseno dvojambornico zgradil sam. Skupaj smo zajadrali po Piranskem zalivu. Preverili smo tudi, kako so na Upravi za pomorstvo pripravljeni na poletno sezono.
Maja smo obiskali portoroško Internautico. Edini slovenski navtični salon je svoja vrata ponovno odprl po štirih letih. Bili smo tudi v italijanskih Caorlah. Majhno obmorsko mestece želi pomorsko tradicijo združiti s trajnostnim turizmom. Dan Poljšak si je svojo leseno dvojambornico zgradil sam. Skupaj smo zajadrali po Piranskem zalivu. Preverili smo tudi, kako so na Upravi za pomorstvo pripravljeni na poletno sezono.
Mudili smo se v Parku vojaške zgodovine v Pivki, kjer so pripravili zanimivo razstavo o nemški šifrirni napravi Enigma. Muzeju jo je podaril piranski potapljač, ki jo je našel na potopljenem nemškem minolovcu. Obiskali smo tudi mlade slovenske športne ribiče trnkarje in izvedeli, da imamo v tem športu Slovenci velike uspehe. Ali ste vedeli, da je največji koralni greben v Severnem Jadranu leži blizu Izole ? Mudili smo se tudi v Muzeju podvodnih aktivnosti v Piranu.
Mudili smo se v Parku vojaške zgodovine v Pivki, kjer so pripravili zanimivo razstavo o nemški šifrirni napravi Enigma. Muzeju jo je podaril piranski potapljač, ki jo je našel na potopljenem nemškem minolovcu. Obiskali smo tudi mlade slovenske športne ribiče trnkarje in izvedeli, da imamo v tem športu Slovenci velike uspehe. Ali ste vedeli, da je največji koralni greben v Severnem Jadranu leži blizu Izole ? Mudili smo se tudi v Muzeju podvodnih aktivnosti v Piranu.
Odpravili smo se na ribolov z ribiško barko kočarico in ugotavljali, zakaj zanimanje za poklic ribiča usiha. V Škocjanskem zatoku smo preverili, kako z gradnjo umetnih otočkov skrbijo za gnezdenje zaščitenih vrst ptic. Bili smo tudi na krovu 85 let stare jadrnice Ampeleje, ki jo pri življenju ohranja ljubitelj starih plovil. Za konec pa smo ugotavljali, kaj za varovanje oceanov pomeni nova resolucija Združenih narodov o zaščiti oceanov.
Odpravili smo se na ribolov z ribiško barko kočarico in ugotavljali, zakaj zanimanje za poklic ribiča usiha. V Škocjanskem zatoku smo preverili, kako z gradnjo umetnih otočkov skrbijo za gnezdenje zaščitenih vrst ptic. Bili smo tudi na krovu 85 let stare jadrnice Ampeleje, ki jo pri življenju ohranja ljubitelj starih plovil. Za konec pa smo ugotavljali, kaj za varovanje oceanov pomeni nova resolucija Združenih narodov o zaščiti oceanov.
Z strokovnjaki smo ugotavljali, kako zaščititi ne le obalo temveč tudi najobčutljivejše dele priobalnega morja. Spremljali smo prenovo muzejske jadrnice Galeb in odkrivali monografijo o slavni čezoceanki Rex. Za konec oddaje smo se odpravili v Ankaran, ki premore kar dve naravovarstveni območji.
Z strokovnjaki smo ugotavljali, kako zaščititi ne le obalo temveč tudi najobčutljivejše dele priobalnega morja. Spremljali smo prenovo muzejske jadrnice Galeb in odkrivali monografijo o slavni čezoceanki Rex. Za konec oddaje smo se odpravili v Ankaran, ki premore kar dve naravovarstveni območji.
Tokrat smo obiskali mornariški divizion, ki že 30 let na morju in kopnem skrbi za slovensko pomorsko suverenost, med valove smo se odpravili z leseno jadrnico, za katero lastnik pravi, da ima dušo, ogledali smo si bogato dediščino edinega slovenskega ladjarja popisano v katalogu in se sprehodili okrog jezer Klivnik in Mola, ki postajata zanimivi tudi za turiste in ribiče.
Tokrat smo obiskali mornariški divizion, ki že 30 let na morju in kopnem skrbi za slovensko pomorsko suverenost, med valove smo se odpravili z leseno jadrnico, za katero lastnik pravi, da ima dušo, ogledali smo si bogato dediščino edinega slovenskega ladjarja popisano v katalogu in se sprehodili okrog jezer Klivnik in Mola, ki postajata zanimivi tudi za turiste in ribiče.
Slovenija velja za zeleno srce Evrope. S številnimi naravnimi spomeniki, parki in rezervati je prava oaza sredi najbolj poseljene celine na zemeljski obli. V oddaji Na sončni strani bomo med drugim predstavljali prav naravne lepote Slovenije. Poizvedovali bomo, kako upravljamo z našim okoljem in kako to v dobrih praksah počnejo tudi v naši soseščini. Ugotavljali bomo tudi, na kakšen način škodujemo naravi in s kakšnimi ukrepi se lahko takšnemu ravnanju zoperstavimo. Precejšen del oddaje bomo namenili tudi problematiki morskega okolja in ohranjanju le tega. Oddaja Na sončni strani nastaja v sodelovanju z evropskim projektom ZELENA SO-VIZIJA.
Slovenija velja za zeleno srce Evrope. S številnimi naravnimi spomeniki, parki in rezervati je prava oaza sredi najbolj poseljene celine na zemeljski obli. V oddaji Na sončni strani bomo med drugim predstavljali prav naravne lepote Slovenije. Poizvedovali bomo, kako upravljamo z našim okoljem in kako to v dobrih praksah počnejo tudi v naši soseščini. Ugotavljali bomo tudi, na kakšen način škodujemo naravi in s kakšnimi ukrepi se lahko takšnemu ravnanju zoperstavimo. Precejšen del oddaje bomo namenili tudi problematiki morskega okolja in ohranjanju le tega. Oddaja Na sončni strani nastaja v sodelovanju z evropskim projektom ZELENA SO-VIZIJA.
Slovenija velja za zeleno srce Evrope. S številnimi naravnimi spomeniki, parki in rezervati je prava oaza sredi najbolj poseljene celine na zemeljski obli. V oddaji Na sončni strani bomo med drugim predstavljali prav naravne lepote Slovenije. Poizvedovali bomo, kako upravljamo z našim okoljem in kako to v dobrih praksah počnejo tudi v naši soseščini. Ugotavljali bomo tudi, na kakšen način škodujemo naravi in s kakšnimi ukrepi se lahko takšnemu ravnanju zoperstavimo. Precejšen del oddaje bomo namenili tudi problematiki morskega okolja in ohranjanju le tega. Oddaja Na sončni strani nastaja v sodelovanju z evropskim projektom ZELENA SO-VIZIJA.
Slovenija velja za zeleno srce Evrope. S številnimi naravnimi spomeniki, parki in rezervati je prava oaza sredi najbolj poseljene celine na zemeljski obli. V oddaji Na sončni strani bomo med drugim predstavljali prav naravne lepote Slovenije. Poizvedovali bomo, kako upravljamo z našim okoljem in kako to v dobrih praksah počnejo tudi v naši soseščini. Ugotavljali bomo tudi, na kakšen način škodujemo naravi in s kakšnimi ukrepi se lahko takšnemu ravnanju zoperstavimo. Precejšen del oddaje bomo namenili tudi problematiki morskega okolja in ohranjanju le tega. Oddaja Na sončni strani nastaja v sodelovanju z evropskim projektom ZELENA SO-VIZIJA.
Na pomorski šoli v Portorožu bodoče pomorščake in ribiče usposabljajo za reševanje v primeru brodoloma na morju. Biodinamično kmetovanje ponuja mnoge okolju prijazne rešitve in ni le alternativa konvencionalnemu kmetijstvu. Krajinski park Debeli rtič, s klifi in flišnatim morskim dnom, nudi edinstven naravni habitat številnim vrstam. Jadrnica Galeb, ki sta jo Pomorskemu muzeju iz Pirana podarila baletnika Pia in Pino Mlakar, je končno dočakala prenovo.
Na pomorski šoli v Portorožu bodoče pomorščake in ribiče usposabljajo za reševanje v primeru brodoloma na morju. Biodinamično kmetovanje ponuja mnoge okolju prijazne rešitve in ni le alternativa konvencionalnemu kmetijstvu. Krajinski park Debeli rtič, s klifi in flišnatim morskim dnom, nudi edinstven naravni habitat številnim vrstam. Jadrnica Galeb, ki sta jo Pomorskemu muzeju iz Pirana podarila baletnika Pia in Pino Mlakar, je končno dočakala prenovo.
Slovenija velja za zeleno srce Evrope. S številnimi naravnimi spomeniki, parki in rezervati je prava oaza sredi najbolj poseljene celine na zemeljski obli. V oddaji Na sončni strani bomo med drugim predstavljali prav naravne lepote Slovenije. Poizvedovali bomo, kako upravljamo z našim okoljem in kako to v dobrih praksah počnejo tudi v naši soseščini. Ugotavljali bomo tudi, na kakšen način škodujemo naravi in s kakšnimi ukrepi se lahko takšnemu ravnanju zoperstavimo. Precejšen del oddaje bomo namenili tudi problematiki morskega okolja in ohranjanju le tega. Oddaja Na sončni strani nastaja v sodelovanju z evropskim projektom ZELENA SO-VIZIJA.
Slovenija velja za zeleno srce Evrope. S številnimi naravnimi spomeniki, parki in rezervati je prava oaza sredi najbolj poseljene celine na zemeljski obli. V oddaji Na sončni strani bomo med drugim predstavljali prav naravne lepote Slovenije. Poizvedovali bomo, kako upravljamo z našim okoljem in kako to v dobrih praksah počnejo tudi v naši soseščini. Ugotavljali bomo tudi, na kakšen način škodujemo naravi in s kakšnimi ukrepi se lahko takšnemu ravnanju zoperstavimo. Precejšen del oddaje bomo namenili tudi problematiki morskega okolja in ohranjanju le tega. Oddaja Na sončni strani nastaja v sodelovanju z evropskim projektom ZELENA SO-VIZIJA.
V tokratni oddaji smo se odpravili v Toskano, v mesto Capannori, kjer zgledno skrbijo za reciklažo odpadkov. Njihov primer dobre prakse smo primerjali z upravljanjem odpadkov v občini Piran. Ogledali si boste lahko tudi zanimivo reportažo o podvodnih lovcih v našem morju, ki lovijo na trajnosten način. Preverili smo tudi, v kolikšni meri držijo napovedi o dvigovanju morske gladin in obiskali naravni spomenik Divje jezero pri Idriji.
V tokratni oddaji smo se odpravili v Toskano, v mesto Capannori, kjer zgledno skrbijo za reciklažo odpadkov. Njihov primer dobre prakse smo primerjali z upravljanjem odpadkov v občini Piran. Ogledali si boste lahko tudi zanimivo reportažo o podvodnih lovcih v našem morju, ki lovijo na trajnosten način. Preverili smo tudi, v kolikšni meri držijo napovedi o dvigovanju morske gladin in obiskali naravni spomenik Divje jezero pri Idriji.
Jadranje velja za enega okolju najbolj prijaznih športov. Pri nas ima bogato tradicijo, ki se danes kaže tudi v gradnji sodobnih jadrnic. Na Razdrtem so ustvarjalci oddaje obiskali ladjedelsko delavnico, kjer jim inovativnosti ne manjka. Zanimalo jih je tudi, kako zahtevno je upravljanje naravnih parkov. Sledili so zgledu zaščitenih območij Škocjanskega zatoka v Sloveniji in ustja Soče Italiji, ki sta nastali po zamisli skupnih snovalcev. Za konec oddaje pa bodo predstavili še značilnosti in posebnosti največje istrske reke Dragonje.
Jadranje velja za enega okolju najbolj prijaznih športov. Pri nas ima bogato tradicijo, ki se danes kaže tudi v gradnji sodobnih jadrnic. Na Razdrtem so ustvarjalci oddaje obiskali ladjedelsko delavnico, kjer jim inovativnosti ne manjka. Zanimalo jih je tudi, kako zahtevno je upravljanje naravnih parkov. Sledili so zgledu zaščitenih območij Škocjanskega zatoka v Sloveniji in ustja Soče Italiji, ki sta nastali po zamisli skupnih snovalcev. Za konec oddaje pa bodo predstavili še značilnosti in posebnosti največje istrske reke Dragonje.
Na vzpetini nad istrsko vasjo Korte, s pomočjo evropskih sredstev urejajo ostanke prazgodovinske naselbine. Kaštelir Kašer bo bogatejši za didaktično in botanično pot, kar bo dober primer sobivanja naravne in kulturne dediščine v turistične namene. V oddaji se bomo posvetili tudi problematiki mikroplastike, ki jo najdemo v večini rib in morskih organizmov, ki jih zaužijemo. Obiskali smo tudi korita Krčnik v Goriških Brdih. Gre za naravni spomenik z enim najlepših naravnih kamnitih mostov pri nas. Za konec oddaje pa smo se s spomini podali v čase pionirk slovenskega pomorstva, Save Kaluže in Jolande Mažer.
Na vzpetini nad istrsko vasjo Korte, s pomočjo evropskih sredstev urejajo ostanke prazgodovinske naselbine. Kaštelir Kašer bo bogatejši za didaktično in botanično pot, kar bo dober primer sobivanja naravne in kulturne dediščine v turistične namene. V oddaji se bomo posvetili tudi problematiki mikroplastike, ki jo najdemo v večini rib in morskih organizmov, ki jih zaužijemo. Obiskali smo tudi korita Krčnik v Goriških Brdih. Gre za naravni spomenik z enim najlepših naravnih kamnitih mostov pri nas. Za konec oddaje pa smo se s spomini podali v čase pionirk slovenskega pomorstva, Save Kaluže in Jolande Mažer.
Tokrat so se ustvarjalci oddaje podali pod zemeljsko površino. Odpravili so se v največjo jamo zamejskega Krasa Briškovsko jamo, ki skriva kar nekaj posebnosti. Nedaleč stran pa obiskali še eno redkih podzemnih jam v Italiji, ki so v zasebni lasti, Pejca v Lascu, kamor nas je popeljal zamejski Slovenec Corrado Greco. Jama je dokaj podobna Divaški jami, kamor so šli po sledi trajnostnega upravljanja, ki mu tamkajšnji jamarji dajejo prednost pred turističnim obiskom. Po sledi frontne črte 1. svetovne vojne so se v zimskih razmerah povzpeli še na Kolovrat in spoznavali Jezeri v Fiesi.
Tokrat so se ustvarjalci oddaje podali pod zemeljsko površino. Odpravili so se v največjo jamo zamejskega Krasa Briškovsko jamo, ki skriva kar nekaj posebnosti. Nedaleč stran pa obiskali še eno redkih podzemnih jam v Italiji, ki so v zasebni lasti, Pejca v Lascu, kamor nas je popeljal zamejski Slovenec Corrado Greco. Jama je dokaj podobna Divaški jami, kamor so šli po sledi trajnostnega upravljanja, ki mu tamkajšnji jamarji dajejo prednost pred turističnim obiskom. Po sledi frontne črte 1. svetovne vojne so se v zimskih razmerah povzpeli še na Kolovrat in spoznavali Jezeri v Fiesi.
Koliko skrivnosti skriva podvodni svet našega morja. V njem najdemo na desetine bolj ali manj raziskanih ostankov plovil in reliktov iz različnih obdobij. Nekateri so zanimivi tudi arheologom. Biologi Morske biološke postaje iz Pirana so začeli gojiti korale in alge in na ta način skušajo ponovno naseliti nekatera opustošena območja. Gledalci in gledalke bodo spoznali spodmole Veli Badin ali ušesa Istre, kot jim tudi pravijo. Gre za enega najbolj slikovitih delov kraškega roba.
Koliko skrivnosti skriva podvodni svet našega morja. V njem najdemo na desetine bolj ali manj raziskanih ostankov plovil in reliktov iz različnih obdobij. Nekateri so zanimivi tudi arheologom. Biologi Morske biološke postaje iz Pirana so začeli gojiti korale in alge in na ta način skušajo ponovno naseliti nekatera opustošena območja. Gledalci in gledalke bodo spoznali spodmole Veli Badin ali ušesa Istre, kot jim tudi pravijo. Gre za enega najbolj slikovitih delov kraškega roba.
Nov nadzorni center uprave za pomorstvo bo izboljšal varnost prometa na morju, hkrati pa zagotovil boljši nadzor nad ekološkim varovanjem slovenskega morja. Ali slovenski ribiči izvajajo trajnostni ribolov, ki bo dolgoročno omogočil nadaljevanje ribiške tradicije tudi prihajajočim rodovom? Odgovor so poiskali pri ribičih in ostalih deležnikih. Fabianijeva murva v Kobdilju ima status naravnega spomenika. Poleg tega pa so se pod njeno krošnjo v preteklosti odvijale številne zanimive zgodbe iz preteklosti. Obiskali so tudi staro tržaško pristanišče, kjer so na ogled postavili etnološko zbirko ribiške družine Caharija iz Nabrežine.
Nov nadzorni center uprave za pomorstvo bo izboljšal varnost prometa na morju, hkrati pa zagotovil boljši nadzor nad ekološkim varovanjem slovenskega morja. Ali slovenski ribiči izvajajo trajnostni ribolov, ki bo dolgoročno omogočil nadaljevanje ribiške tradicije tudi prihajajočim rodovom? Odgovor so poiskali pri ribičih in ostalih deležnikih. Fabianijeva murva v Kobdilju ima status naravnega spomenika. Poleg tega pa so se pod njeno krošnjo v preteklosti odvijale številne zanimive zgodbe iz preteklosti. Obiskali so tudi staro tržaško pristanišče, kjer so na ogled postavili etnološko zbirko ribiške družine Caharija iz Nabrežine.
