Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
Avtor: Polona Gantar
14. septembra je v katoliški Cerkvi praznik Povišanja sv. križa, dan zatem pa praznik Žalostne Matere Božje. Mnogo je skladb, ki opevajo Jezusovo trpljenje na križu in žalostno Marijo pod njim, najbolj znana pa je vsekakor srednjeveška sekvenca Stabat Mater Dolorosa, katere vsebina je navdihnila neštete glasbene ustvarjalce, vse do današnjih dni. Tudi Stanka Jericija, primorskega skladatelja, duhovnika, zborovodjo ter vsestranskega kulturnega delavca. Njegovo delo bodo izvedli pevci Mešanega pevskega zbora Štandrež s solisti, pod vodstvom Davida Bandlja.
14. septembra je v katoliški Cerkvi praznik Povišanja sv. križa, dan zatem pa praznik Žalostne Matere Božje. Mnogo je skladb, ki opevajo Jezusovo trpljenje na križu in žalostno Marijo pod njim, najbolj znana pa je vsekakor srednjeveška sekvenca Stabat Mater Dolorosa, katere vsebina je navdihnila neštete glasbene ustvarjalce, vse do današnjih dni. Tudi Stanka Jericija, primorskega skladatelja, duhovnika, zborovodjo ter vsestranskega kulturnega delavca. Njegovo delo bodo izvedli pevci Mešanega pevskega zbora Štandrež s solisti, pod vodstvom Davida Bandlja.
Pred praznikom Marijinega rojstva, poznanega tudi pod ljudskim imenom mali šmaren ali ponekod mala gospójica, vas vabimo k poslušanju sakralne glasbe, namenjene za ta dan. Marijo in njen rojstni dan so namreč v svoje umetnine že zgodaj začeli vpletati tudi glasbeni umetniki – že v 12. stoletju sta jo s svojo glasbo počastila tudi sv. Hildegarda iz Bigna in slavni Perotin iz pariške notredamske šole.
Pred praznikom Marijinega rojstva, poznanega tudi pod ljudskim imenom mali šmaren ali ponekod mala gospójica, vas vabimo k poslušanju sakralne glasbe, namenjene za ta dan. Marijo in njen rojstni dan so namreč v svoje umetnine že zgodaj začeli vpletati tudi glasbeni umetniki – že v 12. stoletju sta jo s svojo glasbo počastila tudi sv. Hildegarda iz Bigna in slavni Perotin iz pariške notredamske šole.
28.avgusta goduje sv. Avguštin, cerkveni učitelj in pisec, ki je živel v letih od 354 do 430. Njegovo najpomembnejše delo je obširna razprava o Sveti Trojici, njegovo glavno sporočilo pa je, da je sledove Trojice najti tudi v človeku, ki je ustvarjen po podobi Boga. Hkrati trdi, da Bog ostaja večna skrivnost. Skrivnsotna in vse presegajoča pa je lahko tudi glasba, s katero se je ta svetnik prav tako ukvarjal. Kdor dobro poje, dvakrat moli, je eden izmed njegovih najbolj znamenitih rekov. Eden njegovih najzgodnejših zapisov pa je delo De musica, glasbeno-teoretsko delo o ritmu, zapisano v obliki dialoga, v katerem je z novo pitagorejsko metodo razvil izvirno deduktivno teorijo o ritmu
28.avgusta goduje sv. Avguštin, cerkveni učitelj in pisec, ki je živel v letih od 354 do 430. Njegovo najpomembnejše delo je obširna razprava o Sveti Trojici, njegovo glavno sporočilo pa je, da je sledove Trojice najti tudi v človeku, ki je ustvarjen po podobi Boga. Hkrati trdi, da Bog ostaja večna skrivnost. Skrivnsotna in vse presegajoča pa je lahko tudi glasba, s katero se je ta svetnik prav tako ukvarjal. Kdor dobro poje, dvakrat moli, je eden izmed njegovih najbolj znamenitih rekov. Eden njegovih najzgodnejših zapisov pa je delo De musica, glasbeno-teoretsko delo o ritmu, zapisano v obliki dialoga, v katerem je z novo pitagorejsko metodo razvil izvirno deduktivno teorijo o ritmu
Kot sv. Hildegarda iz Bingna je tudi Kassia živela in delovala v samostanu. Posvečala se je pisanju, predvsem filozofiji in glasbi, ki ju je združevala. Pisala je tako liturgične kot posvetne verze in jih večkrat tudi spajala. Do danes se je ohranilo približno 50 njenih himn in še nekaj več troparijev.
Kot sv. Hildegarda iz Bingna je tudi Kassia živela in delovala v samostanu. Posvečala se je pisanju, predvsem filozofiji in glasbi, ki ju je združevala. Pisala je tako liturgične kot posvetne verze in jih večkrat tudi spajala. Do danes se je ohranilo približno 50 njenih himn in še nekaj več troparijev.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.