Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
Avtor: Polona Gantar
Dan spomina na mrtve oz. praznik vseh svetih naj bi bil namenjen tudi tistim preprostim, neznanim svetnikom, ki so živeli svetniško in jih na koledarju ne najdemo. Morda so med njimi naši najbližji, ki jih ni več med nami, a so po krščanskem verovanju v nebesih. Nebesa pa so bila od nekdaj blizu tudi umetnikom in na svojevrstne načine so jih razodevali skozi svojo glasbo, za katero pravijo, da je tudi v nebesih in lahko celo odstre košček raja.
Dan spomina na mrtve oz. praznik vseh svetih naj bi bil namenjen tudi tistim preprostim, neznanim svetnikom, ki so živeli svetniško in jih na koledarju ne najdemo. Morda so med njimi naši najbližji, ki jih ni več med nami, a so po krščanskem verovanju v nebesih. Nebesa pa so bila od nekdaj blizu tudi umetnikom in na svojevrstne načine so jih razodevali skozi svojo glasbo, za katero pravijo, da je tudi v nebesih in lahko celo odstre košček raja.
Letos mineva 340 let od rojstva Johanna Sebastiana Bacha, skladatelja, ki je bil po veroizpovedi evangeličan. Ne preseneča zato, če je eno izmed svojih mnogih kantat namenil tudi prazniku reformacije, ki je 31. oktobra. Zasnoval jo je na besedilu Luthrove himne, ki skupaj s Psalmom št. 46 govori o zaupanju v Boga, pa tudi o satanovi nenehni vojni proti Bogu; izjemnega pomena je zato glasbena simbolika te kantate, saj z njo skladatelj izraža gotovost o zmagi v boju med dobrim in zlim.
Letos mineva 340 let od rojstva Johanna Sebastiana Bacha, skladatelja, ki je bil po veroizpovedi evangeličan. Ne preseneča zato, če je eno izmed svojih mnogih kantat namenil tudi prazniku reformacije, ki je 31. oktobra. Zasnoval jo je na besedilu Luthrove himne, ki skupaj s Psalmom št. 46 govori o zaupanju v Boga, pa tudi o satanovi nenehni vojni proti Bogu; izjemnega pomena je zato glasbena simbolika te kantate, saj z njo skladatelj izraža gotovost o zmagi v boju med dobrim in zlim.
Letos mineva 800 let od nastanka Hvalnice stvarstva oz. Sončne pesmi, katere avtor je sv. Frančišek Asiški. Zapel jo je bolan in že skoraj slep, pa vendar poln veselja in hvaležnosti, skozi stoletja pa je navdihnila mnoge glasbene ustvarjalce; nekatere njihove, slogovno zelo različne uglasbitve boste slišali tudi v tokratni oddaji.
Letos mineva 800 let od nastanka Hvalnice stvarstva oz. Sončne pesmi, katere avtor je sv. Frančišek Asiški. Zapel jo je bolan in že skoraj slep, pa vendar poln veselja in hvaležnosti, skozi stoletja pa je navdihnila mnoge glasbene ustvarjalce; nekatere njihove, slogovno zelo različne uglasbitve boste slišali tudi v tokratni oddaji.
André Caplet, francoski skladatelj in prijatelj Clauda Debussya, se je rodil leta 1978, v Le Havru. Pred 1. svetovno vojno je veliko poučeval in dirigiral, po njenem koncu se je posvetil skladanju v različnih glasbenih zvrsteh, vključno z mnogimi religioznimi deli, za katere je značilna izjemna poglobljenost, hkrati sodobnejša kompozicijska govorica.
André Caplet, francoski skladatelj in prijatelj Clauda Debussya, se je rodil leta 1978, v Le Havru. Pred 1. svetovno vojno je veliko poučeval in dirigiral, po njenem koncu se je posvetil skladanju v različnih glasbenih zvrsteh, vključno z mnogimi religioznimi deli, za katere je značilna izjemna poglobljenost, hkrati sodobnejša kompozicijska govorica.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.