Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine

Morje in mi

V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.

Avtor: Lea Širok

Zadnji posnetki

MORJE IN MI - 15.08.2022

14. 8. 2022

Krajinski park Debeli rtič v ankaranski občini se ponaša s pestro paleto rastlinskih in živalskih vrst v morju, prek 700 jih je. Morsko dno je še vedno dobro ohranjeno in zato ga je treba varovati. Naravovarstveni nadzorniki v Krajinskem parku Debeli rtič pa kljub štiriletnemu opozarjanju in seznanjanju javnosti o zaščiti območja še vedno opažajo, da mnogi ne spoštujejo naravne krajine. Posebnosti krajinskega parka in kje je naravno okolje najbolj ranljivo, bomo predstavili v tokratni oddaji Morje in mi. Po krajinskem parku se je z naravovarstvenimi nadzorniki sprehodila Vesna Potočar Godnič.

Varčevanje s pitno vodo postaja stalnica

1. 8. 2022

Podnebne spremembe ne trkajo več na naša vrata, so naša nova realnost. Na to nas denimo opozarja največji požar v zgodovini naše države. V slovenski Istri pa na višku turistične sezone primanjkuje pitne vode. Kako so se odzvali hotelirji? Kako goste spodbujajo k varčevanju? Kakšne izboljšave za zmanjšanje njene porabe pripravljajo? Kako s pitno vodo ravnajo potniške ladje? O manjši porabi vode moramo razmišljati vsi. Suše, s pomanjkanjem vode, in požari se bodo ciklično izmenjevali s poplavami, napoveduje dr. She Mackenzie Hawke, avstralska znanstvenica in nekdanja sodelavka koprskega Znanstvenega raziskovalnega središča. Za Piran je s kolegi zasnovala evropski pilotni projekt vnovične uporabe pitne vode. Oddajo je pripravila Lea Širok.

S Polžkom v podovodni raj Rta Madona

25. 7. 2022

Kapra, Brnistra, Štorta, Hrast in Polžek so imena modrozelenih poti Pirana, ki jih je oblikovala krajinska arhitektka Romana Kačič iz Zavoda Abbakum. Štiri poti po kopnem je povezala z morsko potjo Polžek, ki ponuja potop v izjemno pisan svet našega naravnega spomenika Rta Madona ali piranske Punte. Na tem podvodnem potepu lahko srečamo tako morskega konjička, kot ugorja. Izkušene in neizkušene potapljače vodi tudi inštruktor potapljanja Marjan Makuc iz piranskega Sub-diving centra. Po modrozelenih poteh Pirana smo se sprehodili v tokratni oddaji.

Tretamara, korale in 'rolling stonesi'

18. 7. 2022

Koralni grebeni so vroče točke pestrosti morskega življenja. Ljudje z njimi delimo tudi skupno grožnjo: segrevanje morja zaradi podnebne krize. Korale iz tropskih morij nas na to opozarjajo že desetletja s pojavom tako imenovanega beljenja. Od leta 2011 se to dogaja tudi našim kamenim koralam, opozarja morski biolog Lovrenc Lipej, ki nam je v tokratni oddaji povedal tudi, kaj imajo skupnega korale in 'rolling stonesi'. Poleg koralnih grebenov pa so za ohranjanje biodiverzitete enako pomembne druge biogene formacije in skalni osamelci. Še posebej, če je dno pretežno muljasto, kot v severnem Jadranu. Italijanski in slovenski znanstveniki so koralne in druge grebene popisali in raziskali v skupnem evropskem projektu Tretamara. O ciljih čezmejnega sodelovanja in pomenu še tesnejšega sodelovanja smo se pogovarjali z morsko biologinjo Martino Orlando Bonaca.

Stoletna tradicija predelave morskih spužev

5. 7. 2022

V zadnjih 50 letih je človek spreminjal ekosisteme hitreje in obširneje kot v kateremkoli primerljivem obdobju zgodovine. Kako izboljšati ohranjenost habitatov na območjih Natura 2000, ki so tudi občutljivi na podnebne spremembe, je bil del čezmejnega projekta Eco smart, v katerega so vključili tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok, kjer se prepletata slana in sladka voda. Predstavljamo tudi družinsko podjetje, ki v Trstu ohranja več kot stoletno tradicijo predelave morskih spužev.

Dobro za morje-dobro zame, pa še Brinovo jadranje po Pacifiku

27. 6. 2022

Drugače kot v preteklosti, se danes povsem zavedamo, da ribolovni viri niso neskončni. Ribe in drugi morski organizmi se zaradi industrijskega ribolova preprosto ne uspejo več naravno obnavljati. Prelov je težava svetovnih razsežnosti, njegove posledice občutijo tudi ribiči in celotna industrija, povezana z ribolovom. Razmere je mogoče omiliti s trajnostnim ribolovom in ozaveščenimi potrošniki, ki uživajo predvsem ribe in morske sadeže lokalnega izvora. Spodbujanju tega je namenjena operacija Dobro za morje - dobro zame, v okviru katere so o trajnostnem ribištvu strokovnjaki in ribiči govorili v Izoli. Nekatere smo povabili v tokratno oddajo. Slišali pa boste še, kaj je na jadranju po Južnem Pacifiku, na poti od Tahitija do Nove Zelandije, doživel mladi Vrhničan Brin Leskovec.

So naše plaže dostopne gibalno oviranim kopalcem?

20. 6. 2022

Kopalna sezona je odprta. Z njo tudi kopališča in plaže, z reševalci iz vode in bolj rednim vzdrževanjem površin, predvsem tistih, prek katerih je mogoč vstop v morje. Ob začetku kopalne sezone smo preverili, ali je v Istri morje dovolj dostopno tudi za osebe z gibalnimi oviranostmi. Nekatera kopalna območja že zagotavljajo pripomočke za vstop v vodo, drugje to načrtujejo, a opozarjajo, da je več dejavnikov, ki vplivajo na to, kje in kako postaviti pomagala, kot sta dvigalo za v morje in vodni voziček za na drčo. Nekatere občine so stanje popisale skupaj z nevladnimi organizacijami. O tem, kakšno je stanje, katere novosti gibalno ovirane čakajo letos in kakšne izboljšave še predlagajo, je v tokratni oddaji preverila Mateja Brežan.

Za naraven obmorski prostor od Žusterne do Rude

13. 6. 2022

Dobrih enajst kilometrov slovenske obale in morja je še naravno ohranjenih. Ostalih 35 je tako ali drugače urbaniziranih. Kljub temu, pritiski po nadaljnjem urejanju obalnega pasu ne pojenjajo. To velja tudi za odsek med Koprom in Izolo. Vse namreč kaže, da se lokalni skupnosti nista odpovedali načrtom, ki jih stroka ocenjuje kot nedopustne. Zakaj je pomembno, da ta naravni odsek morja ohranimo kot prazen in odprt prostor, so številni sogovorniki pojasnili na Dnevu za morje, ki ga je Zavod za varstvo narave že četrtič organiziral ob Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju. Na obalni poti med Izolo in Koprom se jim je pridružila Lea Širok.

Protipoplavna zaščita Pirana v visokih vodah, a vse še ni izgubljeno

6. 6. 2022

Čez tri leta bi Pirančani, ki imajo svoje jeklene konjičke parkirane ob morju in pritlična stanovanja, kjer jim zaradi bližine morja aerosoli čistijo zrak, mirno spali tudi, ko bi vremenoslovci napovedali plimo in južni veter. Tako pa, vsaj zaenkrat kaže, da ne bodo. Piranski svetniki so se namreč odločili, da se odpovejo protipoplavni zaščiti in obenem tudi 14 milijonom evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. A vse morda še ni izgubljeno. Župan Đenio Zadkovič se projektu ne namerava kar tako odpovedati. Prvi korak bo zdaj vendarle javna predstavitev idejnega projekta, ki so ga zasnovali trije piranski strokovnjaki. Pogovarjati so se pripravljeni tudi v krajevni skupnosti. V novi civilni iniciativi TOMOP ob vsem upajo, da bodo prebivalci razumeli, da je idejni projekt zgolj osnova za nadaljnje korake pri izgradnji celovite zaščite mestnega jedra pred visokimi vodami, ki jih s segrevanjem morja prinaša podnebna kriza.

Danijel Germek odstira zgodbe morskih razbitin

31. 5. 2022

Dno Tržaškega zaliva skriva neverjetne zgodbe potopljenih ladij in njihovih posadk. Še v 19. stoletju, ko so v pomorstvu še prevladovale jadrnice, je v tem delu severnega Jadrana brodolom namreč doživela vsaka tretja ladja. To so danes nepredstavljive številke, a spomnimo le, da pomorščaki takrat niso imeli na voljo ne vremenskih napovedi ne radijskih povezav. Številne ladje so na dno brez vsakršnih prič potegnila nenadna neurja z močnim vetrom. In z njimi tudi posadke. Njihove zgodbe že vrsto let zavzeto raziskuje in obuja Koprčan Danijel Germek. Razvozlal je tudi skrivnost najlepše razbitine v slovenskem morju, Stojanove barke. Tudi njeno zgodbo nam je povedal v tokratni oddaji.

Logistični kaos izziv tudi za koprsko pristanišče

23. 5. 2022

Globalni logistični kaos z zamudami v dobavnih verigah in rastjo cen energentov je izziv tudi za koprsko pristanišče. Če so logistični akterji pred pandemijo koronavirusa zastoje merili v minutah in urah, danes govorimo o večdnevnih zamudah, v severni Evropi tudi do 20 dni. Oskrbovalne verige so izgubile zanesljivost in tudi napovedi za jesen niso rožnate. To je le nekaj poudarkov z okrogle mize v Kopru, ki jo je Luka Koper ob svoji 65-letnici organizirala skupaj z Upravo za pomorstvo. V modrem gospodarstvu pa sta vse bolj pomembna tudi trajnosten razvoj in varovanje okolja. Prav ozaveščanju o pomenu uresničevanja teh ciljev je bil namenjen letošnji Evropski dan pomorstva, o katerem prav tako govorimo v oddaji. Pripravila jo je Lea Širok.

V metasvet promocije turizma z kozo Srečko

16. 5. 2022

Letošnja turistična sezona prihaja na valu optimizma zaradi postopnega ukinjanja protikovidnih ukrepov in lažjih potovanj po nekaterih delih sveta. Po drugi strani se pri nas konec junija poslavljajo turistični boni. Uspešno sezono bodo tako znova krojili tudi tuji gosti. V Turističnem združenju Portorož našo največjo destinacijo letos oglašujejo na sedmih trgih. S kampanjo spodbujajo podaljšanje sezone v jesen in pomlad, izpostavljajo navtični turizem. Ob vsem so si odprli vrata v metasvet ali splet 3.0, v katerem tudi turizem odkriva nove možnosti oglaševanja. Piran-Portorož je namreč prva naša destinacija s svojim nezamenljivim digitalnim ali NFT žetonom. Njegov zaščitni znak je istrska koza Srečka. Več pa v tokratni oddaji.

Ko v rokah držiš veter

9. 5. 2022

Klub jadralcev na deski BUM Koper je v sodelovanju z Mestno občino Koper pripravil prireditev Preklopi na poletje. Jadranje na deski sodi med športe, ki so motorično bolj zahtevni. Rekreativnih jadralcev na deski je veliko, manj je tistih, ki se lahko udeležijo državnih tekmovanj v različnih disciplinah. Člani Kluba jadralcev Bum zato načrtujejo tudi bazo otrok, s katerimi bodo lahko v večjem številu vstopili tudi v tekmovalni razred. Dogodek je bil tudi sprožilec pogovora, ki ga je za oddajo Morje in mi pripravila Vesna Potočar Godnič z predsednikom Kluba jadralcev na deski Bum, Matevžem Malejem.

Bruno Volpi Lisjak: Po valovih morja na nova obzorja

30. 4. 2022

Pomorščak, raziskovalec, avtor številnih del o slovenskem pomorstvu, pobudnik Ribiškega muzeja v Križu pri Trstu, Bruno Volpi Lisjak, je marca dopolnil devetdeset let. Po svetovnih oceanih je deset let plul na tovornih ladjah. Njegova pot pomorščaka se je začela na parniku Neretva. Skupaj z drugimi strojniki je skrbel, da so bili žareči kotli vedno dovolj polni premoga in so poganjali ladijski stroj. Navdihnile so ga številne dežele, ki jih je obiskal. Anglija s pomorskimi muzeji, Japonska z nenavadnimi običaji. Živo se spominja težkih trenutkov v Biskajskem zalivu, ko so ladjo premetavali večmetrski valovi in nekaj dni ni bilo videti obzorja. Čas, ki ga je preživel na krovu tovornih ladij, je popisal v delu Po valovih morja na nova obzorja.

Školjkar Nevijo Vižintin: Poskbeti moramo za obnavljanje ribjih staležev

25. 4. 2022

Gojenje školjk zahteva stalno prisotnost skozi vse leto, če se s tem delom želiš preživljati, pravi školjkar in predstavnik strunjanskih ribičev Nevijo Vižintin. Vsako delo je po svoje težko, dodaja, pomembno je, da znaš v njem uživati. Školjke je začel pobirati že kot mladenič. Po srednji šoli je izkušnje nabiral pri zasebnih školjkarjih. Leta 2000 se je odločil za samostojno pot. Školjke - goji predvsem pedoče ali klapavice - ročno očisti in pripravi za prodajo. Ker jih pri tem manj poškoduje, so dlje časa užitne. Tudi sam jih rad je, poudarja, a ne surovih. Njegovo školjčišče je lepo vidno iz strunjanskega ribiškega pristanišča, kjer ima privezano barko. Bil je pobudnik ureditve pristanišča. Med drugim se zavzema za določeno obdobje moratorija na izlov. Tudi za obnavljanje ribjih staležev moramo poskrbeti v tem našem majhnem morju, pravi. Čas je, da morju pri tem aktivno pomagamo, pojasnjuje Vižintin, ki je za ta poklic navdušil tudi sina.

Bele skale so posebne

18. 4. 2022

Do Belih skal v strunjanskem krajinskem parku se lahko sprehodimo ob obali, ali pa se do njih spustimo z vrha klifa. Če izberemo gozdnato pot, ki se začne na Belvederju, bomo na več delih lahko uživali ob izjemnih razgledih na morje. In odkar so jo na novo uredili, je za sprehode prijetna tudi ob slabšem vremenu. Obnova poti je primer dobre prakse varovanja narave skozi kulturno dediščino tega dela Sredozemlja. Krajinski park Strunjan je prav zaradi svojega načrtnega upravljanja z naravno dediščino prvi v Sloveniji prejel znak Inheritura, do Belih skal pa se lahko z nami sprehodite v tokratni oddaji.

Zlatko Novogradec: Poklicno ribištvo je na psu

12. 4. 2022

V letošnjem mednarodnem letu malega priobalnega ribolova predstavljamo tudi zgodbe naših ribičev. Tokrat smo v Piranu obiskali enega najbolj prepoznavnih obrazov našega ribištva Zlatka Novogradca. Več kot 40 let je že v tem poklicu. Zanj se je odločil kmalu potem, ko je odslužil vojaški rok. Takrat si z ribolovom lahko preživel, pojasnjuje. Cipljev, recimo, je bilo toliko, da enega izlova niso uspeli pripeljati do obale, ker se je mala batana zaradi teže na krovu prej potopila. Denar za svojo prvo ribiško barko pa je moral zbrati na skrivaj. Družina, še posebej oče, namreč ni podprla njegove odločitve, da bo ribič. A je vztrajal. Poleg tega se že vse od osamosvojitve Slovenije zavzema za boljše pogoje dela ribičev. Še danes, dve leti pred upokojitvijo, je tako predstavnik piranskih ribičev. Glede prihodnosti profesionalnega slovenskega ribištva pa ni preveč optimističen. Zakaj, je med drugim povedal Lei Širok.

Algo cistoziro presadili iz Strunjana v Miramar

4. 4. 2022

Podvodni travniki so za pestrost vrst enako pomembni kot gozdovi na kopnem. V našem obrežnem pasu prave gozdičke še posebej tvori rjava alga cistozira. Med njenimi grmički, ki dosežejo tudi pol metra, prebivajo številni morski prebivalci. Nekateri v njej najdejo zavetje, za druge, recimo špare, pa je prava poslastica. Tako je bilo tudi v naravnem rezervatu Miramar, dokler ni cistozira pred časom povsem izginila. Zdaj so jo spet uspeli naseliti. In to s pomočjo cistozir iz strunjanskega krajinskega parka.

Soline bolj varne pred visokimi vodami

26. 3. 2022

Visoka plima, močno deževje in jugo. To je napoved za poplave vzdolž obale. Do kod lahko seže gladina reke Dragonje, kaže oznaka visokih voda, ki so jo ob letošnjem svetovnem Dnevu voda postavili ob vhodu v Krajinski park Sečoveljske soline. Na njej je datum 19. september 2010. Takrat je Dragonja poplavila soline in povzročila veliko škode. Visoke vode so naraven pojav, poudarjajo strokovnjaki, da jih občutimo, pa smo si v veliki meri krivi sami. Rekam smo namreč odvzeli prostor, kamor so se običajno izlivale. Ta odnos moramo nemudoma spremeniti. Predvsem pri načrtovanju prostora. V nasprotnem primeru, nam ne bo uspelo omiliti posledic poplav, ki bodo zaradi podnebne krize obširnejše in pogostejše.

Mladi ladjedelski mojstri obnavljajo Zlatoperko

19. 3. 2022

V izolski ladjedelnici je v teh dneh zelo živahno. Bliža se morjeplovska sezona in plovila je treba nanjo ustrezno pripraviti. Med množico manjših in večjih bark je tudi Zlatoperka. To je ena od večjih lesenih ribiških bark, ki so še privezane v naših mandračih. Njena lastnika, brata Robert in Sandi Radolovič, sta za zahtevno prenovo 18-metrskega plovila zadolžila skupino mladih mojstrov ladjedelstva. Kot pravijo, jih to delo veseli zaradi ljubezni do tradicionalnih bark. Po drugi strani je lahko tudi vir zaslužka. In nenazadnje, tako pri nas znova obujajo skorajda izgubljeno znanje tradicionalnega ladjedelstva. Med njimi sta najbolj izkušena Izolana Tomi Sinožič, ki vodi delo, in Kristjan Kerin. Zlatoperka je na kopnem od novembra. Kdaj bo spet plula, je v ladjedelnici preverila Lea Širok.

Prelaganje kamnov ob morju je škodljivo

12. 3. 2022

Tokrat gremo v Mesečev zaliv v Krajinskem parku Strunjan. Po eni strani bomo uživali v miru, ki ga tudi temu delu slovenske obale prinese zima. Po drugi pa bomo opozorili na vse bolj priljubljeno prostočasno dejavnost obiskovalcev: gradnjo kamnitih zložb. Ene so kot totemi, druge kot nekakšna zatočišča in ležalniki. Zložb je vse več, in nekdo kamne vztrajno packa s kratico za nudistično plažo FKK. Čeprav je to nekaterim očitno všeč, takšno ravnanje nikakor ni naravovarstveno in krši pravila, ki veljajo za naravni rezervat. Mesečev zaliv je skupaj s sogovornicama iz krajinskega parka, Samanto Makovac in Saro Cernich, obiskala Lea Širok.

Za varnost na morju poskrbljeno, na vrsti so pomorščaki

7. 3. 2022

V naši državi 7. marca obeležujemo Dan pomorstva. Na ta dan je bila leta 1991 sprejeta resolucija o pomorski usmeritvi Slovenije. Posebne slovesnosti tudi letos zaradi epidemije covida ne bo, a na Upravi za pomorstvo izpostavljajo, da so lani z novim centrom za nadzor prometa in reševanja pomembno izboljšali varnost pomorskega prometa v našem morju. Naslednji korak bo vključitev naše države v mednarodni sistem vts, ki zagotavlja celovit nadzor plovbe. Kakšno pa je bilo zadnje leto za pomorščake? So se razmere zaradi omejitev že izboljšale? In kakšne so novosti na področju izobraževanja za pomorske poklice. Kaj pa vojna v Ukrajini? Bo njen vpliv čutiti tudi v pomorstvu? O vsem tem govorimo v tokratni oddaji.

Skakavke plenijo ciplje, ribiške mreže pa polne meduz

25. 2. 2022

Riba skakavka in veliki klobučnjak sta tudi to zimo pogosta tema pogovorov med ribiči. Skakavke so namreč uspešne plenilke. Te priseljenke z juga se hranijo s ciplji, oradami, brancini. Pri tem so tako učinkovite, da so dobile nadimek morske piranje. Gospodarskim ribičem pa, vsaj za enkrat, večjo škodo povzroča veliki klobučnjak. Ker je množično prisoten vse daljša obdobja in namesto drugega ulova polni ribiške mreže. Oba pojava sta povezana s segrevanjem morja zaradi podnebne krize, pojasnjujejo morski biologi. Podrobneje pa v tokratni oddaji.

Ribištvo, znamka družine Radin

22. 2. 2022

Ribiški poklic je eden najtežjih poklicev, pravi Silvano Radin. Kljub temu je bil ribič več kot tri desetletja. Danes je sicer upokojen, a občasno še vedno pomaga sinu Matjažu. Z njim se odpravi na morje, pogosteje pa je na pomolu, kjer šiva mreže. Prav tako rad fotografira. Nepozabne prizore, denimo, ko megla ovije obalna mesta, na morju pa je sončno. Oba, Silvana in Matjaža Radina, smo povabili v tokratno oddajo Morje in mi. Pravzaprav smo ju obiskali kar na koprskem ribiškem pomolu, kjer ima Matjaž privezano svojo barko.

Ribič z rockerskim srcem

14. 2. 2022

Ribič od malih nog in rocker po srcu. To je Marino Šav, starosta koprskih ribičev, ki živi v Pobegih. Svojo šestmetrsko leseno barko ima privezano na koprskem ribiškem pomolu. Še vedno se dokaj redno odpravlja na ribolov v Koprski zaliv. Najraje gre sam, v družbi galebov, ki ga včasih spremljajo celo do ribarnice na tržnici, kjer proda svoj ulov. Ribič Marino Šav je več o sebi, a tudi spremembah, ki jih kot ribič doživlja v zadnjih letih, povedal v tokratni oddaji.

Istrske barke: modelarska strast Slobodana Simiča Simeta

7. 2. 2022

Od kod so prišle maone, ki so jih sečoveljski solinarji uporabljali za prevoz soli? Kaj so pomenile barve in simboli na trapezastih jadrih istrskega topa? Zakaj je savudrijska batana tako posebna? Na vsa ta vprašanja ima odgovore piranski raziskovalec in ladijski maketar Slobodan Simič Sime. Nekaj njegovih maket tradicionalnih istrskih plovil, ki sodijo v najzahtevnejše področje ladijskega maketarstva, si do konca meseca lahko ogledamo na razstavi v anakaranski knjižnici. Prav tja smo se odpravili v tokratni oddaji.

Istrske barke: modelarska strast Slobodana Simiča Simeta

7. 2. 2022

Od kod so prišle maone, ki so jih sečoveljski solinarji uporabljali za prevoz soli? Kaj so pomenile barve in simboli na trapezastih jadrih istrskega topa? Zakaj je savudrijska batana tako posebna? Na vsa ta vprašanja ima odgovore piranski raziskovalec in ladijski maketar Slobodan Simič Sime. Nekaj njegovih maket tradicionalnih istrskih plovil, ki sodijo v najzahtevnejše področje ladijskega maketarstva, si do konca meseca lahko ogledamo na razstavi v anakaranski knjižnici. Prav tja smo se odpravili v tokratni oddaji.

Podvodni hrup: stres za delfine, a tudi pozejdonko

31. 1. 2022

Dober daljnogled, podvodni mikrofon in diktafon so glavni pripomočki raziskovalcev društva Morigenos, ko se s svojim čolnom odpravijo v Tržaški zaliv opazovati delfine. To sistematično počnejo že dvajset let. V tem času so skupino okrog 150 velikih pliskavk natančno popisali z metodo foto-identifikacije hrbtnih plavuti. Leta 2002 so tako vzpostali prvi katalog delfinov v slovenskem morju in okoliških vodah. Dodelili so jim tudi imena, denimo, Morigenos, Kai, Alenka. Na enem od morskih raziskovanj smo se našim mednarodno uveljavljenim raziskovalcem morskih sesalcev pridružili tudi mi. Smo naleteli na delfine? To pa boste izvedeli s klikom na oddajo.

Galeb bo v Piran prijadral maja

24. 1. 2022

Tokrat smo se odpavili v tržiško ladjedelnico Alto Adriatico Custom. Tam namreč temeljito obnavljajo jadrnico Galeb, ki sta jo baletnika Pia in Pino Mlakar že skoraj pred tremi desetletji podarila Pomorskemu muzeju. Kot so nam povedali priznani tržiški ladjedelski mojstri, bo Galeb po prenovi spet lahko jadral in se celo udeleževal regat tradicionalnih plovil. Kljub temu, da so nekatere dele morali nujno zamenjati, so skoraj v celoti ohranili Galebovo dušo, poudarjajo. Kako poteka prenova, in kdaj bo jadrnica privezana pred Pomorskim muzejem v Piranu, je preverila Lea Širok.

Tudi morski rakci čebljajo

17. 1. 2022

Koprski laboratorij Heka se konec meseca odpravlja na svetovno razstavo Expo 2020 v Dubaju. Ustvarjalci laboratorija, v katerem se umetnost prepleta z znanostjo in gospodarstvom, bodo na Expoju promovirali inovativne rešitve rabe biomaterialov pri spopadanju s perečim plastičnim onesnaženjem. Izdelali so namreč vzorce bioplastike, pridobljene iz lupin škampov. Prav človekov vpliv na morske ekosisteme je v središču ustvarjalnega vretja koprske Heke. Zato ni nič čudnega, da sta med sodelavci tudi mednarodno priznana novomedijska umetnica Robertina Šebjanič in mehiški glasbenik Mauricio Valdes San Emeterio. Oddajo je pripravila Lea Širok.

Strunjanski ribiči in krajinski park skupaj spremljajo stanje ribjega staleža

23. 1. 2022

V treh obmorskih krajinskih parkih je ribolov posebej urejen. Na nekaterih območjih je prepovedan. Konec decembra so nekaj primerov krivolova zaznali v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Vendar ugotavljajo, da ga je v primerjavi s preteklimi leti bistveno manj. Enako trdi predstavnik strunjanskih ribičev Nevio Vižintin. Da se številni ribiči vse težje preživljajo, pa nikakor niso krivi krivolovci, izpostavlja. Slišali boste še, kako ribiči sodelujejo s strunjanskim krajinskim parkom, kateri ukrepi so učinkoviti za ohranjanje ribjega staleža, pa tudi da strunjanski naravovarstveniki ne zaznavajo večkratnih kršitev ribičev.

Dušan Puh na regato čez Atlantik

6. 1. 2022

Letošnje oddaje Morje in mi začenjamo z regato RORC Transatlantic race 2022. Nanjo se namreč odpravlja tudi ekipa šestih slovenskih jadralcev. Med njimi, legenda slovenskega jadranja, Portorožan in olimpijec Dušan Puh. Za dopolnjenih sedemdeset let so mu avanturo čez Atlantik podarili dolgoletni jadralski sopotniki, nam je povedal. V marini Puerto Calero (Lanzarote) na Kanarskih otokih se medtem že zbirajo jadralci z vsega sveta, ki bodo 8. januarja pripravljeni na startu. Slovenska šesterica se bo pridružila ekipi jadrnice razreda Volvo 70 HYPR s skiperjem Jensom Lindnerjem. Po več kot tri tisoč navtičnih miljah jih v Karibskem morju čaka cilj na Grenadi. Z Dušanom Puhom se je pred odhodom na adrenalinski začetek leta pogovarjala Lea Širok.

Karanteno je Dubrovnik uzakonil že leta 1377

27. 12. 2021

Nalezljive bolezni so tudi v preteklosti spreminjale družbe in celo podobo mest. Na primer, Piran. V 19. stoletju so zasuli notranji mandrač, poln fekalij, in se izognili koleri. Med najstarejšimi ukrepi omejevanja epidemij je karantena. Že leta 1377 so jo uzakonili v Dubrovniku. Kako so se obmorska mesta soočala z nalezljivimi boleznimi, nam je v oddaji pojasnila dr. Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja. Že več kot 20 let je tudi predsednica Komisije Zveze prijateljev mladine za delo zgodovinskih krožkov. Komisija vsako leto, z zbornikom strokovnih člankov, ponudi izhodišča za raziskovalne naloge. In mladi zgodovinarji se letos ukvarjajo prav z nalezljivimi boleznimi.

Skrivnosti Fizin

20. 12. 2021

Podvodni arheologi se že več desetletij vračajo v Fizine. Območje med Rtom Bernardin in portoroškimi skladišči soli ob vsakih izkopavanjih razkrije kakšno novo skrivnost. Eno večjih presenečenj je bila ugotovitev, da je tam bila rimska ribogojnica. Vsa pričakovanja pa so presegla najnovejša zaščitna izkopavanja zaradi širitve pomola pomorske fakultete in ureditve akvatorija. Odkrili so doslej nepoznan del pristanišča iz 4. stoletja, ko so Fizine doživljale svoj razcvet. Pomen arheoloških podvodnih raziskovanj izpostavlja razstava Skrivnosti Fizin, ki si jo do maja lahko ogledamo v Pomorskem muzeju v Piranu. Mi pa eno najbolj zanimivih najdišč na slovenski obali in delo podvodnih arheologov predstavljamo v tokratni oddaji.

Leščurji preživeli pohod parazita

10. 12. 2021

Vse kaže, da je veliki leščur v severnem Jadranu preživel smrtonosni pohod parazita, ki je lani od avgusta do oktobra zdesetkal populacijo. Posamezni primerki te največje sredozemske školjke se namreč od letos znova pojavljajo tudi vzdolž celotne slovenske obale. Morski biologi dogajanje budno spremljajo. Skupaj z italijanskimi kolegi bodo poskušali ugotoviti, ali to že pomeni tudi konec morije, ki jo je v zadnjih letih doživelo celotno Sredozemlje. Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da Sredozemsko morje zaradi pritiska človekovih dejavnosti ni varen dom za kar devet od enajstih vrst stalno prisotnih kitov in delfinov.

Kaj je ostalo od slovenskega ribištva?

29. 11. 2021

Znanja o ribištvu in z njim povezane poklice in veščine, a tudi tipično kulinariko in običaje, je nujno predati mladim generacijam. Ob tem pa tudi v najširši javnosti utrditi zavedanje o pomenu ribiške tradicije Slovenske Istre in njenem razvojnem potencialu za celotno obmorsko območje. Te cilje bodo prihodnji dve leti v okviru projekta Zgodbe o ribištvu uresničevali raziskovalci, ribiči, šolarji, italijanska skupnost in turistični delavci. Pod okriljem LAS Istre ga je zasnovalo Znanstveno raziskovalno središče Koper, zanj so pridobili skoraj 200.000 evrov iz evropskih skladov. Kaj otipljivega bodo prinesle Zgodbe o ribištvu, pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Z znanostjo nad poneverbe v ribiških proizvodih

22. 11. 2021

Decembra se tradicionalno začenja organiziran ribolov zimskih jat cipljev v portoroškem in strunjanskem ribolovnem rezervatu. Za nekatere ribiče je ribolov cipljev vir preživetja v tem času. Športni ribiči medtem opozarjajo, da je takšen način izlova vse manjših jat cipljev škodljiv in neupravičen. Nasprotujejo tudi izrednemu izlovu orad zaradi škode, ki jo že vrsto let povzročajo vzgojiteljem školjk. To bi namreč omogočila sprememba zakona o morskem ribištvu, ki je v postopku. O teh vprašanjih podrobneje govorimo v tokratni oddaji, v kateri lahko izveste tudi, kako znanost pomaga pri preprečevanju poneverb v ribiških proizvodih.

Piran živi laboratorij spopadanja s podnebno krizo

16. 11. 2021

Piran bo prihodnja štiri leta živi laboratorij iskanja trajnostnih rešitev za omilitev posledic podnebne krize. Sodelujoči prebivalci bodo skupaj s sodelavci Znanstveno raziskovalnega središča Koper v okviru evropskega projekta SCORE preverjali, kako zmanjšati uporabo pitne vode v kopalnici. Piran bo dobil tudi tako imenovanega digitalnega dvojčka, ki bo omogočal zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske pojave v obalnih mestih. Projekt skupnostne znanosti SCORE, v katerem poleg Pirana sodeluje še devet evropskih obmorskih mest, predstavljamo v tokratni oddaji.

Jadransko-jonska regija na repu zaščite morja v Sredozemlju

8. 11. 2021

Bo jadransko-jonska regija do leta 2030 uspela zaščititi tretjino morskih območij in za desetino od teh določiti stroge pogoje varovanja? Tako predvideva Strategija Evropske unije za ohranjanje biotske raznovrstnosti, a je jadransko-jonska regija še zelo daleč od tega cilja. Zaščitenih ima le 3 in pol odstotke območij, kar je najmanj v celotnem Sredozemlju. Konkretne predloge, kako in kje razširiti obstoječe morske rezervate in ustanoviti nove, prinaša študija predavatelja in naravovarstvenika dr. Andreja Sovinca. Predstavil nam jih je v tokratni oddaji, v kateri lahko več izveste tudi o tujerodni plamenki, ki so jo letos poleti opazili v južnem Jadranu.

Kakšen je morski scenarij podnebnih sprememb?

1. 11. 2021

Globalnemu segrevanju ozračja se ne moremo več izogniti. To je znanstveno potrjeno dejstvo. V primerjavi s predindustrijsko dobo se je globalna temperatura dvignila za 1,1 stopinje Celzija, a se povsod po svetu že soočamo s katastrofalnimi posledicami, ki pa jih še lahko ublažimo, poudarjajo znanstveniki. Čaka nas odločilno obdobje do leta 2030, ko bomo morali bistveno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, v prvi vrsti ogljikovega dioksida. Sicer dviga temperature ne bomo omejili pod še obvladljivi dve stopinji Celzija. Zaveze o tem naj bi svetovni voditelji sprejeli na podnebni konferenci COP 26 v Glasgowu. Mi bomo v tokratni oddaji pogledali, kakšni so predvsem 'morski scenariji' podnebnih sprememb. Oddajo je pripravila Lea Širok.

Akvarij Piran bo eden od stebrov Centra znanosti Univerze na Primorskem

25. 10. 2021

Pri nas vidite zvezde tudi podnevi, je geslo, s katerim Akvarij Piran vabi na ogled več kot 140 vrst morskih organizmov. Med njimi so seveda tudi morske zvezde. Pestro zbirko je nazadnje dopolnil še samec modre rakovice. Za sam Akvarij je najpomembnejša novost, da bo z novim upravljavcem, Univerzo na Primorskem, postal eden od treh stebrov novega univerzitetnega Centra znanosti. Načrte je podrobneje pojasnila rektorica Klavdija Kutnar, o tujerodni modri rakovici, a tudi o pričakovanjih zaposlenih v Akvariju ob prihodu novega upravljavca, smo se pogovarjali z vodjo Akvarija Piran Manjo Rogelja. Oddajo je pripravila Lea Širok.

IZIS 2200 UND3R

20. 10. 2021

Podnebna kriza obalnim mestom prinaša dvigovanje gladine morja. Če ne bomo ukrepali, bo tudi Koper leta 2200 večino časa poplavljen. Soočanje s to distopično prihodnostjo je bila rdeča nit letošnjega, že devetega, Festivala avdio-vizualnih in novomedijskih umetnosti IZIS, ki deluje pod okriljem platforme RUK - mreže raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti. Osrednja prireditev je bila mednarodna razstava intermedijskih umetniških del IZIS 2200 UND3R v kulturnem stišišču Libertas v Kopru. Kako so umetniki z različnih koncev sveta naslovili to aktualno vprašanje, boste slišali v tokratni oddaji. Po razstavi se je s producentom festivala Borutom Jermanom iz društva Pina in kuratorjem razstave Markom Vivodo sprehodila Lea Širok.

Obalni ekosistemi na prehodu

11. 10. 2021

Na severnem Jadranu smo se še pred dvajsetimi leti soočali z zelo pogostim cvetenjem morja in kritičnim pomanjkanjem kisika na morskem dnu. Danes je stanje boljše predvsem zaradi ukrepov, ki so jih države izvajale na tem območju. Tako ugotavlja mednarodna skupina znanstvenikov. Rezultate obsežne raziskave, v kateri so primerjalno analizirali tudi razmere v Zalivu Chesapeake na atlantski obali ZDA, so objavili v knjigi Obalni ekosistemi na prehodu. Pred dnevi so jo predstavili na Morski biološki postaji NIB v Piranu. S prireditvijo so obeležili začetek Unescovega programa Desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj, ki opozarja, da se stanje svetovnega oceana ne izboljšuje dovolj. Več pa zdaj v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Nekoč je v Piranu stal dvižni most

3. 10. 2021

Si predstavljate Piran s pristaniščem na mestu, kjer je danes Tartinijev trg, in s kamnitim dvižnim mostom ob vstopu vanj? To podobo lahko vidimo le še na slikah mesta od druge polovice 16. stoletja, ko je bil dvižni most zgrajen, in fotografijah s konca 19. stoletja, ko so ga porušili, potem ko so notranji mandrač zasuli. Usodo mandrača in edinstvenega mostu je zapečatila epidemija kolere. Dvižni most še živi v kolektivnem spominu Pirančanov, podrobneje nam ga je v oddaji predstavil strokovnjak za mostove z Goriške, Gorazd Humar, avtor knjige Nekoč je v Piranu stal dvižni most. Izvedeli boste še, zakaj je gradnja mostu naletela na nasprotovanje, pa tudi, kako so se pomorske oblasti v preteklosti soočale z epidemijami. Oddajo je pripravila Lea Širok.

Pirati plastike: polovica naših rek onesnažena z mikroplastiko

27. 9. 2021

Približno polovica slovenskih rek je onesnaženih z mikroplastiko, medtem ko je na rečnih brežinah plastičnih kar 70 odstotkov vseh odpadkov. Z mikroplastiko je najbolj obremenjen dolenjski del Save, a so jo našli tudi v reki Soči. Tako kažejo analize prvega dela vzorčenja, ki poteka v okviru evropskega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike – Dajmo Evropa. Projekt v Sloveniji vodi Morska biološka postaja Piran NIB v sodelovanju z Inštitutom za vode in Ekologi brez meja. Pomembne podatke je znanstvenikom pomagalo zbrati skoraj 800 sodelujočih učencev, dijakov in mentorjev iz 33 osnovnih in 15 srednjih šol. Enako izjemen je odziv za jesenski del vzorčenja, ki je že v teku. Piratom plastike smo namenili tokratno oddajo, ki je nastala tudi s pomočjo EU v sklopu projekta Zelena kohezija.Pripravila jo je Lea Širok.

Neptun sprejel 60 novih dijakov GEPŠ

27. 9. 2021

Pomorski oziroma Neptunov krst, nekoč tudi morski, predstavlja simboličen sprejem dijakinj in dijakov prvih letnikov na pomorsko šolo. Tradicionalno ga na začetku septembra pripravijo na piranski Gimnaziji, elektro in pomorski šoli. Letošnji, že 75 po vrsti, je tako kot lanski zaradi epidemičnih ukrepov minil drugače. V oddaji boste slišali, kako so ga izpeljali na ploščadi pred šolsko čolnarno in koliko novih dijakov so sprejeli v šolske klopi. Na novi koprski plaži pa smo obiskali učence šole Antona Ukmarja, ki so v okviru pilotnega projekta Ob morju smo doma spoznali dejavnosti v lokalnem okolju, izvedeli zanimivosti o delfinih v slovenskem morju in se preizkusili v vodnih aktivnostih. Oddajo je pripravila Tjaša Lotrič

Morje in mi

12. 9. 2021

V oddaji Morje in mi se bomo spomnili nastanka resolucije o pomorski usmeritvi naše države ter spoznali načrte novega lastnika portoroške marine. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle

Čezmejno sodelovanje za ohranitev alge

6. 9. 2021

Človeški posegi v okolje in podnebne spremembe so dejavniki, ki vplivajo tudi na pestrost morskih ekosistemov. Morski biologi in raziskovalci si prizadevajo, da bi posamezne vrste lahko ohranili, ob tem pa raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. V celotnem Sredozemlju je med najbolj ogroženimi vrstami tudi rjava alga cistozira, ki s svojimi morskimi gozdički ponuja zavetišče številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Eksperimentalno gojijo to algo s posebno metodo, ki so jo razvili na tržaški univerzi, na piranski Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo. Tudi v Miramarskem rezervatu si prizadevajo za ponovno naselitev te vrste alge v sodelovanju s Krajinskim parkom v Strunjanu.

Solinarska kulinarika: mineštra

30. 8. 2021

Tokrat vas vabimo na … mineštro. Enolončnica, pripravljena iz sezonske zelenjave, je bila namreč nepogrešljiva jed solinarjev. Tudi mi smo jo lahko poskusili na delavnici Solinarske kulinarike v čarobni večerni scenografiji Muzeja solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Mineštro za vse udeležence so skuhali člani etnološke skupine Solinarska družina ali La Famea dei salineri, ki deluje v okviru Skupnosti Italijanov Piran. Med čakanjem na okusno enolončnico se je razvil živahen pogovor o solinarskem načinu življenja. Slovenščina in italijanščina sta se prepletli z istrobeneščino, ki je od letošnjega julija vpisana v Register nesnovne dediščine Slovenije. Nekaj utrinkov, začinjenih z vonjem po soli in mineštri, je v oddajo povezala Lea Širok.

Naporna sezona za izolsko urgenco

23. 8. 2021

Po skoraj dveh letih je v petek v Koper priplula prva potniška ladja. Tudi to je znak, da se turizem počasi vrača v ustaljene tirnice. Turistični delavci slovenske obale so soglasni, da je letošnja sezona presegla vsa pričakovanja. In vračajo se tudi tuji turisti. Podobno je v hrvaški Istri. Turistični utrip smo preverili v tokratni oddaji, najprej pa smo se pozanimali, kako povečano število ljudi v obalnih mestih vpliva na delo izolske urgence. Tam namreč opozarjajo, da je prav letošnja sezona ena najbolj napornih.

Letos več neukih morjeplovcev

16. 8. 2021

Tokrat smo obiskali marine v Portorožu, Izoli in Kopru. V vseh treh letošnjo sezono ocenjujejo kot zelo dobro. Kot kaže, je navtični turizem utrpel bistveno manj škode zaradi omejitev, ki jih prinaša epidemija covida-19. Predvsem ob vikendih pa zasidrana plovila napolnijo zalive in zalivčke. Veliko je slovenskih morjeplovcev, ki tudi letos zaradi omejitev raje ostajajo doma. Na Upravi za pomorstvo ugotavljajo, da vsi ne poznajo pravil. Tako se celo dogaja, da si s svojim plovilom omislijo kar ogled koprskega pristanišča. No, globa za tako lahkomiselen in nevaren izlet, je 400 evrov.

Raziščimo kakovost voda

10. 8. 2021

Po kakovosti kopalnih voda se Slovenija med evropskimi državami že vrsto let uvršča v sam vrh. Tudi po zadnjem letošnjem merjenju, konec julija, so morske in celinske kopalne vode na vseh 48-ih merilnih mestih po državi ustrezne za kopanje. Kako pa je s kakovostjo oziroma čistostjo kopalnih voda tam, kjer pristojne ustanove ne izvajajo meritev? To bodo raziskovalne ustanove, ki sodelujejo v letošnji Noči raziskovalcev, poskušale ugotoviti s pomočjo vseslovenskega eksperimenta znanosti za državljane. V njem lahko sodeluje vsak, ki to želi. Kako, izveste v tokratni oddaji. Slišali boste tudi, kaj kopalci menijo o 'brisačnih rezervacijah plaž', pa tudi, kako so se v piranski občini lotili reševanja preglasne glasbe v Portorožu.

Wayv: morski prevozi na zahtevo

5. 8. 2021

Bi se radi ob določeni uri in določen dan po morju odpravili iz Kopra na Debeli rtič? Ali iz Pirana v Strunjan? Ali morda iz Izole v Portorož? Pa nimate svojega plovila? No, zdaj si lahko morski prevoz naročite. Od začetka julija namreč prevoze po morju na zahtevo, z 19-ih točk ob slovenski obali, omogoča platforma Wayv, ki si jo naložimo na pametni telefon. To je do zdaj naredilo že več kot tisoč potnikov, ki jim prevoz na krovu najbolj raznovrstnih plovil za enkrat ponuja 11 prevoznikov. Podrobnosti pa v tokratni oddaji. : Bi se radi ob določeni uri in določen dan po morju odpravili iz Kopra na Debeli rtič? Ali iz Pirana v Strunjan? Ali morda iz Izole v Portorož? Nimate svojega plovila? Zdaj si lahko morski prevoz naročite. Od začetka julija namreč prevoze po morju na zahtevo z 19 točk ob slovenski obali omogoča platforma Wayv, ki si jo naložimo na pametni telefon. To je do zdaj naredilo že več kot tisoč potnikov, ki jim prevoz na krovu najbolj raznovrstnih plovil za enkrat ponuja 11 prevoznikov. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Podrobnosti pa v tokratni oddaji, ki je nastala v sklopu projekta Zelena kohezija.

Kajtarski as

27. 7. 2021

V tokratni oddaji boste iz prve roke slišali, zakaj je kajtanje tako privlačno. Nekatere skrivnosti tega adrenalinskega športa nam je namreč razkril Toni Vodišek, slovenski reprezentant te jadralne discipline. Enaindvajsetletni Koprčan se s svojimi uspehi uvršča v sam svetovni kajtarski vrh. Lani je bil peti na svetovnem prvenstvu, v mladinski konkurenci pa se lahko pohvali s trikratnim naslovom svetovnega prvaka, dvakratnim evropskega in srebrom iz mladinskih olimpijskih iger leta 2018 v Buenos Airesu. V teh dneh je v Kopru, kjer se pripravlja na nove jadralske uspehe. In medtem ko seveda spremlja tudi olimpijske igre v Tokiu, ga še bolj zanimajo prihodnje v Parizu, čez tri leta. Prav nič namreč ne dvomi, da se bo od tam vrnil z olimpijskim odličjem. Rezultati pa niso vse, poudarja. Na prvem mestu sta ljubezen do tega športa in kajtarska skupnost.

Gradeško društvo podarja 108 let staro trabakulo Pomorskemu muzeju

19. 7. 2021

Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bi svojo floto tradicionalnih plovil lahko še letos obogatil s 108 let staro trabakulo Isola d’oro ali Zlati otok. Tovorno dvojambornico, ki je zgodovinsko povezana s Piranom, in je bila do nedavnega simbol Gradeža, bi muzeju podarilo tamkajšnje pomorsko združenje. V Pomorskem muzeju pri obnovi trabakule računajo na pomoč vseh štirih istrskih občin. V tokratni oddaji pa smo se pozanimali tudi, kakšne načrte imajo z njo.

Društvo Morigenos spremlja delfine že dvajset let

16. 7. 2021

Pred Piranom so raziskovalci društva Morigenos, ki že dve desetletji spremlja delfine v slovenskem morju, na začetku julija opazili skupino teh morskih sesalcev, ki jih večinoma že zelo dobro poznajo. Med delfini je plaval tudi novorojenček, star le nekaj tednov, ki so ga ujeli v fotografski objektiv. O raziskovanju teh izjemnih morskih živali, poletnem taboru, ki ga med poletjem pripravljajo v društvu in dogodkih, ki jih načrtujejo ob obeležitvi jubileja podrobneje v tokratni oddaji.

Hackathon o morski biotehnologiji

11. 7. 2021

V oddaji Morje in mi bomo slišali, kakšni so potenciali morske biotehnologije. Bili smo v piranskem akvariju, kjer se je paru kratkonosih morskih konjičkov rodilo več kot 60 mladičkov. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle.

Modra zastava za osem kopališč piranske občine

1. 7. 2021

Tokrat smo se sprehodili po piranski občini. Pogledali smo, kako so urejene plaže v starem jedru, preverili portoroške in se ustavili v Strunjanu. Potem, ko so strožja pravila kulture obnašanja na javnih prostorih vpeljali v Izoli, zdaj o tem razmišljajo tudi Pirančani.

Epidemija premešala tokove v ladijskem prometu

21. 6. 2021

Po zatišju, ki ga je v ladijski promet prinesla epidemija, se je ta zdaj skokovito povečal. Povpraševanje po prevozih je veliko, a primanjkuje praznih kontejnerjev in prostora na ladjah, zato so cene ladijskih voznin skokovito narasle na najvišjo raven v zgodovini. V pristaniščih nastajajo zamude in ozka grla, ko je treba tovor spraviti na železnice.Kako se v severnojadranskih pristaniščih spopadajo z novimi izzivi pomorskega prometa, boste slišali v današnji oddaji Morje in mi. Na Reki pa smo poiskali tudi odgovore, kakšne so nove obveznosti za slovenske lastnike plovil registriranih na Hrvaškem.

Morje in mi: Poskrbimo za varnost na morju in bodimo strpni!

14. 6. 2021

Morje bo vsak čas spet polno jadrnic, motornih čolnov, skuterjev, suparjev in plavalcev. Še posebej ob koncih tedna. Prav zato je pomembno, da vsakdo upošteva pravila za varnost na morju in spoštuje vse udeležence. Za varnost kopalcev bo tudi letos posebej poskrbela Uprava za pomorstvo. Vzdolž kopalnih voda tako že postavlja plovke, s katerimi omejuje tako območje plavanja, kot plovbe. Kako pa se morajo na plovbo pripraviti morjeplovci? Kakšne kazni jih čakajo, če denimo pod vplivom alkohola upravljajo čoln? Ali nimajo popolne opreme na krovu? Do kod smemo z vodnim skuterjem, in kdaj ga lahko upravljamo? O vsem v današnji oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Morje plastike

7. 6. 2021

Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji Morje in mi. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Preko razstavljenih infoplastik, kot sta jih poimejnovali, pa obiskovalcem ponujata sicer suhoparne statistične podatke. Med drugimi tudi tega, da vsak prebivalec Slovenije na leto še vedno 'pridela' 67 odpadnih plastenk - zgolj vode. Izvirni in družbeno angažirani ustvarjalki, ki znata smeti preobraziti v glamurozne izdelke, je v oddajo povabila Lea Širok. Začetek junija je obarvan z zelenimi temami. Označujeta ga namreč dva pomembna naravovarstvena dneva. To sta Svetovni dan okolja, 5. junij, in Svetovni dan oceanov, 8. junij. Prav slednjemu smo pozornost namenili v tokratni oddaji. Znova bomo opozorili na pereče vprašanje onesnaževanja svetovnih morij s plastiko, a bomo tokrat dodali kanček humorja. Pri tem nam bosta pomagali avtorici razstave Morje plastike, ki jo v portoroškem Monfortu gosti Pomorski muzej. Maja Rijavec in Alenka Kreč Bricelj iz ekološko-kulturnega društva Smetumet namreč to, sicer zelo resno vprašanje, naslavljata tudi skozi duhovite zgodbe plastičnih in drugih smeti, ki so jih zbrali med čistilnimi akcijami ob obalah Jadrana. Oddaja je nastala kot del projekta zelena kohezija, ki predstavlja dobre prakse na področju razvoja in zaščite okolja ter spodbuja skupni premislek o pomenu in prioritetah kohezijske politike, glavne naložbene politike Evropske unije.

Bezplačnim privezom odzvonilo

31. 5. 2021

V tokratni oddaji smo preverili, kakšno je stanje z vedno perečim vprašanjem privezov v krajevnih pristaniščih od Ankarana do Seče. V Piranu, kjer na privez čaka več kot 330 morjeplovcev, bodo novi privezi na voljo v Jernejevem kanalu. A le za plovila do šest metrov. V Kopru, kjer je čakalni seznam za priveze še daljši, pa smo se pozanimali, kako so prebivalci sprejeli novo plažo z mini umetnim otokom. In za konec še skok čez mejo. Obiskali smo v svetovnem merilu največjo ladjedelnico za gradnjo potniških velikank, Fincantieri v Tržiču. Po njihovem mnenju je pandemija tovrstni turizem ustavila le začasno, a ladjarji kljub temu opozarjajo na njegovo negotovo prihodnost.

Varujmo morje

24. 5. 2021

Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji.

Varujmo morje

24. 5. 2021

Varujmo morje. Preprost napis, ki pove vse. Na to opozarjajo tudi prenovljene table vzdolž slovenske obale. Na šestih točkah so jih postavili ob zaključku letošnjega šestega foruma EUSAIR, ki se je zaradi pandemije 12. in 13. maja 2021 deloma odvil v Portorožu, večinoma pa na spletu. Na njem je več kot tisoč udeležencev iz desetih držav evropske jadransko-jonske makroregije razpravljalo o skupnem načrtovanju pobud za krepitev zelenega in modrega razvoja 'na obalah skupnega morja'. Veliko pozornosti so namenili tudi podnebnim spremembam, ki kličejo po hitrem in učinkovitem ukrepanju. Tudi vzdolž slovenske obale. Podrobneje o teh vprašanjih pa v tokratni oddaji.

Morske tujerodne vrste

24. 5. 2021

Preseljevanje rastlinskih in živalskih vrst poteka že stoletja. Z razmahom trgovine in transporta je v zadnjih desetletjih širjenje tujerodnih vrst še hitrejše. Pred skoraj desetimi leti je bilo v slovenskem morju zabeleženih nekaj čez petnajst tujerodnih vrst, danes jih je že več kot petdeset. Med temi prevladujejo mehkužci, torej školjke in polži. Prisotnost tujerodnih vrst se nenehno spreminja, zato je ključno tudi raziskovanje in znanje ter izmenjava podatkov med morskimi raziskovalci in institucijami. O spremljanju in nadzoru tujerodnih vrst, kot so rebrače, modre rakovice ali ribe skakalke, smo se v oddaji Morje in mi pogovarjali z morskimi biologi v Piranu in Trstu.

Muzej solinarstva čaka na boljše čase

14. 5. 2021

Štiri obnovljene solinske hiše v opuščenem delu Sečoveljskih solin so jeseni 1991 zaživele kot Muzej solinarstva. Skupaj s stavbami mu je pripadel tudi solni fond. To pa zato, da bi poleg bogate materialne zbirke o dejavnosti, ki je več stoletij pomembno krojila življenje vzdolž slovenske obale, ohranjal tudi živo kulturno dediščino. Kako je izpolnil svoje cilje, in ali ima država za ta spomenik državnega pomena še vedno dovolj posluha, smo med drugim vprašali dr. Flavia Bonina, kustosa Pomorskega muzeja za starejšo zgodovino pomorstva in enega od snovalcev zbirke solinarstva.

Fiesa, zelena oaza Pirana

4. 5. 2021

Ste se kdaj z obale v Fiesi odpravili proti dolini v njenem zaledju? Ste v malem jezeru ujeli skupino želv, ki se v malem jezeru sončijo na deblu? Ali laboda, ki si ob velikem jezeru pripravljata gnezdo? V oddaji Morje in mi nam je skrivne kotičke Fiese razkrila samoorganizirana Kreativna skupina občanov, ki se zavzema za trajnostne rešitve urejanja tega zelenega prostora v stiku z morjem. Nenadzorovane gradnje, povečevanje gostinskih teras, prisvajanja dostopov do morja so v Fiesi že naredili veliko škode, pravijo. Zdaj je čas, da tudi odločevalci na ta prostor začnejo gledati kot na vrednoto, in ne zgolj kot na blago za turistično rabo in zlorabo ter za neposrečene pozidave po okusu posameznikov.

Ko je gorelo morje: 80 let od smrti Sergeja Mašere

26. 4. 2021

Letos mineva 80 let od aprilskih dogodkov ob izbruhu druge svetovne vojne na ozemlju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, v katerih je umrl narodni heroj in Goričan po rodu, Sergej Mašera. Kot poročnik bojne ladje Zagreb je bil takrat v Boki Kotorski v Črni gori. Po objavi kapitulacije kraljevine je posadka rušilec zapustila 17. aprila 1941. Na njem sta proti volji kapitana ostala le Mašera in Milan Spasić. Da rušilec ne bi prišel v roke nacifašistični vojski, sta ga razstrelila in se skupaj z njim potopila. Pomorski muzej je obletnico obeležil s spletno konferenco, na kateri so sogovorniki izpostavili pomen Mašerove dediščine za slovensko pomorsko identiteto, a tudi vojaško zgodovino. Nekaj poudarkov smo povezali v oddaji Morje in mi.

Bo kdaj tudi Piran tako zaščiten kot Benetke?

22. 4. 2021

V tokratni oddaji preverjamo, kakšne so zamisli za protipoplavno zaščito Pirana. Staro mestno jedro se namreč vse pogosteje sooča z visokim plimovanjem morja, ki ga prinašajo podnebne spremembe. Na nasprotni obali Jadranskega morja so Benetke, kjer se že leta spopadajo s poplavami zaradi visokih plim. Mesto zdaj ščiti sistem potopnih zapornic, znan po kratici Mose. Slišali boste, kako zaščita deluje, kaj o njem menijo okoljevarstveniki in kako učinkovit je. Oddaja je del projekta Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija.

Belvederske terase in skrivnosti Fizin

12. 4. 2021

V oddaji smo preverili, kaj načrtuje izolska občina v nedotaknjenem priobalnem odseku med Simonovim zalivom in Belvederjem. Pozanimali smo se, kakšen dogovor je koprska občina sklenila s podjetjem Grafist kot upravljavcem Marine Koper, ki v minulem desetletju ni plačal niti centa za uporabo. Izvedeli boste, o čem pripoveduje kratek filmski zapis Skrivnosti Fizin, s katerim Pomorski muzej v času, ko je zaradi zdravstvenih ukrepov zaprt, bogati zbirko muzejskih spletnih vsebin, ki so dostopne vsem.

Potresi pod dnom Jadranskega morja

8. 4. 2021

Konec marca in v začetku aprila so se kar vrstili potresi pod dnom Jadranskega morja. Najmočnejšega, ki je bil 27. marca, smo čutili tudi na različnih koncih Slovenije. Več o tem dogajanju nam bo v tokratni oddaji povedal seizmolog iz Agencije Republike Slovenije za okolje, Jurij Pahor. Slišali boste še, da so morski klobuki preplavili tudi mandrače vzdolž slovenske obale. Zaradi njih imajo težave ribiči, dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje NIB v Piranu pa smo vprašali po razlogih za ta množičen pojav velikega klobučnjaka.

Sueški prekop ohromila nasedla superkontejnerka

8. 4. 2021

Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane.

Sueški prekop ohromila nasedla superkontejnerka

8. 4. 2021

Šavrinka je ime novi jadrnici s katero Tina Mrak in Veronika Macarol pripravljata naskok na olimpijsko medaljo v Tokiu. Kako je bilo ob krstu Šavrinke v Portorožu, boste slišali v tokratni oddaji. Naš drugi postanek bo Sueški prekop, kjer je nasedla superkontejnerska ladja ohromila pomorski promet med Azijo in Evropo. In nato gremo še na Antarktiko. Mednarodni raziskovalci so namreč izdelali prvo popolno, tudi podmorsko sliko nekdanje veleceline južnega dela poloble - Gondvane.

Soline in svetilniki

22. 3. 2021

V oddaji se bomo mudili v Sečovljenskih solinah, kjer solinarji že pripravljajo solna polja, podjetje Soline, ki s parkom upravlja, pa želi podaljšanje koncesijske pogodbe. Srečali smo se tudi s Tomijem Brulcem iz podjetja Sirio, ki skrbi za varne plovne poti v našem morju, da torej svetilniki svetijo.

Sava in Jolanda: naši prvi pomorščakinji

17. 3. 2021

Zadnje delo zgodovinarke Nadje Terčon 'Sava in Jolanda, prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji', je ob nedavnem izidu v založbi piranskega Pomorskega muzeja naletelo na izjemno zanimanje javnosti in odziv v medijih. Mi pa navdihujočo zgodbo pogumnih Primork, ladijskih častnic in prijateljic, Save Kaluža in Jolande Gruden, ki sta pred 70-imi leti na tovorni ladji Hrvatska skupaj pripluli v New York, predstavljamo v tokratni oddajii. Kakšni sta bili Sava in Jolanda, kako sta si utirali pot v ta, takrat še povsem moški poklic, smo poleg Nadje Terčon vprašali še njuni hčerki, Tamaro Kaluža in Alido Mažer. Zanimivo je, da tudi Tamara in Alida že dolga leta ohranjata prijateljske stike.

Trideset let po opredelitvi za pomorsko državo: kje smo

11. 3. 2021

Letošnji Dan pomorstva je zaznamovala tudi 30-letnica sprejema Resolucije o pomorski usmeritvi Slovenije. Kako smo izpolnili njene cilje? Na to vprašanje smo iskali odgovore s sogovorniki: direktorjem Uprave za pomorstvo, Jadranom Klincem, predsednikom uprave Luke Koper, Dimitrijem Zadelom, dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Petrom Vidmarjem, študentom ladijskega strojništva Matejem Muršcem, direktorjem Pomorskega muzeja Francom Jurijem in zgodovinarko Nadjo Terčon.

Skrivnostni svet podzemnih mokrišč

26. 2. 2021

Tokrat smo se odpravili na sprehod od Snežnika do Jadranskega morja. A ne po povsem običajni poti. Spustili smo se v veliko podzemno mokrišče. Povezuje ga skrivnostni tok reke Reke, ki najprej ponikne v Škocjanske jame, obišče še druge jame slovenskega in italijanskega Krasa, in nazadnje privre na dan v tržaškem primorju kot reka Timava, kjer se tudi izlije v Jadran. Po podzemnih rečnih poteh smo se odpravili z Borutom Pericem, vodjo strokovne službe Parka Škocjanske jame. : Tokrat smo se odpravili na sprehod od Snežnika do Jadranskega morja. A ne po povsem običajni poti. Spustili smo se v veliko podzemno mokrišče. Povezuje ga skrivnostni tok reke Reke, ki najprej ponikne v Škocjanske jame, obišče še druge jame slovenskega in italijanskega Krasa, in nazadnje privre na dan v tržaškem primorju kot reka Timava, kjer se tudi izlije v Jadran. Po podzemnih rečnih poteh smo se odpravili z Borutom Pericem, vodjo strokovne službe Parka Škocjanske jame. Oddaja je nastala kot del projekta zelena kohezija, ki predstavlja dobre prakse na področju razvoja in zaščite okolja ter spodbuja skupni premislek o pomenu in prioritetah kohezijske politike, glavne naložbene politike Evropske unije.

Grenke solze morskih deklic

25. 2. 2021

Čeprav se nam zdi, da o perečem vprašanju plastičnih odpadkov v oceanih govorimo šele zadnja leta, so znanstveniki o velikih razsežnostih tega onesnaževanja opozarjali že pred več kot pol stoletja. Da se ta problem še zaostruje, se lahko prepričamo tudi v našem morju, poudarja dr. Lovrenc Lipej, raziskovalec na Morski biološki postaji NIB v Piranu in univerzitetni predavatelj. V oddaji pa nam je razkril tudi, kaj so solze morskih deklic. Sicer pa so nas z obiski v Piranskem zalivu spet razveselili delfini. Raziskovalci iz društva Morigenos so znova izkoristili priložnost in posneli tudi njihovo oglašanje, od katerega je, kot poudarja predsednik društva in biolog Tilen Genov, kar odzvanjalo po zalivu.

Kakšna je tradicija poimenovanja ladij?

21. 2. 2021

Ali mora imeti plovilo ime? Kakšna imena imajo tovorne ladje in jadrnicam?

Pomorski prostorski plan: kako zagotoviti trajno izboljšanje morskega okolja

8. 2. 2021

Kako zagotoviti trajno izboljšanje morskega okolja? In kako v tej luči učinkovito uskladiti vrsto dejavnosti in rab, katerih skupni imenovalec sta morje in priobalni prostor? Med temi so pomorski promet, pristanišče Koper, ribištvo, školjkarstvo, ribogojstvo, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Odgovore na ta vprašanja so iskali snovalci osnutka prvega Pomorskega prostorskega plana, ki je še do konca februarja v javni obravnavi. V oddaji smo preverili, kakšne pripombe imajo na osnutek lokalne skupnosti, naravovarstveniki in Uprava za pomorstvo. Kaj menijo o gradnji umetnega otoka pri Izoli? Kje bi bil lahko ustrezen prostor za odlaganje mulja ob poglabljanju plovnih poti v pristanišče? Kaj bi še zaščitili, ohranili, smo jih med drugim vprašali.

Harfa ob morju, uglašena na veter

3. 2. 2021

Na koprski promenadi, ob izlivu reke Badaševice v morje, od lanskega novembra zbuja pozornost srebrno jadro. Če se dovolj približaš, ugotoviš, da ima tudi strune. Strune, ki zazvenijo, ko dovolj zapiha veter. Avtor prve vetrne harfe v Sloveniji je Primož Oberžan, filozof in glasbenik, ustanovitelj znamenite slovenske tolkalske zasedbe The Stroj. Svoj inštrument nam je podrobneje predstavil v oddaji. Med drugim boste slišali, kako vetrna harfa zveni v Kopru, pa tudi, zakaj bi bilo zanjo dobro poiskati ustreznejši prostor.

Robert Turk: Ne bom tiho!

25. 1. 2021

Skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ukrepanje proti podnebni krizi je danes stvar nuje. Na tehtnici je vprašanje: biti, ne biti, poudarja mag. Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave, ki smo ga povabili v današnjo oddajo Morje in mi. Po več kot treh desetletjih dejavnega zagovorništva varovanja morja, priobalnega prostora in narave nasploh, se bo namreč v prihodnjih dneh upokojil. Enega naših najvidnejših in zavzetih okoljevarstvenikov ter strokovnjaka za zavarovana območja smo med drugim vprašali, katere korake smo v samostojni Sloveniji naredili pri varovanju morja. Pa tudi, kateri so posegi, za katere bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. S posredovanjem preko Zavoda pa so uspeli preprečiti, da bi številne "nenavadne" zamisli uresničile. Ena takšnih je bila, da bi glavno obalno prometnico speljali kar po morju, se spominja Turk.

Kamena korala uspeva v laboratoriju Morske biološke postaje Piran NIB

18. 1. 2021

Podnebna kriza in človekove dejavnosti. To so glavne grožnje neverjetni raznolikosti morskih živali in rastlin. Tudi v slovenskem morju. Morski biologi zato posebno skrb namenjajo prav ohranjanju pestrosti oblik življenja. Ob tem raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. Tistih, ki jih v našem morju ni več, pa tudi tistih, ki postajajo vse bolj ogrožene. Tako eksperimentalno gojijo nekatere alge. Pa tudi sredozemske kamene korale. Kako uspešni so, so nam sodelavci piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, povedali v tokratni oddaji.

Bi v morju plavali pozimi?

10. 1. 2021

V oddaji Morje in mi bomo govorili o plavanju v morju pozimi ter pravljici z naravovarstvneim sporočilom, kjer so glavni junaki deček Oti in morske živali.

Otroci morja

3. 1. 2021

Ribiči, ki potrpežljivo čakajo na ulov, so nekakšen zaščitni znak obmorskih mest. To so ljubiteljski ribiči, ki jih srečujemo na vseh pomolih. Tudi v Kopru. Včasih gredo domov praznih rok, včasih z ulovom za kosilo, ali dve. Z ljubiteljskim ribolovom pa se ne ukvarjajo le odrasli. Med ribiči je veliko tudi mladih navdušencev. Nekateri v tokratni oddaji razkrivajo svoje ribolovne veščine. Nekaj njihovih sovrstnikov in sovrstnic pa smo povabili, da nam povedo, kaj zanje predstavlja morje.

Trajnostni ribolov skozi oči ribičev

28. 12. 2020

Zakaj je v slovenskem morju manj rib, kot jih je bilo nekoč, ko so se ribiči z morja vračali s čolni, do roba napolnjenimi z ulovom? Kako so se slovenski ribiči prilagodili zahtevam trajnostnega ribolova, ki je glavni cilj skupne ribiške politike Evropske unije? To je ribolova, ki omogoča dolgoročno obnovo staležev rib, posledično pa tudi ohranjanje ribištva. In kako pester je slovenski morski jedilnik? O vsem tem smo se v tokratni oddaji pogovarjali z ribiči in ribiškim inšpektorjem.

Jernejev kanal: prostor številnih interesov in konfliktov

23. 12. 2020

Teksas, ekološka sramota, pokopališče bark so le nekateri opisi Jernejevega kanala, na katere sta pri svojem raziskovanju tega obalnega prostora številnih interesov in konfliktov, naleteli antropologinja dr. Alenka Janko Spreizer in geografinja dr. Nataša Kolega. Na osnovi opazovanj, dolgoletnih sprehodov in srečevanj z ljudmi, pa tudi kartografskega materiala, sta pred kratkim v reviji Open Geosciences izdali izvirni znanstveni članek z naslovom Kanal svetega Jerneja v Seči: družbena konstrukcija morske krajine. Dr. janko Spreizer in dr. Kolega sta nam v tokratni oddaji povedali, kako so razmere v Jernejevem kanalu videti skozi izostren pogled antropologinje in geografinje.

Prvi laboratorij za covid test na potniški ladji

8. 12. 2020

Potovanja z velikimi potniškimi ladjami, eno najbolj rastočih turističnih panog v zadnjih letih, je letos zaustavila pandemija korornavirusa. Za novo oživitev panoge pa bo ključna zdravstvena varnost potnikov, na kar se ladjarji tudi pospešeno pripravljajo. Viking Cruises, denimo, je na ladji Viking Star, ki obiskuje tudi Koper, vzpostavil prvi laboratorij za testiranje na koronavirus za vse potnike in posadko. Poseben varnostni protokol je uvedel italijanski ladjar Costa Crociere, ki od septembra že organizira krajša potovanja zgolj za italijanske državljane. Nekateri ladjarji računajo, da bodo daljša morska popotovanja spet mogoča čez dve leti, a je danes v resnici nemogoče z gotovostjo napovedati, ali bo tudi res tako.

Od Škocjanskega zatoka do izliva Soče: narava v vsem svojem sijaju

24. 11. 2020

Tokrat smo se odpravili v dva obmorska naravna rezervata. Prvi je v bližini Tržiča v sosednji Furlaniji Julijski krajini, in se razprostira ob izlivu reke Soče v Jadransko morje. Drugi je Škocjanski zatok pri Kopru. Rezervata povezujejo tako obmorskost, kot čredi kamarških konj in dejstvo, da sta zatočišče številnih ptic na njihovih selitvenih poteh. Obenem pa je prav Naravni rezervat Izliv reke Soče spodbudil nastanek Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Delovanje slednjega preko kohezijskih sredstev omogoča tudi Evropska unija.

Urejanje obmorskega prostora: nujen je miselni preskok

15. 11. 2020

Tuši, dostopi do morja, platoji za sončenje, avtomati za pijačo, sanitarije. Vse to sta izolska in koprska občina že umestili na obalno cesto, ki so jo za motorni promet zaprli spomladi 2017. Koprska stran je tudi že osvetljena, izolska bo v prihodnjih dneh. Izgradnja infrastrukture je skoraj zaključena, vprašanje pa je, kaj bo z drevoredom pinij, ki so jim pri gradnji močno spodrezali korenine. Poleg vsega je to še eden od nepotrebnih posegov vzdolž obale, izpostavljajo v Zavodu za varstvo narave. Da jih ne bi bilo več, pa bo najprej potrebno preseči prepričanje, da so posegi v prostor edino gonilo razvoja, izpostavlja naša sogovornica, krajinska arhitektka Tina Trampuš iz Zavoda za varstvo narave.

Galeb Pie in Pina Mlakarja na prenovo v Tržič

9. 11. 2020

Poleg plesa je bilo morje velika ljubezen legendarnega baletnega in koreografskega para Pie in Pina Mlakarja. S svojim Galebom sta skoraj 60 let preživljala dopuste na Jadranu. Leta 1994 sta jadrnico, eno od treh takšnih v Evropi, podarila Pomorskemu muzeju Piran. Zato, da bi Galeb jadral tudi potem, ko se sama nista več odpravljala na morska potovanja. Mesto je dobil v piranskem mandraču pred muzejem, kjer je privezan tudi danes. Po desetih letih, ko je začel že vidno propadati, pa je muzej vendarle našel denar za celovito obnovo te pomembne pomorske in kulturne dediščine. Pri tem računa tudi na pomoč ministrtsva za kulturo. Še ta mesec nameravajo jadrnico odpeljati v Tržič, v specializirano ladjedelnico Alto Adriatico. Kakšno bo novo morsko življenje Galeba, kar sta si Mlakarja tudi želela ob njegovi predaji muzeju, nam je v oddaji povedal direktor muzeja Franco Juri.

Kuhinjski kompostnik iz odpadnih ribiških mrež

4. 11. 2020

Ribiške mreže so lahko tudi koristen odpadek. Na inovativen način so jih začeli uporabljati denimo v velenjskem podjetju Plastika Skaza. Prvi pri nas so namreč oblikovali kuhinjski kompostnik izdelan iz recikliranih ribiških mrež. Poleg tega del denarja od prodaje kompostnika spet namenjajo za čiščenje oceanov. Zato so se povezali z neprofitno organizacijo Ocean Voyages Institute, ki je iz Tihega oceana zgolj letos odstranila rekordnih 170 ton prosto plavajočih ribiških mrež. Več o inovativnem kuhinjskem kompostniku, s katerim spodbujajo čiščenje oceanov, a tudi trajnostno odlaganje bioloških odpadkov v urbanih gospodinjstvih, nam je v oddaji povedal direktor podjetja Plastika Skaza Bart Stegeman. Fotografija:Spletna stran podjetja Plastika Skaza

Jesen radodarna tudi za ribiče

24. 10. 2020

Jesen je tudi za ribiče bolj radodarna od drugih letnih časov. Dejavni pa so bili tudi poleti. Na morju so na inventiven način ozaveščali morjeplovce o težavah zaradi plastičnih odpadkov. Zelo dober odziv je doživela ribiška gastronomska prikolica Folpo koprske družbe Gromar. Ne le to. Dijaki srednje pomorske šole so z ribiči na morju že začeli spoznavati osnove navtičnega poklica, a je delavnice prekinila epidemija. Obenem že snujejo nove načrte. Med ostalim bi spet oživili ribiško zadrugo. V skupnosti in povezovanju je moč, poudarja koprski ribič Matjaž Radin, ki se v zadnjih letih tudi zelo dejavno zavzema in izpostavlja za ohranjanje ribištva ter ustvarjanje boljših pogojev za vse ribiče. Tudi zato smo ga povabili v tokratno oddajo. Foto: Radio Koper/Lea Širok - Ribič Matjaž Radin (desno) kolegu pomaga plesti mrežo.

Razgibana, biotsko pestra Slovenska Istra popisana v monografiji

24. 10. 2020

Morski izviri z vonjem po žveplu pri Izoli, stik med kopnim in morjem, naravni spomenik Dragonja, orel kačar, ostanki jamskega leva iz ledene dobe, in babice, ki si ribji dom uredijo v rovih morskih datljev. Vse to je le drobec biotsko pestrega in geografsko razgibanega območja med Slavnikom in morjem, ki ga je več kot 50 znanstvenikov podrobno popisalo v monografiji Slovenska Istra I. v založbi Slovenske matice. Tri avtorje, hidrologa dr. Mihaela Brenčiča, morskega biologa dr. Lovrenca Lipeja ter mag. bioloških ved Roberta Turka smo v oddajo povabili ob nedavni predstavitvi obsežnega dela v Škocjanskem zatoku.

Morski koš za plastične odpadke

13. 10. 2020

V tokratni oddaji smo najprej odpluli v Trst. Ogledali smo si ekološko razstavo, namenjeno današnji dobi vseprisotne plastike v oceanih. Odprli so jo ob letošnji tradicionalni jadralski regati Barcolana, ki je bila sicer v svoji več kot petdeset letni zgodovini prvič odpovedana. Odpihnil pa je ni novi koronavirus, temveč premočna burja. Preverili smo tudi, kako se v Trstu plastičnih odpadkov lotevajo na inovativen način, s tako imenovanimi morskimi koši. Na srednji pomorski šoli v Portorožu pa smo si med drugim ogledali novo sodobno opremljeno učilnico ladijskega zdravstva. Gre za pomembno pridobitev, poudarjajo na pomorski šoli. Več o vsem pa izveste v oddaji. Foto: Razstava o morju plastike v Trstu (arhiv avtorice razstave Elisabette Milan)

Tovor iz pristanišča leta 2026 že po drugem tiru?

9. 10. 2020

V Ljubljani in v Kopru se je v zadnjem obdobju zvrstilo več pogovorov o pomenu logistike in nujnosti drugega tira. Po morju namreč v naše edino pristanišče pride večina tovora, ki nato po železnici najhitreje in najbolj varno odpotuje naprej. In obratno. Blago z vlaki pripeljejo do Kopra, od tam pa na ladjah do končnega naročnika. Vsi, ki sodelujejo v logistični verigi, si želijo, da bi bil drugi tir med Koprom in Divačo v uporabi leta 2026. Nekaj mnenj, ki so jih ključni sogovorniki izpostavili na omenjenih dogodkih, smo zbrali v tokratni oddaji.

Severni Jadran porodnišnica morskih lisic

1. 10. 2020

Tržaški zaliv so tudi letos obiskale morske lisice. Sredi julija so tega posebneža med morskimi psi oziroma volkovi ujeli v bližini Trsta in ga izpustili. V našem morju pa sta se v ribiške mreže zapletla dva mladiča. Morske lisice so ena izmed večjih vrst morskih psov v Jadranu in Sredozemlju, ki lahko meri tudi do šest metrov. V severni Jadran pa se, kot so dokazali italijanski raziskovalci, prihajajo razmnoževati. Tržaški zaliv je torej porodnišnica te zelo ogrožene in malo raziskane vrste morskega psa, pojasnjuje morski biolog in predavatelj Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. V tokratni oddaji nam je med drugim povedal, da morska lisica svojega imena ni dobila le zaradi značilnega dolgega repa. Jadra bomo razpeli ob 13h30, na radijsko jadranje pa se odpravlja Lea Širok. Foto: Janja France

Ribji orel: karizmatični gost Škocjanskega zatoka

25. 9. 2020

Tokrat vas vabimo v Škocjanski zatok. Tja se je zadnje tedne večkrat odpravil tudi morski biolog Lovrenc Lipej, znanstveni svetnik na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Opazoval in fotografiral je namreč karizmatičnega gosta, ribjega orla, ki ob postanku proti Afriki razkazuje svoje ribolovne veščine in navdušuje obiskovalce Škocjanskega zatoka. Da jim ga uspe videti, pa morajo seveda biti oboroženi s potrpežljivostjo in vztrajnostjo. A so za to vsekakor poplačani, poudarja dr. Lipej, ki s svojimi zapisi in pripovedovanju o življenju v morju in ob njem, prav tako navdušuje študente, bralce in poslušalce. V oddaji pa med drugim podrobneje razkriva, zakaj je ribji orel tako zelo privlačen. Forografija: OspreyNASA

Milanka Lange Lipovec: Na morje sem šla bosa, kot gre otrok na travo

14. 9. 2020

Na krov tokratne oddaje smo povabili profesorico in prevajalko Milanko Lange Lipovec, prvo Slovenko, ki je objadrala svet. In to dvakrat. Na pot jo je leta 1993 povabil njen partner, francoski grof in uspešen poslovnež Roger de la Grandier, v katerega se je strastno zaljubila pri 48-ih letih. Na kopnem je pustila uspešno poslovno kariero in se odpravila v neznano. Z neustrašno morjeplovko in izjemno pripovedovalko zgodb, ki ji je morje med drugim povsem spremenilo pogled na življenje, smo se pogovarjali na njenem domu v Ljubljani.

Smrtonosni zajedavec ogroža leščurje

7. 9. 2020

Morski biologi so v zadnjih tednih zaznali večji pogin leščurjev v slovenskem morju. Analize so potrdile, da je za to kriv smrtonosni zajedavec. Doslej je že zdesetkal številne kolonije v Sredozemlju. Pred štirimi leti so ga prvič opazili v Španiji. Lani je bil pri Zadru. Le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavil v našem morju. Ta enocelična pražival namreč lahko uniči tudi do 99 odstotkov okužene populacije. Morski biologi zdaj upajo, da je 75 leščurjev, ki so jih premestili v Škocjanski zatok, vendarle varnih pred uničujočim zajedavcem, nam je za oddajo med drugim pojasnil znanstveni sodelavec Morske biološke postaje Piran, Borut Mavrič. Raziskovalca morskih sesalcev in predsednika društva Morigenos Tilna Genova pa smo vprašali, ali obstaja možnost, da se navadni delfin spet vrne v Tržaški zaliv.

Z vetrom in valovi čez obzorja vsakdanjosti

31. 8. 2020

V oddaji boste spoznali Ivana Golubarja iz Marezig. Danes petdesetletni inženir elektrotehnike, je v mlajših letih z motorjem denimo potoval po Sahari. Njegov nemirni duh ga je odpeljal v azijske džungle. Ko pa je začutil, da mora pogledati čez vsakdanja obzorja, se je pri 44-ih odločil, da bo odjadral na drugi konec sveta. Njegov cilj je bila Avstralija. Vendar si je po nekajletnih morskih izkušnjah premislil. S svojo jadrnico Terezo je bil že pri Panami, vendar je namesto v Tihi ocean, obrnil proti Evropi. Po 14 tisoč solo prejadranih kilometrih Atlantika se je tako vrnil … domov. No, ne še povsem. Ampak o tem, sicer morskem, v bistvu pa osebnem potovanju v družbi vetra in morja, nam je več povedal, kot rečeno, v tokratni oddaji. Foto: Arhiv Ivana Golubarja

Navtična sezona dobra, a drugačna

31. 8. 2020

Letošnja navtična sezona je precej drugačna od preteklih. Morjeplovci se namreč manj odločajo za daljša potovanja. Privezi v izolski in portoroški marini so tako že vse poletje polno zasedeni, saj njihovi stalni gostje odplujejo zgolj na krajše izlete po slovenskem morju. V portoroški marini so zaradi možnosti koriščenja turističnih bonov razprodani tudi apartmaji in trimarani ali plavajoče hiške. Tako v marinah, kot v mandračih, pa je letos manj dnevnih gostov, med katerimi so na prvem mestu Italijani. Podrobnosti o letošnji »čudni« pa v tokratni oddaji.

Poletje v zenitu, mesta in plaže polni

22. 8. 2020

Poletje je v zenitu, slovenska obala poka šivih. Črne napovedi o letošnji turistični sezoni se kljub vsemu ne bodo uresničile. Kot kaže, jo bodo domači gostje, vsaj ob morju, kljub vsemu deloma rešili. Polni so predvsem kampi in apartmaji, a tudi v hotelih beležijo zelo dober obisk. In kako je na plažah? To smo preverili v tokratni oddaji.

Na morju z Upravo za pomorstvo

9. 8. 2020

Tokratna oddaja Morje in mi je nastala na morju. S patruljno reševlanim čolnom Uprave za pomorstvo so se zapeljali na morje, kjer uprava izvaja nadzor.

Na solinah s študenti

2. 8. 2020

Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran in Krajinski park Sečoveljske soline sta v Muzeju solinarstva na Fontaniggah gostila skupino študentov krajinske arhitekture, arhitekture, živilstva in prehrane. Pridobivali so nanja solinarstva in dela na solnem fondu. Pomagali so solinarju in spoznali kulturne in naravne značilnosti solinarske dediščine.

Mmmmmm ... solinarska kulinarika

17. 7. 2020

V Sečoveljskih solinah se že svetijo prvi kupčki letošnje soli. Solinarji bodo vse poletje imeli polne roke dela. Ta slika je povsem podobna tisti še izpred nekaj desetletij, le da so se solinarske družine iz okoliških vasi takrat dejansko preselile v soline, in od aprila do konca avgusta tam delale in živele. Iz solinarskih hiš je zato vsak dan zadišalo po kakšni dobri hrani, vsaj enkrat na teden pa tudi po kruhu, ki so ga v Sečoveljskih solinah pekli v skupnih pečeh. V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili po poteh solinarske kulinarske. Naša sogovornica je Fulvia Zudič, akademska slikarka, in predsednica piranske skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini. Prav ona je namreč prišla na misel, da bi denimo tudi jed, kot so »bigoli in luganighe« ali »domače testenine in klobase« spet zadišala na krožnikih. Foto: Pomorski muzej Piran in Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini Piran

Veslanje po beneško obudile pred petimi leti

10. 7. 2020

Ženske veslajo stoje ali Donne in voga je naslov fotografske razstave, ki si jo še do konca meseca lahko ogledamo v piranskem svetilniku. Ob peti obletnici delovanja jo je pripravila skupina veslačic Voga Veneta Piran. S svojim veslanjem stoje na tradicionalni barki topo vztrajno ohranjajo priobalno pomorsko tradicijo, ki je v Kopru, Izoli in Piranu povsem zamrla pred več desetletji. Več o tem, kako gledajo na preveslane milje v teh petih letih, pa na svoje številne podvige, in predvsem, kaj jim tradicionalno veslanje pomeni, lahko slišite s klikom na povezavo. Foto: Voga Veneta Piran

Zlatoperka po morju povezuje obalna mesta

5. 7. 2020

Mesta ob slovenski obali imajo to poletje tudi redno morsko povezavo. Ladja Zlatoperka ob sobotah in nedeljah vozi po urniku od Ankarana do Kopra, Izole in Pirana ter nazaj. Na prvi vožnji smo se ji pridružili tudi mi. Kako je bilo, in zakaj se je kapitan Zlatoperke, Sandi Radolovič, odločil vstopiti v pilotni projekt vzpostavljanja redne ladijske linije, pa lahko slišite s klikom na povezavo. Prav tako poročamo o tem, da Slovenija pripravlja prvi pomorski prostorski načrt, ki naj bi prinesel celostno strategijo upravljanja morja in nanj vezanih dejavnosti.

Kraljica morja priplula v Pomorski muzej

3. 7. 2020

Tokratno oddajo smo spletli okrog Kraljice morja. Tako je ime trabakuli, tradicionalni beneški dvojambornici, ki je po do zdaj znanih podatkih prva, če ne celo edina tovrstna barka prejadrala Atlantik. Štiričlanska posadka se je na plovbo odpravila leta 1992, v okviru mednarodne regate ob 500 letnici Kolumbovega odkritja Amerike. Razburkano zgodbo Kraljice morja, ki povezuje čezoceanske skupnosti, nam bo povedal kapitan takratne posadke Ljubo Macarol. Njen model, ki ga je Richard Peršić izdelal do zadnje, najmanjše podrobnosti, je na ogled v piranskem Pomorskem muzeju. Družbo mu dela razstava fotografij udeležencev mednarodnih regat starih bark 'Vonj po lesu'. Regate že več kot 40 let prireja piransko Društvo ljubiteljev starih bark, a letošnje ne bo zaradi epidemije covida-19. Bo pa, upajo, ljubitelji starih bark, spet maja prihodnje leto. In nekega dne se bo morda tudi Kraljica morja spet vrnila na Jadran, od koder je odpotovala na dolgo pot. Kako, pa lahko slišite s klikom na povezavo.

Fotogenični morski razgledi

26. 6. 2020

Ste se že kdaj sprehodili od Portoroža do Strunjanskih solin in najvišjega flišnega klifa ob jadranski obali ter se nato mimo Pacuga in skozi Fieso odpravili nazaj v Portorož? Krožno pot, ki ponuja izjemne fotogenične razglede in enako izjemne selfije, predstavljamo v tokratni oddaji. Strunjanska krožna pot je sicer ena od treh morskih pešpoti, ki so jih oblikovali v Turističnem združenju Portorož. Na sprehod smo se odpravili v družbi turistične vodnice in organizatorke Mihaele Rupnik Cek iz potovalne agencije Tourismslovenia. Nad Mesečevim zalivom nam je med drugim zaupala tudi zgodbo o morskih sirenah. Do nje vas loči le klik na zgornjo fotogafijo.

Posvoji obalo v Krajinskem parku Strunjan

14. 6. 2020

Cigaretni ogorek se ob vsaki čistilni akciji obale zavihti na prvo mesto odpadkov. V priobalnem delu strunjanskega parka so jih tako lansko leto v samo dveh urah nabrali 20 tisoč! Od sobote je ta kup škodljivih ogorkov razstavljen v stekleni vitrini na kopališču. Spregledati je ni mogoče. Stoji namreč pred odsekom, ki vodi na priljubljeno divjo plažo. Zamisel so skupaj oblikovali sodelavci Krajinskega parka Strunjan in Zavoda Tri niti. Zdaj upajo, da bodo razstavljeni škodljivi ogorki vendarle sprožili drugačno ravnanje kadilcev. Zakaj cigaretnih ogorkov ne odvržemo v naravo, pa tudi kako posvojimo delček obale in razveselimo naravo z limonado brez slamice, govorimo v tokratni oddaji.

Vanja Mlinar: "Življenje je potapljanje ..."

7. 6. 2020

"Življenje je potapljanje, vse ostalo je površinski interval," poudarja Vanja Mlinar iz koprskega potapljaškega društva Oceandiving. Ob letošnjem Svetovnem dnevu oceanov, 8. juniju, smo se z njim spustili pod morsko gladino našega morja. Med drugim nam je povedal, v čem je čar nočnega potapljanja. Pa tudi, kako se mora vsak potapljač pripraviti na ogled potopljene ladje. Varnost je prva skrb tudi na tečajih, ki jih organizirajo v potapljaškem centru v Žusterni. Letos jih bodo zaznamovali še ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. Foto: Arhiv potapljaškega društva Oceandiving.

To ne bo kaplja v morje, bo kaplja čez rob

29. 5. 2020

Študentke in študenti Fakultete za pomorstvo in promet so spet lahko na morju, kjer svoje teoretično znanje preizkušajo v praksi. Šele na morju se vidi, kdo, kako in kje smo, zadovoljno poudarjajo ob dejstvu, da se je s sproščanjem protikoronavirusnih ukrepov prižgala zelena luč za najbolj zanimiv del študijskega programa: strokovno prakso. V oddaji boste slišali, kako uspešna je bila pri plovbi prva skupina. Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da omejevanje nevladnih organizacij pri postopkih za posege v prostor ni sprejemljivo. To ne bo kaplja v morje, to bo kaplja čez rob, so prepričani. Zakaj, nekatere sprašujemo tudi v oddaji.

Kopanje in novi koronavirus

24. 5. 2020

Zakaj bomo tudi na plažah letos morali upoštevati 'protikorona' razdaljo? Kaj je znanega o novem koronavirusu, ko pride v stik z morsko vodo? Kaj pa sladke vode in bazeni? Lahko analiza odpadne vode pomaga pri sledenju epidemije virusov kot je sars-cov2? So upravljavci plaž pripravljeni na kopalno sezono, ki bo zelo drugačna od preteklih? Na ta vprašanja iščemo odgovore v tokratni oddaji. Kako je z virusi v vodi, pa nam je povedala dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Naše rešitve so v naravi

15. 5. 2020

Biotska raznovrstnost je ključ uravnoteženega naravnega kroga življenja. Pestrost življenja, ki je še posebej bogata v oceanih, namreč zagotavlja odpornost ekosistemov proti motnjam, kakršna je denimo bolezen Covid-19. Ohranjanje pestrosti oblik življenja, je zato ključno za prihodnost našega planeta. In naše rešitve so v naravi, ob prihajajočem svetovnem Dnevu biotske raznovrstnosti, 22. maju, izpostavljajo znanstveniki. Kot pravi tokratni gost oddaje Robert Turk iz Zavoda za varstvo narave, je pandemija razkrila, da je manjše obremenjevanje okolja res mogoče. Obenem pa nas je spodbudila k razmisleku, kako naprej, da si ne bomo več žagali veje, na kateri sedimo.

Zaščitne maske in rokavice ne sodijo v morje

12. 5. 2020

Kako bomo ob naši obali preživljali letošnje poletje, zaznamovano z epidemijo koronavirusa, je vprašanje, ki ima za zdaj še veliko neznank. Posedanje in sončenje na plažah je do nadaljnjega prepovedano. In kaznovano. Dovoljen je le skok v morje. A le če smo sami, in se s plaže kar najhitreje tudi odpravimo. Upravljavci plaž kljub temu upajo, da bodo pred začetkom junija, ko se začne kopalna sezona, dobili jasna navodila, kako na plažah zadostiti novim zdravstvenim zahtevam. Morski biologi medtem opozarjajo, naj ne pozabimo na okolje. S protikoronskimi ukrepi so se namreč na ulicah mest in v naravi namnožile odvržene zaščitne maske in rokavice, ki na koncu končajo v morju. In ga seveda obremenjujejo, v tokratni oddaji pojasnjuje raziskovalka Nacionalnega inštituta za biologijo Katja Klun.

Najbolj pogosto kršena pravica do rednega plačila

7. 5. 2020

Mednarodna zveza transportnih delavcev ITF, Mednarodna pomorska organizacija IMO in številni drugi so ob letošnjem Prazniku dela znova pozvali vlade, naj tudi pomorščake priznajo kot ključne delavce v času krize pandemije novega koronavirusa. V kakšnem položaju so se torej zaradi ukrepov za zajezitev pandemije znašli pomorščaki, med katerimi je veliko tudi slovenskih? Kako so zaščitene njihove pravice? Kaj jim mora ladjar zagotavljati pri delu na ladji? O tem smo se v oddaji pogovarjali z Brankom Krznaričem iz Mednarodnega sindikata pomorščakov, ki ima sedež v Kopru in združuje pomorščake iz 13-ih držav.

Shé Mackenzie Hawke: Odnos do narave moramo spremeniti

28. 4. 2020

Letošnji dan našega Modrega planeta, 22. april, je zaznamoval jubilej, saj smo ga letos obeležili 50-ič. Rdeča nit pozivov pa je bil boj proti podnebnim spremembam. Kot so poudarili v Svetovni meteorološki organizaciji, ki deluje v okviru Združenih narodov, bi se morali proti podnebni krizi boriti enako odločno kot proti pandemiji koronavirusa. Sicer bo ogroženo človeštvo. Lansko leto, so dodali, je bilo drugo najbolj vroče leto v zgodovini, škodljivi vplivi na planet pa so v zadnjih letih dosegli vrhunec. Da pa bi lahko karkoli zares spremenili, moramo v prvi vrsti spremeniti svoj odnos do narave, je ob tej priložnosti za oddajo Morje in mi poudarila dr. Shé Mackenzie Hawke, predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije ZRS Koper. Narave ne smemo več izkoriščati kot do zdaj, temveč moramo z njo sodelovati, je med drugim pojasnila.

Mitja Zupančič: Ostajam doma, a v stiku z morjem

21. 4. 2020

Na krov tokratne oddaje smo povabili Mitjo Zupančiča, strastnega morjeplovca, pomorskega raziskovalca in pisatelja. Na svoji jadrnici običajno preživi vsaj pol leta, zadnje obdobje pa je zaradi ukrepov ob pandemiji covida-19 doma, tako rekoč, privezan na kopnem. In komaj čaka, da se spet odpravi na morje. Kot nam je povedal, si dolge dneve krajša s pisanjem. O morju, seveda. Med drugim je dokončal tudi nadaljevanje svoje uspešnice Z morjem na ti.

Pomorski promet zredčen, v Akvariju Piran utripa pomlad

14. 4. 2020

Ukrepi za zajezitev pandemije covid-19 so močno zmanjšali tudi promet na morju. Poleg tovornih ladij, ki pristajajo v tržaškem in koprskem pristanišču, so na morju večinoma le še ribiči. Koprski pomorski policisti v zadnjih dneh tako ne beležijo navtičnega turizma. Tudi za osebe, ki v Slovenijo vstopajo na morskih mejnih prehodih, zdaj veljajo določila protokola obravnave državljanov in tujcev ob vstopu v državo v času epidemije. Ukrepom za njeno zajezitev so delo prilagodili na Upravi za pomorstvo. Več nam je za oddajo povedal direktor Jadran Klinec. Obiskali smo tudi piranski akvarij. Čeprav je seveda zaprt za javnost, je v bazene že pokukala pomlad.

Pomorščaki težje na ladjo, a tudi domov

6. 4. 2020

Pandemija virusa korona povzroča težave tudi slovenskim pomorščakom, ki delajo na ladjah po vsem svetu. Zaradi zelo omejenih letalskih povezav in omejitev gibanja, je namreč otežena redna izmenjava posadk na ladjah. Nekateri so tako primorani podaljšati plovbo, medtem ko drugi ostajajo doma, ker se ne morejo vkrcati. Kako se soočajo s temi težavami in kako je na ladjah poskrbljeno za zaščito posadk pred okužbo s korona virusom, je za tokratno oddajo Morje in mi povedal predsednik Sindikata pomorščakov Slovenije, Andrej Utenkar. Na krov ga je povabila Lea Širok.

Epidemija in pomorski promet

29. 3. 2020

Na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu pripravljajo projekcije razvoja epidemije. Nenavadno? Niti ne, saj so posledice zaradi koronavirusa opazne tudi v ladijskem prometu in dogajanju na morju.

Morje in mi

23. 3. 2020

Preverili smo, kje se v pomorskem sektorju poznajo posledice pandemije. Pristanišče, ribištvo, potniške ladje: to so ključne besede oddaje Morje in mi.

V naravnem rezervatu Škocjanski zatok

16. 3. 2020

Tokrat smo se odpravili v naravni rezervat Škocjanski zatok. To zeleno srce v neposredni bližini starega jedra Kopra in pristanišča ponuja raznovrstne življenjske prostore pestri množici živalskih in rastlinskih vrst. Gre namreč za območje na stiku morja in sladke vode. V teh dneh so tam že prve lastovke. Kmalu bodo imeli naraščaj v čredi kamarških konjev. Letos in prihodnje leto pa nameravajo izvesti tudi vrsto ukrepov za omilitev posledic podnebnih sprememb. Več bodo Lei Širok povedali sogovorniki, ki jih je povabila na krov oddaje: Borut Mozetič, Kim Ferjančič in Josip Otopal.

Uprava za pomorstvo končno v novih prostorih

11. 3. 2020

Uprava za pomorstvo je ob letošnjem Dnevu pomorstva, 7. marcu, vendarle dočakala slovesno otvoritev svojih novih prostorov ob koprskem pristanišču. Direktor Uprave Jadran Klinec je ob tej priložnosti poudaril, da je nova stavba pomembna pridobitev za celotno slovensko pomorstvo, obenem pa opozoril na pereče vprašanje ladjedelstva. Letos prvič so Dan pomorstva posebej obeležili koprski ribiči, ki dodajajo, da je morje skupno dobro za vse. Letošnjem slovenskemu Dnevu pomorstva namenjano tudi tokratno oddajo Morje in mi.

Morska pot je najbolj nadzorovana

2. 3. 2020

V luči številnih ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa smo v oddaji Morje in mi osrednjo pozornost namenili ukrepom in nadzoru nad ladjami, ki prihajajo v koprsko pristanišče. Morska pot je najbolj nadzorovana, za to skrbijo različne inštitucije, pogovarjali pa smo se tudi o usposobljenosti posadke v primeru izbruha bolezni.

Odprava Nerezinac 2020

24. 2. 2020

Na krov oddaje smo tokrat povabili hrvaško-slovensko posadko Nerezinca. Gre za lošinjsko tradicionalno dvojambornico, oziroma, loger, ki bo 7. marca odplul proti francoski sredozemski obali. Štirje člani posadke bodo poskrbeli, da bo 25-metrska morska lepotica po tisoč petsto miljah plovbe aprila varno prispela v pristanišče Sete. Tam se bo predstavila na znamenitem evropskem festivalu velikih tradicionalnih bark Escale a' Sete 2020, kjer pričakujejo pol milijona obiskovalcev.

Morski organizmi dragocen vir surovin

18. 2. 2020

Morski organizmi proizvajajo raznovrstne snovi, ki jih uporabljamo za zdravila, kozmetične izdelke, beljakovinsko bogata živila in nove materiale. Možnosti uporabe teh učinkovin preučuje morska biotehnologija. Relativno mlada znanost je v Sredozemlju tako rekoč še v povojih. Vendar kmalu naj ne bi bilo več tako. Njen razvoj namerava pospešiti več kot sto znanstvenikov iz 34 držav, ki so se povezali v mrežo Ocean4biotech. Finančno jo omogoča združenje COST, vodi pa Ana Rotter iz Morske biološke postaje v Piranu, kjer so se v začetku meseca tudi srečali. Zakaj je morska biotehnologija priložnost za Sredozemlje in zakaj v zadnjih letih preučuje predvsem mikroorganizme, govorimo v tokratni oddaji.

Koronavirus zavira tudi pomorski promet

10. 2. 2020

Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa na svetovni ravni zavirajo tudi pomorski tovorni promet. Predvsem prevoz blaga iz Kitajske. V tej državi je med drugim sedem od deset najbolj obremenjenih kontejnerskih pristanišč na svetu. Ob vseh teh dejstvih, smo se za današnjo oddajo pozanimali, kako so na morebitno širjenje virusa pripravljeni v koprskem pristanišču. Po ocenah Nacionalnega inštituta za zdravje, naše pristanišče, v primerjavi z drugimi potmi v državi, sicer ne predstavlja večjega tveganja glede širjenja tega virusa. Z morskimi tokovi je v Tržaški zaliv prišel parazit, ki ogroža leščurje. V obalnem morju na italijanski strani, ki večinoma sodi v naravni morski rezervat Miramar, sta poginili že dve tretjini teh največjih jadranskih školjk. V slovenskem morju ga za enkrat še ni, a na Morski biološki postaji Piran budno spremljajo razmere, saj bi se lahko s spomladanskim segrevanjem morja hitro pojavil. O razmerah v Tržaškem zalivu in ukrepih za omejevanje tega smrtonosnega škodljivca podrobneje govorimo v oddaji.

Kako »modro zlato mrzlico« utiriti na trajnostno rast

3. 2. 2020

Sredozemsko morje pokriva manj kot odstotek vseh oceanov, a je ena od 25 najpomembnejših točk biotske raznovrstnosti na svetu. Po drugi strani doživlja obdobje skorajda nevzdržne rasti modrega gospodarstva, ki mu pravijo tudi obdobje "modre zlate mrzlice". Ta se bo še stopnjevala, in z njo pritisk na morske ekosisteme. Države Sredozemlja zato čaka težka naloga: kako negativne vplive rastoče modre ekonomije vsaj omiliti, in razvoj usmeriti na pot trajnostne, vzdržne rasti. Nekaj rešitev je odločevalcem ponudila skupina strokovnjakov iz vseh evropskih držav Sredozemlja, ki je dve leti delala pri projektu Pharos. Katere so najbolj aktualne za slovensko morje, lahko slišite v oddaji.

Andrej Gorup: »Če delaš s srcem, poklic pomorskega pilota ni težek.«

26. 1. 2020

Tokrat smo se na morje odpravili s koprskimi pomorskimi piloti. Naša odločitev ni bila naključna. Eden od pilotov je namreč Andrej Gorup, ki je od ministrstva za okolje letos dobil prvo posebno zahvalo za izjemno požrtvovalnost za varovanje okolja. Aprila lani je s svojim hitrim odzivom uspel preprečiti pomorsko nesrečo in ekološko katastrofo. Vkrcal se je namreč na tanker z dizelskim gorivom, ki se je prehitro bližal koprskemu pristanišču, s pomočjo vlačilcev uspel zmanjšati hitrost in ga obrniti v drugo smer. Gorup je več podrobnosti o tem dogodku in o samem poklicu pomorskega pilota povedal v pogovoru za našo oddajo. Direktor podjetja Piloti Koper, Valter Kobeja, ki v pristanišču zagotavlja pilotažo od leta 1996, pa je pojasnil, kako zaposlene v podjetju usposobijo za poklic, ki je eden ključnih za varnost prometa v pristanišču.

Obsežen podor strunjanskega klifa

20. 1. 2020

S strunjanskega klifa v Mesečevem zalivu se je nedavno odlomila velika gmota flišnatega materiala. Gre za enega največjih podorov v zadnjih desetletjih. Kot ugotavljajo geologi, obstaja zelo velika verjetnost, da se bo v bližnji prihodnosti zrušil še dodaten del stene. Zato tudi v Krajinskem parku Strunjan znova opozarjajo obiskovalce, naj se ne sprehajajo po obali med rtom Ronek in rtičem Strunjan. Več o samem podoru in teh, sicer naravnih in stalnih procesih na klifu, smo se pozanimali v tokratni oddaji. Eden od naših sogovornikov, profesor geologije na Naravoslovnotehniški fakulteti, dr. Marko Vrabec, poudarja, da smo z zadnjim dogajanjem doživeli majhen trenutek v dolgi zgodovini strunjanskega klifa. Foto: Marko Vrabec

Oskrba ladij s hrano, rezervnimi deli ...

13. 1. 2020

V oddaji morje in mi želimo predstaviti dejavnosti in storitve, ki so povezane s koprskim pristaniščem, a so pogosto skrite očem javnost. Oskrba ladij je ena takih. Za oskrbo ladij skrbi več podjetij, najdalje družinsko podjetje Olmar, ki je lani vstopilo v 31 leto delovanja. Miha Margon nam bo pojasnil s čim vse oskrbujejo ladje.

Bo 2020 prineslo več posluha za pomorsko dediščino?

4. 1. 2020

Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu je številne načrte lani uresničil s pomočjo evropskega denarja. Med drugim so muzejske zbirke postale bolj dostopne vsem obiskovalcem. Zgradili so repliko tradicionalne barke istrski topo. V letu 2020 si direktor Franco Juri želi več posluha odločevalcev za varovanje pomorske dediščine. Kot poudarja, edini pomorski muzej v Sloveniji še vedno čaka na priznanje, da je ustanova državnega pomena. Od lokalnih skupnosti pa pričakuje, da bodo del mandračev vendarle namenile za muzej na prostem. V njem bi namreč privez dobile lepotice, ki so nekdaj obvladovale priobalno plovbo vzdolž Istre in na severnem Jadranu. Franca Jurija smo povabili na krov tokratne oddaje.

Morje letos rekordno poplavljalo

30. 12. 2019

Poplavljanje morja v novembru in decembru je za slovensko obalo izjemen pojav. Pogostost poplav je bila namreč rekordna v zadnjih šestdesetih letih. Priobalni deli so bili samo novembra poplavljeni kar 16-krat. In to dogajanje že nakazuje dvigovanje gladine Jadranskega morja v prihodnjih desetletjih. V najboljšem primeru bo višja za 30 centimetrov, v najslabšem za cel meter. Po najbolj optimističnem scenariju bo morje poplavljajo vsaj 20-krat pogosteje kot danes, v drugem primeru pa bodo razmere neobvladljive, opozarjajo strokovnjaki. Več o pospešenem dvigovanju morske gladine na globalni ravni in v severnem Jadranu, ki jo prinašajo podnebne spremembe, sta nam v tokratni oddaji povedala Janez Polajnar, vodja oddelka za hidrološke napovedi na ARSU in Matjaž Ličer, oceanograf in fizik, sodelavec ARSA in Morske biološke postaje Piran.

Varovanje morja ni zgolj naloga ustanov

23. 12. 2019

Varovanje morja je stvar celotne javnosti, ne zgolj pristojnih ustanov. Dokler tega ne bomo ozavestili, in se obenem odrekli nadaljnji urbanizaciji, zasipavanju morja, pozidavam plaž, vzpostavljanju podvodnih muzejev, skratka, urejanju morskega prostora, tudi dedek Mraz ne bo pomagal, opozarja Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda za varstvo narave. Kot poudarja, v prihodnjem letu nobena od svetovnih držav ne bo dosegla zastavljenega cilja 10 odstotkov zaščitenih morskih območij. In še slabše je z upravljanjem že zaščitenih okolij. O vsem tem smo se z Robertom Turkom pogovarjali v tokratni oddaji Morje in mi. Vprašali smo ga tudi, kaj smo na nacionalni ravni glede varovanja morja naredili pozitivnega, in kaj je tisto, kar se morda ne bi smelo zgoditi.

Ocean v malem

16. 12. 2019

Vsak, ki si je že ogledal piranski akvarij, je lahko odkril, kako bogato je morsko življenje v sicer majhnem slovenskem morju. V akvariju namreč lahko vidimo kar 140 različnih vrst prebivalcev Jadranskega morja, od alg do rib. Opise večine od teh zdaj najdemo tudi v knjigi Ocean v malem, ki so jo soustvarili dr. Lovrenc Lipej, dr. Manja Rogelja in dr. Borut Mavrič. Kot poudarjajo, je ena pomembnejših vlog akvarija prav ohranjanje biotske pestrosti slovenskega morja. Sicer pa ta ocean v malem, oziroma, piranski akvarij, ki je v pol stoletja prerastel v sodobno znanstveno ustanovo, predstavljamo v tokratni oddaji.

Zakisanje oceanov: nevarni dvojček ogrevanja ozračja

9. 12. 2019

Ogrevanje ozračja, ki je posledica uporabe fosilnih goriv, uničujoče deluje tudi na oceane. Ne le zaradi dviga temperature morja, temveč tudi zaradi tako imenovanega zakisanja, ki je v zadnjem obdobju najbolj pospešeno v Sredozemlju. Takšno morsko okolje ni več ugodno za številne živalske vrste. Prav nasprotno. Več o tem nevarnem dvojčku ogrevanja ozračja nam je za našo oddajo povedala dr. Nina Bednaršek iz kalifornijskega centra za raziskovanje priobalnih voda.

Podnebna kriza zahteva hitre ukrepe za upravljanje oceanov

2. 12. 2019

Podnebna kriza zahteva učinkovite trajnostne rešitve za oceane in priobalni prostor. Poplavljanje morja ob visokih plimah postaja vse pogostejše in škoda narašča. Velik problem zdaj že v Sredozemlju predstavlja zakisevanje morja. Tudi za te težave je na ravni Evropske unije potrebno najti celovite ukrepe. V ta namen je pred tremi leti zaživela evropska mreža OceanGov, ki jo omogoča akcija COST. V njej prvič za isto mizo delajo in izmenjujejo znanje znanstveniki, oblikovalci politik in predstavniki nevladnih organizacij. V oddaji Morje in mi smo jih obiskali na četrtem srečanju, ki ga je gostila Morska biološka postaja v Piranu. Odpluli bomo ob 13h30, oddajo pa pripravlja Lea Širok.

Gradnja lesenega čolna in evropski projekt NAMIRG

25. 11. 2019

V današnji oddaji Morje in mi se odpravljamo v Postojno. Tam namreč dijaki srednje gozdarske in lesarske šole gradijo lesen čoln. To ni prvi čoln, ki ga bodo izdelali na tej šoli, je pa zagotovo prvi, ki bo izdelan skoraj povsem ročno. Na star, tradicionalen način. Štirimetrski čoln, primeren za jadranje in veslanje, gradijo pod budnim očesom profesorjev, in predvsem mentorja Archa Davisa, ki je mednarodno uveljavljeni dizajner in graditelj malih lesenih čolnov. Kako pojejo dleta in drugo ročno orodje v šolski ladjedelnici v Postojni, je preveril Armin Sejarić. Slišali boste tudi, da so poklicni gasilci iz istrske županije, Kopra in Trsta po dveletnem usposabljanju v okviru evropskega projekta NAMIRG zdaj pripravljeni na skupno učinkovito posredovanje pri požarih na ladjah. Sidro bomo dvignili ob 13h30, v oddajo pa vas vabi Lea Širok.

Ribiči iščejo nove možnosti zaslužka

18. 11. 2019

Samo z ribolovom ribiči vse težje preživijo, saj so zaloge številnih prelovljenih ribjih vrst v Jadranskem morju vse manjše. Nazadnje so zasnovali sedem dopolnilnih dejavnosti in zanje, v sodelovanju z Las Istre, uspeli pridobiti milijon evrov nepovratnega denarja iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Za zdaj povejmo le, da bo v Kopru privezana ribja kantina na katamaranu. Druga, na kolesih, bo v slogu street food ponudbe obiskovala prireditve. V piranskem Muzeju školjk bomo lahko v 3D izvedbi občudovali tudi največjega polža. Pomorska šola bo izobraževala ribiče. In številni mali ribiči bodo poleti, v okviru projekta Fisheko, tudi okoljevarstveniki. Na sidriščih bodo namreč med člane posadk delili okolju prijazen jedilni pribor.

V "gumenjaku za migranta" na nevarno pot v Evropo

11. 11. 2019

V tokratni oddaji boste slišali, kako se prebežniki, s kompasom v roki in neukim krmarjem, na natrpanih "gumenjakih za migranta" odpravljajo v Evropo čez Sredozemsko morje. Prepogosto se zgodi, da ne priplujejo do najbližjih obal Malte, Italije, Španije, Grčije … Po ocenah mednarodne organizacije za migracije je samo letos v Sredozemlju utonilo najmanj tisoč moških, žensk in otrok. Od leta 2014 pa več kot 15 tisoč. Kljub opozorilom, da bo med prebežniki več mrtvih, so Evropske države pred petimi leti ukinile reševalno operacijo Mare nostrum. Klice na pomoč zdaj prevzemajo ladje nevladnih organizacij. Med njimi tudi Ocean Viking organizacije SOS Mediterranee. Njihovo italijansko koordinatorico, Benedetto Collini, ki je bila tudi v reševalnih posadkah, pa smo povabili pred mikrofon. Fotografija: Spletna stran SOS Mediterranee (https://sosmediterranee.it)

Na obisku v jadrarni

3. 11. 2019

Jadrovína je močna, gosta tkanina iz debele preje, ki se uporablja zlasti za jadra. Tako slovar. Danes se za jadra uporabljajo drugi materiali. V tokratni oddaji Morje in mi boste spoznali, kako izdelujejo jadra. Obiskali smo največjo jadrarno v Sloveniji. V Bač pri Materiji je pred dobrim desetletjem Željko Perovič- tudi sam jadralec- iz Kopra preselil podjetje Intervela in ga kasneje povezal s partnerji mednarodne skupine Onesails. Danes v mahjni vasici v občini Hrpelje Kozina na leto izdelajo okoli 2000 jader.

Z Wayvijem po morju kot z Uberjem po kopnem

28. 10. 2019

Od junija prihodnje leto bodo ob slovenski obali zaživeli morski prevozi po zgledu Uberja. Če se bomo denimo iz Kopra po morju želeli odpeljati v Piran, ali na Debeli rtič, morda v Sečo ali Izolo, bomo s pomočjo inovativne aplikacije Wayv lahko poiskali ponudnika prevoza in ga naročili. In preko Wayva, ki ga je razvilo podjetje Emigma, bomo prevoz lahko tudi plačali. Za začetek bo v morske prevoze ob slovenski obali vključenih vsaj 25 lastnikov plovil. O razvoju priobalnih prometnih povezav med lastniki plovil in potniki podrobno poročamo v tokratni oddaji Morje in mi.

Leseni rimski natikači: človeku in okolju prijazna poletna obutev

21. 10. 2019

Kakšno obutev so nosili stari Rimljani? Ob tem vprašanju večina skoraj zagotov pomisli na tipične usnjene rimske sandale. Običajno vojaške. Manj znano pa je, da so Rimljani za prosti čas imeli lesene natikače. Zdaj imamo pri nas tudi njihovo prvo repliko. Zasnovali so jo arheologi Univerze na Primorskem raziskovalci centra za obnovljive vire InnoRenew. Z natikači bodo opremili študente vodiče po Arheološkem parku Simonov zaliv, saj je tam v prvem stoletju pred našim štetjem stala mogočna obmorska rimska vila, s takrat največjim pristaniščem v Istri. Obenem pa raziskovalci razmišljajo, kako bi sodobno prirejene rimske lesene natikače ponudili tudi obiskovalcem.

Slovenija bo celovito nadzirala vse dogajanje na morju

14. 10. 2019

Uprava za pomorstvo bo čez dobro leto imela sodobno urejen Center za nadzor prometa na morju. Vzpostavili ga bodo v novi stavbi Uprave ob koprskem pristanišču, od koder bodo imeli tudi neposreden pogled na prihode in odhode tovornih ladij. Z infrastrukturo, podprto z najsodobnejšo tehnologijo, bo naša država, poudarjajo strokovnjaki, prva na Jadranu pri zagotavljanju varnosti plovbe. Učinkovitejša bo tudi v primeru onesnaženj. Center so zasnovali v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet. Podrobneje ga predstavljamo v oddaji.

Na programih pomorstva in prometa 120 novih študentov

7. 10. 2019

Na Fakulteti za pomorstvo in promet so zadovoljni z letošnjim vpisom. Mladi so se sicer tudi letos odločali predvsem za študij tehnologije prometa in logistike. Na študijskih programih navtike in ladijskega strojništva pa je nekoliko manj vpisanih kot lani. Razloge za to, a tudi, kako srednješolce spodbujajo za študij ladijskega strojništva, nam bo je v oddaji med drugim povedal dekan dr. Peter Vidmar. Ker je funkcijo prevzel z novim študijskim letom, nas je še zanimalo, katere cilje si je zastavil pri vodenju fakultete ljubljanske univerze, ki v Portorožu ponuja programe študija s področja pomorstva.

Nasutje za plažo okoljsko ni sprejemljivo

30. 9. 2019

V tokratni oddaji poudarjamo, da načelna stališča niso dovolj za varovanje življenja v morju. K temu nas je spodbudilo zasipavanje dela morja med Žusterno in Badaševico. Res je, koprska občina je za naložbo zadostila vsem zakonskim zahtevam. A Zavod za varstvo narave opozarja, da je poseg škodljiv. Zakaj, nam je vodja piranske enote Zavoda Robert Turk povedal v oddaji. Bili smo tudi na petkovem podnebnem štrajku. Slišali boste še, kako je aktivistka Greta Thunberg svetovnim voditeljem na vrhu Združenih narodov v New Yorku jasno povedala, naj jih bo sram. Ker je podnebna kriza dejstvo, oni pa še kar ne ukrepajo.

Cigaretni ogorek: prvi med odpadki ob morju

23. 9. 2019

Slovenska obala je po letošnji množični čistilni akciji bistveno bolj čista. Od Ankarana do Pirana je več kot 200 prostovoljcev s priobalnega pasu pobralo okrog 600 kilogramov odpadkov, potapljači pa so jih z dna morskega rezervata v Strunjanu potegnili še dobrih 230 kilogramov. Prvo mesto med odpadki so znova zasedli cigaretni ogorki. Zgolj v dveh urah so jih udeleženci pobrali kar 20.000. Deseta akcija Čista obala je osrednji dogodek letošnjega Tedna sredozemske obale. Ta poteka v vseh štirih obalnih občinah in je segel tudi v obe sosednji državi. V oddaji med drugim poročamo, kako so jubilejno čistilno akcijo nadgradili. Preverili smo, kaj so prednosti in slabosti uporabe morske vode za hlajenje in ogrevanje, ki so jih predstavili v okviru Tedna sredozemske obale. In bili smo v Ankaranu. Na morskem športnem dnevu članov Sončka, Zveze društev za cerebralno paralizo. Foto: Arhiv Čista obala

Varovanje okolja eden od stebrov rasti navtične industrije

23. 9. 2019

V tokratni oddaji boste slišali, kako so pristojne službe pripravljene na onesnaženje slovenskega morja, ki bi ga povzročil požar na tovorni ladji. Varovanje okolja je tudi eden od stebrov modre trajnostne rasti. Kako v slovenskem navtičnem sektorju spodbuditi poslovne zamisli, ki bodo učinkovite za podjetja, a bodo naravnane tudi v zaščito okolja in dobrobit družbe, so v okviru projekta razmišljali sodelujoči partnerji iz devetih evropskih držav. Med njimi tudi raziskovalci Fakultete za management in Turistice z Univerze na Primorskem. Prvi konkreten rezultat je denimo nova čistilna naprava v izolski marini. Foto arhiv Marina v Izoli: Nova čistilna naprava v izolski marini

Svetle in senčne plati ladijskega turizma

10. 9. 2019

Ladijski turizem je ena najhitreje rastočih panog turizma. Slovenija se je na zemljevid zanimivih destinacij za križarjenja vpisala leta 2005. Od takrat se je število prihodov potniških ladij v Koper povečalo kar za štirikrat. In letos se obeta ena od najuspešnejših sezon. Večji obisk je sicer pomemben za trgovce, gostince in domačine, ki ponujajo svoje izdelke. A morda spet ne toliko, kot so vsi pričakovali na začetku. Ob tem pa bo nujno pravočasno najti odgovor na vprašanje, koliko teh morskih velikank zmore Koper prebaviti na leto brez večje škode za okolje. O svetlih in senčnih plateh tovrstnega množičnega turizma govorimo v tokratni oddaji.

Morska deklica Karin poučuje v Žusterni

4. 9. 2019

Morske deklice ne živijo več zgolj v pripovedih in risankah. Danes lahko tako rekoč vsakdo postane morska deklica. Takšna, kot je 29-letna Karin Heuffel iz Mirna. Ko je bila majhna, si je želela postati zasebna detektivka, a si je nato morala izbrati drugačno pot. Zakaj se je najprej pogumno odločila za potapljane na vdih, in kako je nato srečala svet morskih deklic, pa nam je povedala v oddaji.

Grenka zgodba Delamarisa

4. 9. 2019

Tovarna za predelavo rib Delamaris je v Izoli dokončno ugasnila pred dobrimi petimi leti. Novi lastnik, družba Pivka perutninarstvo, je blagovno znamko in proizvodnjo preselila v novo tovrano na Kal pri Pivki. Delavke in delavci Delamarisa so ohranili delovna mesta. Privadili so se na vsakodnevno vožnjo iz Izole in na novo delovno okolje. Vendar se med Izolani razočaranje zaradi izgube tovarne še ni poleglo. Nekdanjemu simbolu mesta in njegovi 140-letni zgodovini je Televizija Koper-Capodistria namenila dokumentarni film Delamaris. Premiera filma je napolnila izolski letni kino Arrigoni. Tam smo bili tudi mi. Na fotografiji: ustvarjalci dokumentarnega filma "Delamaris": režiser Peter Leban, avtorica in novinarka TV Koper-Capodistria, Claudia Raspolić, direktor fotografije Jaka Kodarin, montažer Samo Petaver.

Narod brez plovbe je ptica brez kril

19. 8. 2019

V floti Splošne plovbe je do danes plulo 86 ladij. Šest od teh je Pošta Slovenije ovekovečila na poštnih znamkah. Pomorski muzej v Piranu je prav na seriji poštnih znamk, na katerih so naslikane ladje Martin Krpan, Rog, Piran, Maribor, Ljubljana in Portorož, zasnoval multimedijsko razstavo o ladjah, pomorščakih in pomorski dediščini slovenskega ladjarja. Kustosinja Duška Žitko razstavo podpisuje z mislijo ustanovitelja piranskega pomorskega muzeja Miroslava Pahorja: Narod brez plovbe, je ptica brez kril. Avtorico razstave, ki bo na ogled do februarja prihodnje leto, smo povabili na krov oddaje.

Naturistični turizem: v Franciji cveti, Hrvaška omejuje ponudbo

19. 8. 2019

Hrvaška, in še posebej Istra, je bila prva svetovna destinacija naturističnega kampiranja. Še vedno je sicer na vrhu seznama slovenskih naturistov, a imajo ljubitelji svobodnega telesa vzdolž hrvaške obale danes na voljo le še devet od nekdanjih več kot 30 naturističnih kampov. Zato pa naturistični turizem cveti v Franciji. Ponudba raste v Španiji in celo v Italiji. Zakaj Hrvaška naturizmu namenja vse manj prostora, smo se pozanimali pri Jerku Sladoljevu iz družbe Top kamping Hrvaške. Leta 1961 je bil namreč med pobudniki nastanka Koversade, to je prvega komercialnega naturističnega kampa na svetu. Obiskali smo ga na sedežu družbe v Poreču.

Letina soli zelo skromna

19. 8. 2019

V oddaji morje in mi nas bo zanimalo, koliko soli so pridelali v Sečoveljskih solinah. Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja Soline Klavdijem Godničem.

Dan z delfini

13. 12. 2019

Delfini so pomemben del morskega ekosistema. Že več kot petnajst let jih v slovenskem morju spremljajo v društvu Morigenos. Društvo dokumentira stalno prisotnost populacije velikih pliskavk, ki je edina stalna vrsta delfinov pri nas, druge vrste pa so tu redkeje. V naše morje redno zahaja okoli 70 do100 delfinov, med njimi tudi samice z mladički. Poleg raziskovalnega dela je osrednja dejavnost društva izobraževanje in osveščanje javnosti o delfinih. Temu je bil namenjen tudi dan delfinov, ki so ga minuli konec tedna trinajstič pripravili v Piranu. Obiskovalci so na različnih lokacijah po mestu lahko izvedeli več o življenju teh morskih sesalcev, pa tudi kako jih lahko opazujemo s kopnega. Dan delfinov je obiskala Tjaša Lotrič.

Novosti za tovorne ladje

5. 8. 2019

Tovorne ladje bodo morale s 1. januarjem uporabljati precej čistejše gorivo kot do sedaj. Vsebnost žvepla v gorivu ne bo smela preseči 0,5 odstotka (zdaj je dovoljena meja 3,5 odstotka). EU si tako prizadeva zmanjšati izpuste žveplovega dioksida, ki nastanejo pri izgorevanju goriva. V oddaji Morje in mi pa najprej o tem, koliko rib je še v našem morju.

S supom od Dubrovnika do Pirana

9. 7. 2019

Na krov smo tokrat povabili Nejca Gorjana z Vogrskega. V maju je namreč s supom preveslal Jadransko morje od Dubrovnika do Pirana. Morje je spoznal v vseh vremenskih razmerah. V mesecu dni je v bitki s tokovi, vetrom in valovi doživel vse štiri letne čase, pravi. A je ta ekstremni podvig, ki ni prvi, zdaj za njim. Pomembno je, da je vzdolž jadranske obale srečal številne dobre ljudi. Pa tudi, da bo z denarjem, ki ga je v okviru podviga zbral s pomočjo Društva Mladi Renče Vogrsko in z Rdečim križem, v prihodnjih dneh na morje odšla skupina otrok z Goriške. Medtem pa Nejc, sicer poklicni vojak, že razmišlja o novem podvigu. Nejca Gorjana je po uspešnem podvigu doma pričakala navdušena množica. Foto: Osebni arhiv Nejca Gorjana.

Noge si hladijo v morju, glavo v gozdu

9. 7. 2019

Flišnati klifi oblikujejo značilno krajino slovenske obale. Raztezajo se od meje z Italijo do Hrvaške in so vzdolž celotne Jadranske obale prav pri nas najbolj izraziti. Ponujajo pestrost krajine, omogočajo raznolikost življenja in doživljanje neokrnjene narave v neposredni bližini urbaniziranih središč. Noge si namakajo v morju, glavo si hladijo v gozdu. Tako to nemirno živo krajino opisuje Barbara Vidmar, naravovarstvena svetnica Zavoda za varstvo narave, ki nam je v oddaji predstavila številne zanimivosti klifov. Foto: Lea Širok, Radio Koper

Ogrožena je biotska pestrost Sredozemlja

27. 6. 2019

Naravovarstveniki opozarjajo na zaskrbljujoče razmere v Sredozemlju. Po eni strani gre za območje, ki je v svetovnem merilu v samem vrhu po biotski pestrosti, po drugi pa so tu prisotni vse večji pritiski. V prvi vrsti gre za pomorski promet, gosto naseljenost, turizem in onesnaževanje morja. Pritiske lahko zmanjšajo tudi zavarovana območja in parki, so poudarili predstavniki protokola za zavarovana območja in biotsko raznovrstnost Barcelonske konvencije, ki so se srečali v Portorožu. Med drugim so sprejeli slovenski predlog, da bi Strunjanski krajinski park uvrstili na seznam sredozemsko pomembnih območij.

Morje, kdo bo tebe ljubil?

18. 6. 2019

Morje, kdo bo tebe ljubil, ali kaj moramo narediti, da bomo z morjem upravljali bolj učinkovito in da bo pomorstvo na vrhu strateških gospodarskih dejavnosti Slovenije? Konkretne zahteve za spremembe so strokovnjaki na razpravah v Kopru, Izoli in Portorožu zbrali v Deklaraciji 27. maj. Dokument bo ena od osnov za prvi Pomorski prostorski načrt Slovenije, ki ga je začelo pripravljati Ministrstvo za okolje. V oddaji povzemamo glave poudarke razprav, podrobneje pa smo se posvetili nujni standardizaciji pomorskih poklicev in razvoju kadrov s tega področja v praksi.

Jadransko morje za želve obilno pogrnjena miza

18. 6. 2019

Naravovarstveni ukrepi imajo dejanske učinke. Zgleden primer tega je glavata kareta, najbolj razširjena vrsta želve v Jadranskem in Sredozemskem morju. Še pred nekaj leti je bila med ogroženimi vrstami, zdaj je v kategoriji najmanj zaskrbljujočih vrst. Več o tem in o življenjskih navadah glavate karete, nam je povedal Matic Jančič, raziskovalec s koprskega Famnita, ki je slovenski partner v projektu Life Euroturtles, v katerem sodelujejo države, kjer živi glavata kareta. V njem raziskovalci in ribiči preizkušajo, ali bi osvetlitev ribiških mrež v morju preprečila, da bi se želve ujele vanje.

Robert Turk: prenehajmo pleniti in pustošiti Zemljo

18. 6. 2019

Letošnje opozorilo o zaskrbljujočem upadanju raznolikosti življenja, ki ga je maja objavila Medvladna platforma za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES), je enako resno kot vsa predhodna, poudarja tokratni gost oddaje Robert Turk z Zavoda za varstvo narave. Dejstvo je, pojasnjuje Turk, da mora človek nemudoma prenehati pleniti in pustošiti oceane in kopenske vire, sicer bi lahko, kot ugotavlja poročilo, že v nekaj desetletjih izumrl milijon vrst živali in rastlin.

Množičen obisk Krajinskega parka Strunjan: dejavnik ogrožanja, a tudi ohranjana

18. 6. 2019

Vlada je letos potrdila desetletni načrt upravljanja Krajinskega parka Strunjan. Strateški dokument zagotavlja nadaljnje ohranjanje in razvoj pomembnega zaščitenega območja slovenske obale. Park po ocenah letno obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev. Prav ti so po eni strani največji dejavnik ogrožanja parka, a tudi njegovega ohranjanja. Z letošnjim znatnim proračunom, ki znaša dober milijon evrov, bodo v parku uspeli izvesti ambiciozne načrte. Kakšne, nam je v oddaji predstavil direktor Robert Smrekar.

Tržaški inštitut bo dobil ledolomilec

17. 6. 2019

Tržaški inštitut za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko ima novo raziskovalno ladjo. Z ledolomilcem bodo lahko v prihodnje odkrivali še neraziskane predele polarnih območij. Z ladjo, ki jo v Trstu pričakujejo septembra, bo upravljal inštitut, na razpolago pa bo širši znanstveni skupnosti. Več v oddaji Morje in mi.

Morje in mi

10. 6. 2019

Morje se je v zadnjem tednu segrelo za pet stopinj. A le do treh metrov. Globlje pa ima še vedno le 15 stopinj. Prav tja so se odpravili potapljači, ki so sodelovali v čezmejni čistilni akciji. Tudi o tem v oddaji Morje in mi, pripravili so jo Vesna Potočar Godnič, Sandi Škvarč in Tjaša Škamperle

Savina Gorišek: ”To je kakor Robinson Crusoe, ko si star, si še vedno otrok."

7. 5. 2019

Pred šolsko čolnarno Fakultete za pomorstvo v Portorožu je od konca aprila privezan tudi istrski topo Adria. Repliko tradicionalne lesene enojambornice so gradili trije mojstri ladjedelci iz Izole pod vodstvom Tomija Sinožiča. Gradnjo je omogočil piranski Pomorski muzej, ki je v ta namen pridobil sredstva v okviru projekta Mala barka 2. Botra istrskega topa je Savina Gorišek, jadralka in življenjska sopotnica staroste slovenskega jadralstva pokojnega Mirka Bogića. Savino Gorišek smo povabili tudi na krov naše oddaje.

Raznolike meduze v piranskem Akvariju

7. 5. 2019

Piranski akvarij je svojo zbirko več kot 140 vrst morskih organizmov obogatil še z meduzami. V posebej zasnovanem akvariju si je zdaj mogoče od blizu ogledati vrste meduz, ki jih v teh dneh lahko opazimo ob naši obali. Kakšne so, smo se prepričali tudi v naši oddaji.

Bračič izginil, pojavila se je modra rakovica

23. 4. 2019

Morski biologi se od lanskega leta soočajo z izginjanjem morskih travnikov predvsem ob zahodni obali Istre. Na hrvaški strani je to dogajanje nekoliko obsežnejše, dogaja pa se tudi v slovenskem morju. Del morskega travnika je tako nedavno izginil v naravnem rezervatu v Strunjanu. Od leta 2015 vzdolž celotne slovenske obale tudi ni več bračiča, alge, ki sicer živi zgolj v Jadranskem morju. So pa nazadnje v Sečoveljskem zalivu opazili modro rakovico, tujerodno invazivno vrsto. Kje so vzroki za omenjene spremembe, kakšne so njihove posledice za življenje v morju in posredno za nas, nam je v oddaji povedal doktor bioloških znanosti Lovrenc Lipej, sicer raziskovalec na Morski biološki postaji v Piranu in univerzitetni predavatelj. Fotografija: Spletna stran en.wikipedia.org

Z vetrom Tihega oceana v jadrih

18. 4. 2019

Si kdaj zaželite, da bi z vetrom v jadrih odpotovali nekam daleč, za obzorje? Morda celo v Tihi ocean? No, nekateri pogumnejši takšne želje tudi uresničijo. Med njimi je Jasna Tuta iz Sesljana, ki je kar celo desetletje večinoma preživela na jadrnici. Zadnja tri leta je jadrala med polinezijskimi otoki in o tem napisala knjigo. Povedala nam je, kakšno je življenje na manjši jadrnici, mi pa smo se pozanimali tudi, kako uspešne so bile kar tri prostovoljne čistilne akcije priobalnega pasu in morja med Izolo in Fieso.

Histri so 'šivali' ladje

18. 4. 2019

Najstarejša najdba v celoti šivane ladje v Sredozemlju je iz Istre. Odkrili so jo pred enajstimi leti, nedaleč od Savudrije. Replika dela ladje, ter podrobna razstava o njenem odkritju in obdelavi podatkov, je do konca aprila na ogled v piranskem pomorskem muzeju. Inovativna razstava je delo kustosov Arheološkega muzeja Istre iz Pulja. Njen sestavni del je tudi delavnica. V njej lahko vsakdo poskusi tehniko šivanja barke, ki so jo pred tri tisoč leti uporabljali staroselci Histri iz Zambratije. O tej izjemni najdbi govorimo tudi v tokratni oddaji .

Healthy seas: od ribiške mreže do kakovostne tkanine

18. 4. 2019

Tokrat predstavljamo v svetovnem merilu zgleden primer krožnega gospodarstva v Sloveniji. Začne se z odstranjevanjem odpadnih ribiških mrež v oceanih in njihovim čiščenjem v prostorih družbe Aquafil Slovenija v Ajdovščini. Nadaljuje se v Ljubljani s predelavo mrež v kakovostna vlakna econyl in zaključi z izdelavo oblačil. Da je v morju manj ribiških mrež, skrbijo tudi potapljači mednarodne organizacije Healthy seas. To edinstveno zgodbo trajnostnega gospodarstva sta nam v oddaji približala generalni direktor AquafilSLO, Edi Kraus, in Klemen Leonard iz Ajdovščine, študent magistrskega študija management trajnostnega razvoja na Fakulteti za management v Kopru, član Inštituta za krožno gospodarstvo in študent ambasador mednarodne organizacije Healthy Seas. Foto: Potapljači Healthy seas iz morja v okolici Eolskih otokov odstranjujejo odpadno mrežo velikanko. Vir: https://healthyseas.org

Istrski top prijadral z vetrom Male barke 2

25. 3. 2019

Slovensko primorje je - zahvaljujoč projektu Mala barka 2 - bogatejše za štiri tradicionalne barke. Tri so obnovili in že krasijo izolski mandrač. Trije izolski ladjedelci pa so v priložnostni ladjedelnici Pomorskega muzeja v portoroškem Monfortu zgradili tradicionalno enojambornico, istrski top ali batel, ki je dobil ime 'Adria'. Projekt Mala barka 2 je sicer na čezmejnem območju Slovenskega primorja, Istre in Kvarnerja pustil otipljive rezultate ohranjanja, promocije in razvoja pomorske dediščine. Več o vsem pa v oddaji.

Slovenski protiminski potapljači vadijo v zahtevnih razmerah

18. 3. 2019

V začetku meseca je v Koper priplul francoski minolovec Capricorne, ena najbolj učinkovitih vojaških ladij za odkrivanje in uničevanje podvodnih min na svetu. Obisk je bil priložnost za skupno urjenje francoskih in slovenskih protiminskih potapljačev iz Odreda za specialno podvodno delovanje pri 430-em mornariškem divizionu. Zato smo se med drugim pozanimali kako poteka urjenje, pa tudi, kje vse sodelujejo slovenski protiminski potapljači. Slišali boste, da je na dnu Jadranskega morja veliko eksplozivnih teles tudi iz novejšega obdobja.

Dan pomorstva v znamenju varovanja morja

12. 3. 2019

Letošnji Dan pomorstva so zaznamovale okoljske teme. Slovesno je bilo v Kopru, kjer so namenu predali novo ekološko plovilo Uprave za pomorstvo. Krstna botra je bila ministrica za infrastrukturo in podpredsednica vlade Alenka Bratušek. Varovanju morja in ukrepanju ob onesnaženjih je bil namenjen strokovni posvet. Med drugim smo lahko slišali, kako so se na večje onesnaženje s težkim gorivom v Raškem zalivu lanskega junija soočili v puljski luški kapitaniji, ki jo vodi kapitanka Dolores Brenko Škerjanc. Vse pa smo podrobneje zabeležili v oddaji.

"Ledeni mož" Denis Benčič

6. 3. 2019

Tokrat boste spoznali Denisa Benčiča iz Vinjol nad Lucijo. Veliko časa namreč preživi v vodi. Pravzaprav v morju. In to predvsem pozimi. Zimsko plavanje je njegova strast, ki ji že več let, skupaj z drugimi soplavalci, namenja veliko prostega časa. Letos je za svoje delo in vztrajnost požel zasluženo nagrado. Na svetovnem pokalu v zimskem plavanju na Bledu, ki je bilo v začetku februarja, je osvojil kar šest medalj. Od tega 5 zlatih. Primorski 'ledeni možje' trenirajo na Fornačah v Piranu. Benčič med drugim poudarja, da ima ta šport številne koristi za zdravje.

V meni je morje: pesniška zbirka Mitje Zupančiča

26. 2. 2019

Nova morska obzorja tokrat razkriva Mitja Zupančič, izkušen morjeplovec, raziskovalec pomorske dediščine in življenja na Jadranu. Zupančič je avtor več del, povezanih z morjem, ter urednik spletnega časopisa za kulturo bivanja z morjem Emorje. Pred kratkim je izšla tudi njegova pesniška zbirka za odrasle »V meni je morje«. Svoje modro-rubinaste pesmi, kot jih je tudi barvno označil v zbirki, je najprej predstavil na Krku. Nedavno je s svojim nastopom požel navdušenje v slovenskem knjižnem središču v Trstu. Ob tej priložnosti smo avtorja pesniške zbirke in iskrivega sogovornika, iz katerega kar vrejo z morjem povezane zgodbe, povabili na krov oddaje.

Piranski dvižni most v mešani resničnosti

25. 2. 2019

Edinstveni dvižni most v Piranu, ki so ga porušili v 19. stoletju, znova živi v virtualni oziroma mešani resničnosti. Številni obiskovalci so si ga nedavno že lahko ogledali na predstavitvi Pomorskega muzeja v info centru Monfort v Portorožu. Gre za prvi primer pri nas, kjer so sodobno tehnologijo uporabili za postavitev neobstoječega objekta v okolje. S tem so se odprle nove možnosti, da bi dragoceni spomenik pomorske dediščine približali najširši javnosti.

Bodo piranskega brancina in orado jedli tudi šolarji?

12. 2. 2019

Tokrat smo se odpravili v Piranski zaliv. In sicer na najbolj južno točko slovenskega morja, kjer leži ribogojnica Fonda. V tej edini morski ribogojnici pri nas na leto vzgojijo okrog 60 ton rib. Pri tem je zanimivo, da je ribogojnica z leti postala zatočišče tudi številnim ribam in drugim morskim organizmom. Okrog nje se zadržuje več kot 30 vrst rib. Hranijo se s hrano, ki pade iz ribogojnih kletk. V želji, da bi izobrazili svoje obiskovalce, so si pred leti omislili doživetje "Nepozaben dan v ribogojnici". Pred kratkim so bili za to zamisel tudi nagrajeni. V ribogojnici prisegajo na trajnostni razvoj, lokalno kakovost in skrb za okolje. Doslej so vzgajali piranskega brancina. Letos bodo na trgu predstavili še piransko orado. Trenutno se pripravljajo na razpis, s katerim bi vrtcem in šolam ponudili lokalne ribe. Direktorico ribogojnice, Ireno Fonda, smo povabili na krov oddaje.

Dva dimnika, dve tovarni rib

12. 2. 2019

Dva dimnika, dve tovarni za predelavo rib na majhnem prostoru, sta bili v obdobju med svetovnima vojnama znaka gospodarskega razcveta Izole. Tovarni italijanskih lastnikov Ampelea in Arrigoni sta v najboljšem obdobju zaposlovali tudi po več kot dva tisoč ljudi na leto. Na ribolov so se odpravljali predvsem moški, Izolanke pa so delale v tovarnah za predelavo rib, kjer je proizvodnja konzerv postala industrijska. Na leto so jih izdelali tudi po 20 milijonov. Ribištvo je v Izoli cvetelo tudi po drugi svetovni vojni, ko so Delamarisove ribje konzerve prodajali po vsej Evropi. Te, in še druge številne zanimivosti, je v knjigi z naslovom Zgodovina Izole in ribištva, zbral zgodovinar Zdravko Marenčič. Nekaj poudarkov iz dela, ki je nedavno izšlo pri izolski založbi Desk, avtor predstavlja v oddaji.

Uprava za pomorstvo še letos do boljšega nadzora prometa in nesreč na morju

29. 1. 2019

Letošnje leto bo v več pogledih prelomno za Upravo za pomorstvo. Konec februarja se bo preselila v nov sedež pri koprskem pristanišču. Do konca leta bodo s sodobno radarsko in signalno opremo nadgradili sistem za nadzor prometa in nesreč. Za naložbo, vredno 2,2 milijona evrov so pridobili 1,6 milijona evrov iz kohezijskih skladov. Službo za varovanje obalnega morja bo okrepilo novo ekološko plovilo. Letos že pripravljajo tudi študijo za vzpostavitev manjšega pristanišča ob novem sedežu, kjer bodo privezana vsa službena plovila. Več o vsem nam je v oddaji povedal direktor Uprave za pomorstvo Jadran Klinec.

Jernejev kanal v središču pozornosti

21. 1. 2019

Minuli teden je bil v središču pozornosti slovenske javnosti tudi Jernejev kanal. Direkcija za vode je namreč iz vode začela odstranjevati zapuščena plovila neznanih lastnikov, ki tam že leta kazijo podobo slovenske obale ob zaščitenem krajinskem parku Sečoveljske soline. Čeprav gre za pomemben mejnik, je to le prvi korak na poti do nove podobe Jernejevega kanala. Tam bo do poletja najprej odzvonilo tudi drugim ilegalnim privezom. Domačini bi tam radi komunalne priveze in sonaravno ureditev s pešpotmi. Piranska občina ima za to že izdelane načrte, a za enkrat še ni povsem jasno, v katero smer razmišlja nova lokalna oblast. Kakor koli, v Civilni iniciatici Seča opozarjajo, da ne bodo pristali na morebitne kratkotrajne apetite po komercialnih in množičnih privezih. V Jernejev kanal smo se odpravili tudi v naši oddaji.

Sal nostrum: inovativna razstava mladih ustvarjalcev

11. 1. 2019

Štirinajst mladih ustvarjalcev je v piranskem Pomorskem muzeju dobilo priložnost večmesečnega dela pri oblikovanju razstave Sal nostrum - Iz solin v skladišča soli. Razstava o živi dediščini solinarstva je zagotovo ena boljših razstav muzeja, poudarja direktor Franco Juri. Uspešno je namreč združila arhivsko raziskovanje in delo na terenu. Mladi sodelavci pa so vanjo vnesli ustvarjalnost in inovativne pristope. Poleg tega se jim obeta nadaljnje sodelovanje s pomorskim muzejem. Mlade ustvarjalce, ki jih je pri delu vodil mentor Flavij Bonin, in razstavo Sal nostrum v prostorih Pomorskega muzeja v Monfortu v Portorožu predstavljamo v oddaji. Fotografija: Del skupine mladih ustvarjalcev razstave Sal nostrum.

Ribič Matjaž Radin: Želimo si miru na morju

4. 1. 2019

Zima je čas za organiziran tradicionalni ribolov cipljev in drugih vrst pridnenih rib v portoroškem in strunjanskem ribolovnem rezervatu. Dovoljenje zanj je letos dobila skupina 13-ih ribičev pod vodstvom Matjaža Radina iz Kopra. S prvega ribolova konec decembra so se vrnili zadovoljni. Zajeli so jato, v kateri je bila tona devetsto kilogramov različnih vrst rib. Matjaža Radina smo povabili na krov tokratne oddaje Morje in mi. Med drugim nam je povedal, kako se je spremenil tradicionalni ribolov cipljev ali 'ševolov' kot jim pravijo domačini. Poudaril je tudi, da si v letu 2019 želijo predvsem miru na morju in čimprejšnje rešitve vprašanja meje s Hrvaško. Prav to jih namreč pri razvoju dejavnosti najbolj omejuje.

V Kopru se je prva privezala Gorica

27. 12. 2018

V koprskem pristanišču se je prva privezala tovorna ladja Gorica. Na obali ob prvem pomolu jo je 7. decembra 1958 pričakala nepregledna množica. Gorica je bila šesti tovorni parnik v lasti takrat slovenske ladjarske družbe Splošna plovba. Videti je bila ogromna. Na njenem krovu je bil med posadko takrat kadet Valerij Bizjak iz Podbrda. "Zelo smo bili veseli", se je spomnil svojih občutkov na otvoritvi razstave koprskega Pokrajinskega muzeja z naslovom Slovenska ladja v slovenski luki. Kustos razstave Ivan Simčič je ob tem dodal, da je takrat dišalo po pomladi za slovensko pomorstvo. Oba smo povabili na krov tokratne oddaje. Foto: Valerij Bizjak je bil kadet posadke na ladji Gorica, ki je prva pristala v koprskem pristanišču.

Dr. Gretta Pecl: Živimo v času globalnega prerazporejanja življenja na Zemlji

20. 12. 2018

Živimo v dobi globalnega prerazporejanja življenja na Zemlji, ki so ga s segrevanjem ozračja in posledično oceanov sprožile podnebne spremembe, poudarja dr. Gretta Pecl, direktorica Centra za morsko socio-ekologijo univerze v avstralski Tasmaniji. V svetovnem merilu je preseljevanje živali in rastlin v temperaturno ugodnejše življenjske prostore zajelo od 25 do 85 odstotkov vseh vrst, in prinaša večinoma negativne posledice na vseh ravneh. Na kopnem so to višji, gorati predeli, v oceanih pa večje globine. Več o teh obširnih globalnih spremembah, ki se jim bomo morali prilagoditi in se nanje hitro odzvati, smo se z dr. Pecl, ki je sicer tudi slovenskih korenin, in sodi med vodilne strokovnjake na področju ekologije podnebnih sprememb, pogovarjali v tokratni oddaji. Foto: University of Tasmania

Posvojitev delfina je lahko lepo in družbeno odgvorno darilo

12. 12. 2018

Daphne, Danny in Deinon so imena treh delfinov od desetih, ki jih lahko preko društva Morigenos simbolično posvojite. Gre za delfine, ki se, skupaj s še s 150-imi, zadržujejo v Tržaškem zalivu. Omenjene tri boste podrobneje spoznali v tokratni oddaji, saj ima vsak delfin svoj značaj. Izvedeli boste, kako posvojite delfina. Posvojitev pa je lahko tudi družbeno odgovorno in prav posebno darilo, nam je povedala Ana Hace iz društva Morigenos. Obiskali smo še hišo morja, Izolano. Tam sta svoje mesto nedavno dobila tudi ribištvo in ribja predelovalna industrija. Muzejska zbirka ponuja na ogled denimo tradicionalno plovilo passara, a tudi ribiška doživetja v virtualni resničnosti. Foto: Morigenos, Ana Hace: Delfinki Daphne in Emanuela z mladiči

Slikarska srečanja z morjem

19. 11. 2018

Na morje smo tokrat pogledali skozi oči slikark in slikarjev. Razlog je namreč zametek prve stalne zbirke sodobnega severnojadranskega marinističnega slikarstva. Zbirka je na ogled na razstavi 'Morje, in obrazi morja' v galeriji Insula v Izoli. Kakšen odnos do morja je v likovnem smislu prinesla sodobnost, smo vprašali likovnega kritika in kustosa Deana Mehmedoviča. Kakšna so bila slikarska srečanja z morjem skozi zgodovino, pa nam je povedala umetnostna zgodovinarka Duška Žitko iz piranskega Pomorskega muzeja, ki se lahko pohvali z najbolj obsežno zbirko evropskih marinističnih del v Sloveniji.

Morje - moje življenje

22. 11. 2018

Morje, naše življenje. To je naslov razstave največje zasebne zbirke ribiških predmetov na tržaškem - družine Caharijevih iz Nabrežine. Ohranjene predmete, ki več generacij prehajajo iz roda v rod in pričajo o povezanosti tržaških Slovencev z morjem, si lahko vse do 27. januarja 2019 ogledate v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Več o razstavi in predvsem o nekdanjem ribiškem življenju vzdolž obale med Barkovljami in izlivom Timave, pa nam bosta v oddaji povedala kustosinja Polona Sketelj in dedič zbirke, Bogdan Petelin.

Morski zgodbi s srečnim koncem

22. 11. 2018

Tokrat poročamo o dveh zgodbah s srečnih koncem. Domov se je vrnil slovenski poveljnik švicarske tovorne ladje Glarus, ki je bil z delom posadke več kot mesec dni ujetnik nigerijskih piratov. Slišali boste, da je v pismu za javnost med drugim opozoril na vse bolj nevaren poklic pomorščaka. Srečno se je zaključila tudi 25-urna morska mora slovenskega deskarja, ki je konec oktobra v neurju z neobičajno močnim vetrom za severni del Jadrana, odšel na morje pri Savudriji. In to kljub vsem opozorilom pristojnih služb. Bi za svojo nepremišljeno adrenalinsko avanturo moral dobiti kazen? Odgovor smo poiskali na Upravi za pomorstvo.

Vaja Onesanženje 2018: službe dobro pripravljene

22. 11. 2018

Manjša onesnaženja morja z naftnimi derivati so zelo pogost pojav, razlogi zanje pa zelo različni. Naftni madeži se hitro širijo in lahko povzročijo veliko okoljsko škodo. Kako so na hitro in učinkovito ukrepanje ob takšnem onesnaženju pripravljene pristojne službe, so preizkusili na vaji Onesnaženje 2018, ki jo je v koprski Marini koordinirala Uprava za pomorstvo. Na podlagi simulacij, ki jih je na dan vaje izdelala Agencija Republike Slovenije za okolje, so ugotovili, da bi se madež, ki bi nastal ob izlitju 200 litrov dizel goriva, najprej širil proti Izoli, nato pa bi se usmeril proti Trstu. V oddaji boste med drugim slišali, da je pomembno vlogo na vaji odigrala pokovka.

Za razvoj ribištva nujna prožnejša zakonodaja

17. 10. 2018

Ostrige veljajo za gurmansko poslastico. V Evropi gredo za med predvsem v času božičnih praznikov. Daleč največ jih pridelajo v Franciji, kjer proizvodnja ostrig v akvakulturah preseže 100 tisoč ton. Od letos jih gojimo tudi v slovenskem morju. Školjkar Mitja Petrič je namreč s svojim podjetjem razvil poseben sistem za gojenje teh školjk. Zakaj se je odločil za gojenje ostrig, nam bo povedal v oddaji Morje in mi, v kateri boste slišali še, da si nov zagon želijo tudi slovenski ribiči. Zato v okviru evropskega projekta Fish Agro Tech skupaj z italijanskimi kolegi pripravljajo čezmejni načrt razvojnih potreb podjetij z obeh strani meje. Med drugim so nam povedali, kaj od tega sodelovanja pričakujejo in kako ocenjujejo stanje v slovenskem ribištvu.

Petdeseta Barcolana razpenja jadra

12. 10. 2018

V oddajii tokrat plujemo z vetrom Jadrana. Jadra namreč že 50-ič razpenja najbolj množična mednarodna jadralska regata Barcolana. Slišali boste, da bodo posebno mesto na njej že četrtič imele slovenske jadrnice, ki se bodo tekmovanja udeležile na svojstven način. Med njimi bo tudi My way of life pravzaprav nekdanja legendarna Maxi Jena in večkratna zmagovalka Barcolane. Zdaj jo krmari Gašper Vinčec. Prepričan je, da ima ekipo, s katero bi lahko letos prvi prijadrali čez ciljno črto. Ves teden pred tekmovanjem je zaznamovala tudi vrsta prireditev, ki jih pripravljajo slovenske kulturne in športne ustanove v Italiji. Povezuje jih naslov Slovenski pozdrav Barkovljanki. Na krov oddaje se vkrcate zgolj s klikom na spodnjo povezavo.

Kdo so sodobni pirati?

3. 10. 2018

Piratstvo je na nekaterih morskih območjih še vedno pereče vprašanje. V Gvinejskem zalivu so denimo nigerijski pirati nedavno napadli švicarsko tovorno ladjo Glarus in ugrabili 12 od 19-ih članov posadke. Med njimi slovenskega pomorščaka, sedem državljanov Filipinov in po enega državljana Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Romunije in Ukrajine. K pogovoru o sodobnem piratstvu smo v oddajo povabili kapitana dolge plovbe in predavatelja na Fakulteti za pomorstvo in promet Valterja Subana. Svojo strokovno izobrazbo je namreč izpopolnil prav na področju zaščite in varnosti na tovornih ladjah. Zanimalo nas je, kdo so sodobni pirati, kako so organizirani, kakšne varnostne ukrepe morajo upoštevati ladje, ko plujejo po nevarnih morjih, kako so na napade pripravljene posadke, in kdo običajno poskrbi za plačilo odkupnine. Med drugim smo ga vprašali, ali je kdaj tudi sam doživel piratski napad, najprej pa nas je zanimalo, ali morda ima več informacij o poteku napada na ladjo Glarus.

"Žive barke" ladijskega modelarja Luciana Kebra

26. 10. 2018

Batana, top, bragoc, leut, škuner … je nekaj tipov tradicionalnih plovil Jadrana. V preteklosti so plula tudi vzdolž slovenske obale. Gradili so jih lokalni mojstri ladjedelstva v škverih ali malih ladjedelnicah Pirana, Izole in Kopra. V zadnjih letih gradnja lesenih tradicionalnih bark znova oživlja. Za ohranjanje dediščine ladjedelstva pa je zelo pomembno tudi ladijsko modelarstvo. Še posebej, če so makete izdelane v merilu 1:10. Prav takšne, z vsemi podrobnostmi narejene modele, izdeluje mednarodno uveljavljeni maketar Luciano Keber z Reke. Enajst jih do 4. novembra razstavlja v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu. Izjemnega mojstra, ki za svoje pomanjšane morske lepotice pravi, da so žive barke, smo povabili na krov naše oddaje.

Narisali smo obalo med Koprom in Izolo

25. 9. 2018

Kakšna naj bo obala med Koprom in Izolo? Kaj si prebivalci tam želimo in potrebujemo? Kaj je na tem delu skladno z naravnim in biotsko zelo bogatim morskim okoljem? Podvodni muzej? Stekleni podvodni dostop do ostankov potopljene ladje Rex? Otok s plažo v zalivu Viližan? Katere dejavnosti se bodo tu lahko srečevale? Naj mesti povezuje električni vlakec? Na ta vprašanja je svoje slikovne predloge na več kot dva kilometra dolgi roli papirja risalo več kot 600 ljudi vseh generacij. Na stojnicah so oddali tudi številne pisne predloge. To je bil prvi res množičen in nedvomno uspešen dogodek skupnostnega načrtovanja prostora pri nas. V okviru tedna Sredozemske obale, ki ga je letos gostila Izola, ga je organiziralo koprsko društvo Pina. Dogajanje, in predvsem predloge, smo popisali tudi v naši oddaji.

Obala je spet čista

25. 9. 2018

Letošnja akcija Čista obala je bila rekordna. Več kot 360 prostovoljk in prostovoljcev vseh generacij je na posameznih odsekih od meje z Italijo do meje s Hrvaško s priobalnega pasu pobralo več sto kilogramov cigaretnih ogorkov, pločevink, plastenk in druge odvržene plastične embalaže. No, med odpadki je bilo tudi nekaj kosovnih. Denimo šotor, pa še vedno uporaben napihljiv gumenjak, in tudi oblačila. Kljub temu so udeleženci in organizatorji poudarili, da je bil priobalni pas letos bolj čist kot lani. Več, ali skoraj vse o deveti akciji Čista obala smo zabeležili v oddaji.

Giuseppe - Bepi Zudić: Piranska sol je sladka

3. 9. 2018

Stari solinarji pravijo, da je piranska sol sladka. Zakaj, nam bo v oddaji med drugim povedal Giuseppe ali Bepi Zudić iz Parecaga. V Sečoveljskih solinah je namreč prehodil pot od 14-letnega vajenca vodarja do vodje pridelave soli na Leri. Tam je dočakal tudi upokojitev. Delati je začel kmalu po drugi svetovni vojni, natančneje julija 1948. Sicer pa je z inovacijami delovnega procesa, ki so solinarjem olajšale delo, nedvomno prispeval k razcvetu solin, kjer je v Fontaniggiah in na Leri delalo tudi po 450 ljudi. V njegovem času so termalno slanico nekaj časa vozili celo v Švico. Danes je zadovoljen, da smo 700-letno tradicijo pridelave piranske soli ohranili. In da so Sečoveljske soline še vedno žive.

Prenovljene zbirke Pomorskega muzeja dostopnejše za vse

3. 9. 2018

Pomorski muzej se od junija lahko pohvali z novo podobo bogatih zbirk pomorske dediščine, predvsem pa z njihovo večjo dostopnostjo za vse obiskovalke in obiskovalce. Zdaj namreč lahko prav vsak razstavljene predmete doživi tako rekoč večdimenzionalno in z vsemi čuti. Občutite lahko denimo vonj ometa, gline, kamna, ki so jih pri gradnji uporabljali Rimljani. Razlage posameznih zbirk so na zaslonih dosegljive v slovenskem znakovnem jeziku. S prsti se lahko sprehodimo po vrstah in oblikah plovil, ki so skozi zgodovino plula po Sredozemlju. Edino tovrstno knjigo v Sloveniji so skupinsko zasnovali strokovni sodelavci muzeja in s tem zapolnili tudi vrzel v pomorskem zgodovinopisju. Dotaknemo se lahko več kot 30 replik muzejskih predmetov in zemljevidov v 3D tiskani tehniki. Vabimo vas, da se nam pridružite na sprehodu po prenovljenem Pomorskem muzeju.

Svetilnik Lanterna ponuja pogled na Tržaški zaliv

3. 9. 2018

Obiskali smo svetilnik Lanterna v Trstu. Dokončno podobo je dobil v tridesetih letih 19. stoletja. Pristanišče s svetilnikom in velikim pomolom je v obdobju Habsburške monarhije utrdilo Trst kot glavno trgovsko pristanišče. Svetilnik Lanterna je obratoval vse do leta 1969, nadomestil pa ga je svetilnik Zmage, ki so ga postavili na vzpetino med Rojanom in Barkovljami. V zdajšnjih prostorih svetilnika Lanterna ima sedež tržaška sekcija italijanskega navtičnenga združenja "Lega navale Italiana". Tam si obiskovalci lahko sposodijo ključ in se povzpnejo po stopnicah vse do vrha, od koder se razprostira pogled na Tržaški zaliv in večji del mesta.

Uporabljate rešilni jopič na čolnu?

29. 8. 2018

Pomorski strokovnjaki izpostavljajo, da je največ smrtnih žrtev na morju zaradi utopitev. Večino nesreč s smrtnim izidom bi lahko preprečili, če bi na čolnih uporabljali rešilne jopiče. Na Hrvaškem bodo ti v prihodnjem letu obvezni. Pripravljajo namreč nov Pravilnik o plovilih. Kakšni so predpisi pri nas, kakšna je uporaba rešilnih jopičev slovenskih ljubiteljev čolnov in katere so najpogostejše kršitve varne plovbe smo se pozanimali v tokratni oddaji.

Čezmejna gasilska enota za večjo varnost v Severnem Jadranu

6. 8. 2018

Morje Severnega Jadrana je zaprto morje. Je morje, ki se ponaša s tremi velikimi pristanišči, v katerih se privezujejo ladje z vsega sveta. Je prometno morje, po njem plujejo velike tovorne ladje, tudi take, ki prevažajo nevarne snovi. Ob morebitnih nesrečah in požarih na ladji bi, zaradi bližine obale, razlitje nevarnih snovi lahko imelo resne posledice – tako za prebivalce, kot za okolje. Gasilci treh držav Slovenije in Italije in Hrvaške so se že pred desetimi leti odločili, da je za večjo varnost v našem morju, nujno skupno čezmejno sodelovanje. Odločitev zdaj dobiva vse bolj konkretno obliko. Z evropskim projektom NAMIRG vzpostavljajo čezmejno skupino za odzivanja na nesreče na morju v Severnem Jadranu.

Navtične turiste vabi inovativna ponudba

27. 7. 2018

Marine ob slovenski obali beležijo večji obisk od lanskega. V Portorožu imajo denimo oddane vse priveze za večje jahte. V izolski Marini so zadovoljni, da se je ustavil trend odhodov iz marine. Bolj oblegana so mestna pristanišča, predvsem v Piranu in Izoli. A so navtični turisti začeli odkrivati tudi koprski mandrač. Čez mejo, tako na Hrvaškem, kot v Italiji, pa navtični turizem dobesedno cveti. Tudi na slovensko obalo bi lahko, ob upoštevanju trajnostnega razvoja in naravnih danosti, ki niso primerljive s sosedama, lahko privabili več navtičnih turistov. Kako, pa smo preverili v oddaji.

Kopalne vode spet odlične, kaj pa drugi odseki obale?

27. 7. 2018

Mikrobiološka kakovost kopalnih voda na morju je tudi po letošnjih prvih meritvah zelo primerna za kopanje. Slovenija sicer sodi v sam evropskih vrh glede kakovosti vseh kopalnih voda, lansko leto pa smo bili edina država s 100-odstotno odličnimi kopalnimi vodami na morju. Odseki morja, kjer strokovnjaki redno preverjajo mikrobiološko neoporečnost, so tudi povsem varni za kopanje. Ponekod - denimo v Koprskem zalivu - pa moramo biti glede kopanja bolj previdni. Še posebej po poletnih nevihtah z večjimi nalivi, poudarjajo na Morski biološki postaji Piran. Zakaj, pa med drugim odgovarjamo v oddaji.

Nova uredba o hrupu razočarala Koprčane

20. 7. 2018

Koprčani, ki živijo v neposredni bližini tovornega pristanišča, se počutijo izigrane zaradi nove uredbe o hrupu, ki jo je junija sprejela vlada. V njej je kot vir hrupa izločila tovorne ladje, obenem pa dejansko zvišala mejne vrednosti hrupa v pristanišču. Vlada, ki opravlja tekoče posle, je z uredbo, sporno tudi z vidika samega postopka sprejemanja, očitno podlegla zahtevam kapitala, zdravje prebivalcev pa postavila na drugi tir, poudarjajo meščani. Zato so se v okviru sicer neformalne civilne pobude pridružili nevladnim organizacijam, ki napovedujejo tožbe, ali so jih že vložili. V Luki Koper odgovarjajo, da ostajajo zavezani izvajanju vseh do zdaj napovedanih ukrepov za zmanjševanje hrupa v pristanišču. Podrobnejša stališča vseh vpletenih predstaviljamo v tokratni oddaji.

Dan Poljšak in njegova Cassiopea

9. 7. 2018

Študent lesarstva Dan Poljšak je v začetku meseca uresničil svoje sanje. V morje je splovil leseno dvojambornico, ki jo je s podporo svoje družine, pa tudi srednje pomorske šole in prijateljev začel graditi pred petimi leti. Ime je dobila po ozvezdju na severni nebesni polobli. Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da je sedem in pol metrov dolga Cassiopea prava zvezda morja. Kako je nastajala, koliko ur je zanjo porabil, pa tudi, ali je kdaj podvomil v svoj načrt in kako se je počutil, ko jo svojega škunerja spustil v morje, je povedal v oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.

Ribičem je znova na voljo svetovalna pisarna

2. 7. 2018

Slovenski ribiči so po letu dni, odkar je ugasnila ribiška svetovalna pisarna v Izoli, vendarle dočakali novo svetovalno pisarno, ki ima sedež v prostorih Morske biološke postaje v Piranu. Vlada je petletno koncesijo podelila Zavodu za ribištvo Slovenije, pisarno pa bo vodil biolog in oceanolog ter zunanji strokovni svetovalec Zavoda, Aleš Bolje iz Izole. Zadnja leta se ukvarja z ribiško zakonodajo Evropske unije, sicer pa ima na področju marikulture in svetovanja v ribištvu več kot tridesetletne izkušnje. Več o delovanju ribiške pisarne, pa tudi o razmerah v slovenskem ribištvu, nam bo povedal v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Varen kopalni pas vzdolž naravnih kopališč

26. 6. 2018

Vzdolž naravnih kopališč ob slovenski obali je Uprava za pomorstvo tudi letos z začasnimi plovkami označila 150-metrski morski pas, ki je namenjen zgolj kopalcem. Ti bodo tako varni pred motornimi in drugimi plovili, obenem pa je ukrep tudi okoljevarstven. Zbrali smo tudi nekaj nasvetov o tem, kako se varno odpravimo na plovbo, in se pozanimali, kaj lahko vsakdo naredi za ohranjanje in varovanje naravnih delov obale, pa tudi čistega morja.

Kako varne so ladje, ki obiskujejo koprsko pristanišče?

26. 6. 2018

Kako varne so tovorne ladje, ki prihajajo v koprsko pristanišče, smo se tokrat pozanimali pri pomorski inšpekciji. Pri sosedih, v Furlaniji Julijski krajini, bodo za varno poletje skrbeli v okviru trimesečne akcije Varno morje. V Fiesi pa je Mednarodna zveza za potapljanje invalidov gibalno oviranim otrokom omogočila edinstveno izkušnjo.

Pustimo morju prostor

18. 6. 2018

Danes nihče ne dvomi več, da plastični odpadki resno ogrožajo življenje v morju. S prehajanjem v prehransko verigo pa tudi zdravje človeka. Tej pereči tematiki sta bila letos namenjena tako svetovni dan okolja, kot svetovni dan oceanov. Na piranski enoti Zavoda za varstvo narave pa so tudi v okviru Dneva biotske raznovrstnosti opozorili, da je morju, še posebej tako majhnemu kot je slovensko, potrebno pustiti prostor. Zakaj? Zato da zaščitimo in ohranimo izjemno raznolikost življenja v našem morju. To namreč lahko hitro ogrozijo nepremišljeni in nepotrebni posegi v morje. Zato je tam, kjer je mogoče, potrebno ohranjati naravno O tem pa podrobneje v oddaji. Foto: Radio Koper

Krajinski park Debeli rtič

10. 6. 2018

Slovensko morje bo predvidoma še pred koncem poletja dobilo nov morski rezervat. Ankaranska občina bo namreč obstoječe zavarovano območje na Debelem rtiču razširila na obalni pas med zalivoma Valdoltra in Sveti Jernej. Na celotni dolžini bo zaščiten tudi morski pas, ki bo širok od 250 do 450 metrov. Narava Debelega rtiča je unikatna, poudarjajo pobudniki ustanovitve krajinskega parka, pomembno pa je, da bo to območje dobilo tudi upravljavca.

Muzej školjk

28. 5. 2018

V današnji oddaji Morje in mi bomo obiskali Muzej školjk v Piranu. Odprt je že sedem let. Ponaša se z več kot 4 tisoč eksponati, vsaj še enkrat toliko jih imajo v skladiščih, saj se že od samega začetka soočajo s prostorsko stisko. Obisk iz leta v leto narašča, veliko je obiskov učencev osnovnih šol iz cele Slovenije, prav tako pa se odpravijo tudi na predavanja po šolah po državi. V zadnjem času je piranski Muzej školjk postal med obiskovalci najbolj zaželjen majhen muzej v Istri. Lado Bandelj se je pogovarjal s kustosom Janom Simičem.

Tradicionalno ribiško plovilo “istrski topo”

21. 5. 2018

Zbirki tradicionalnih plovil Pomorskega muzeja se bo jeseni pridružila še replika tradicionalnega lesenega ribiškega plovila ‘istrski topo’. Devetmetrsko enojambornico bo gradil Tomi Sinožič iz Izole, sicer tudi predsednik lokalnega Društva starih bark, načrt zanjo pa je izdelal dr. Andrej Justin. Pri tem bo zanimivo, da bo ladjedelska delavica v Monfortu v Portorožu ves čas odprta tudi za javnost. Predvsem pa se bodo gradnje lesenega plovila iz prve roke učili tudi dijaki pomorske šole. Replika istrskega topa bo tako pomembno prispevala k prenosu nesnovne pomorske kulturne dediščine. Da se to znanje izgublja, govori tudi podatek, da se je na javni razpis Pomorskega muzeja prijavil zgolj Sinožič. Z gradnjo bo začel junija. Več v naši oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.

Barviti svet raznolikih polžev zaškrgarjev

18. 5. 2018

Ste že kdaj slišali za morskega zajčka? No, to je le eden od predstavnikov izjemno raznolike družine polžev zaškrgajev, s katerimi je bogato naseljeno slovensko morje. Skupno jim je, da nimajo hiške, da so izjemno barviti in nenavadnih oblik. Prav zato so tudi zelo priljubljeni med podvodnimi fotografi. Ti nenavadni polži so zdaj predstavljeni v obširni znanstveni monografiji "Polži zaškrgarji slovenskega morja". Delo je plod večletnega raziskovanja treh sodelavcev Morske biološke postaje Piran: Lovrenca Lipeja, Domna Trkova in Boruta Mavriča. Kot poudarjajo, so bili nad nekaterimi ugotovitvami tudi sami presenečeni. Zakaj, pa boste izvedeli v tokratni oddaji.

Umazanija priplavala na površje

10. 5. 2018

Mestna pristanišča, plaže, pa tudi nedostopne dele slovenske obale so med prvomajskimi prazniki napolnili odpadki, ki jih je naplavilo morje. Po oceni pristojnih služb obseg tokratnega onesnaženja ni bil zaskrbljujoč. Mandrači in urejena kopališča so bili čisti v nekaj dneh. Tudi zahvaljujoč prostovoljcem, s suparji na čelu. Od kod so prišli odpadki? Kako so stekle akcije pristojnih služb? Je Uprava za Pomorstvo dovolj opremljena za čiščenje odpadkov? In kako ukrepati predvsem glede omejevanja plastike? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratni oddaji.

Internautica 2018: blišč navtičnega razvoja z roko v roki z okoljevarstvenimi temami

30. 4. 2018

V portoroško Marino med 17. in 20. majem prihaja že 23. Internautica. Na najpomembnejšem navtičnem sejmu na Jadranu se bo med drugim bleščalo kar 200 najnovejših modelov jadrnic, motornih jaht in drugih plovil. Ob blišču zadnjih dosežkov navtičnega razvoja pa bo Internautica znova spodbujala zavedanje o pomenu varovanja morja. Med pobudami, ki kličejo k akciji, je tudi 'Posvoji košček slovenske obale'. Več o tem Lea Širok.

Svetilnik v Savudriji morjeplovcem kaže pot že 200 let

24. 4. 2018

Popeljali vas bomo na najstarejši še delujoči svetilnik na Jadranu. Pred 200 leti, v noči med 16-im in 17-im aprilom 1818, so prvič zasvetile luči na svetilniku v Savudriji. Do danes so varno do cilja pripeljale na tisoče in tisoče mornarjev. S prižigom prvih luči je začela delovati tudi organizirana svetilniška služba na Jadranu. Franjo Matičić je službo svetilničarja opravljal na štirih svetilnikih v okolici Istre. Približno tri leta je služboval tudi na svetilniku Savudrija. Za delo svetilničarja se je odločil zelo mlad, kar je bilo v tistih časih precej nenavadno. Foto: RTVSLO

Arheozoologija ali kaj pripovedujejo ostanki morskih organizmov z najdišč

24. 4. 2018

Na valovih arheozoologije smo odpluli v preteklost. Slišali boste, o čem vse govorijo ostanki morskih organizmov, ki so jih pri nas odkrili med arheološkimi izkopavanji. Del orade iz starejše kamene dobe se je tako znašel tudi v notranjosti Istre. In sicer v najdišču v Partizanski jami v Kubedu. Nekdanji prebivalci so ribe z obal Jadranskega morja nosili tudi v notranjost današnje Slovenije. Na enem izmed kolišč na Ljubljanskem barju so tako našli strupeno repno bodico morskega goloba. Več o arheozooloških najdbah, povezanih z Jadranskim morjem, pa tudi o raziskavah starodavne DNA živali, sta nam v oddaji povedala strokovnjaka, Borut Toškan z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Elena Bužan, predstojnica oddelka za biodiverziteto s fakultete Famnit Univerze na Primorskem.

Nove rešitve za hrup v koprskem pristanišču

24. 4. 2018

V tokratni oddaji ima glavno besedo hrup v koprskem pristanišču. Največji vir zvočnega onesnaženja, ki kali spanec Koprčanom in jih spravlja ob živce, so delujoče prezračevalne in druge naprave ladij na privezih. Čeprav v Luki Koper že leta izvajajo številne ukrepe za omejevanje hrupa, na hrup z ladij ne morejo neposredno vplivati. Na mednarodni, pa tudi na nacionalni ravni namreč ni predpisov, ki bi ta hrup omejevali. Zato tudi v sodelovanju s še desetimi evropski pristanišči iščejo nove rešitve in poti. Nekatere od teh predstavljamo v oddaji. Foto: Lea Širok, Radio Koper

Patricija Mozetič nova vodja Morske biološke postaje Piran

4. 4. 2018

Morska biološka postaja Piran bo prihodnje leto praznovala pol stoletja. Priprave na ta pomemben dogodek bodo kmalu stekle. Nastajajo pa že zamisli, kako ga bodo obeležili, nam je med drugim povedala nova vodja te raziskovalne enote Nacionalnega inštituta za biologijo Patricija Mozetič. V prihodnosti si za to edino slovensko ustanovo, ki se ukvarja z raziskovanjem Jadranskega morja in spremljanjem njegove kakovosti, želi bolj stabilno financiranje. Zdaj si morajo namreč na trgu sami zagotoviti skoraj polovico denarja. Patricija Mozetič je gostja tokratne oddaje.

'Rjoveči' gvati in rdeča luč za spremembe davka na tonažo

4. 4. 2018

Ste se kdaj vprašali, kakšne zvoke oddajajo ribe? Denimo gvati? Kakšen je njihov zven, boste lahko med drugim slišali v tokratni oddaji. Obiskali smo namreč Center morske biodiverzetete v naravnem morskem rezervatu Miramar na Tržaškem ali BioMA. Tu smo se med drugim sprehodili skozi tako imenovane zvočne tuše in v morskem tunelu občudovali organizme, ki oddajajo svetlobo. Slišali boste tudi, da večinski lastnik Splošne plovbe, nemški ladjar Doehle, napoveduje celo možnost odhoda iz Slovenije. Razlog naj bi bil zavrnjen popravek zakona o davku na tonažo. Ta davek je namreč svojevrstna državna pomoč, saj v primeru ladjarjev nadomešča običajni sistem davka od dobička pravnih oseb. Foto: Riserva marina Miramare (Morski rezervat Miramar)

Modra ekonomija za slovensko obalo

19. 3. 2018

Kako na dobrih 46-ih kilometrih slovenske obale trajnostno uskladiti razvoj raznolikih dejavnosti kot so turizem, ribištvo, solinarstvo in ladjarstvo? Smernice za dolgoročno načrtovanje tako imenovane 'modre ekonomije' bomo v Sloveniji dobili v prihodnjih treh letih. Do leta 2021 mora namreč Slovenija kot članica Evropske unije sprejeti pomorski prostorski načrt. Za slovensko obalo pa je najprej potrebno oblikovati skupno vizijo razvoja in vzpostaviti zdaj manjkajoča enotna pravila urejanja, je za našo oddajo povedal Slavko Mezek z Regijske razvojne agencije za Južno Primorsko. Foto: Lea Širok

Dan pomorstva

12. 3. 2018

Celotna slovenska politika mora postati prijaznejša do morja in pomorstva, je za našo oddajo ob letošnjem Dnevu pomorstva, 7. marcu, povedal strokovnjak za pomorsko pravo, Marko Pavliha. Predstavljamo tudi knjigo o potovanjih slovenskih pomorščakov po svetu, ki jo je napisala Bogdana Marinac iz Pomorskega muzeja. \t

Morski datlji? Ne, hvala!

5. 3. 2018

Slovenija je morske datlje zaščitila že leta 1993, vendar na Zavodu za varstvo narave ugotavljajo, da zaščita v praksi ni zaživela, kot bi morala. Pomanjkljiva sta tako nadzor nad prodajo, kot ohlapna zakonodaja. Gostinci zato te okusne morske sadeže 'pod mizo' še vedno ponujajo gostom. To pomeni, da nabiralci morskih datljev še naprej povzročajo nepopravljivo škodo, ko nekaznovano uničujejo morsko dno in posledično ogrožajo biodiverziteto, ribištvo ter turizem. Na črno nabrane školjke so vprašljive tudi z vidika prehranske varnosti. Zakaj je na vprašanje »Morski datlji?«, vedno treba odgovoriti: »Ne, hvala,« se je pozanimala Lea Širok.

S tovorno ladjo Goranka na Daljni vzhod

26. 2. 2018

Tokrat smo se odpravili na Daljni vzhod. O potovanju, ki sta ga z Goranko, ladjo Splošne plovbe, začela na Reki in zaključila v Osaki, pripovedujeta soustanovitelja Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, sinolog dr. Mitja Saje in japonolog dr. Andrej Bekeš. S svojimi dogodivščinami na večmesečni poti, ki sta jo deloma opravila tudi po kopnem, nas popeljeta v leto 1969. V čas globalnega študentskega gibanja, ki je pred pol stoletja zamajalo tradicionalne vrednote in s seksualno revolucijo odprlo pot liberalizaciji družbe. Naša sogovornika poudarjata, da je bila prav odprtost, ki sta jo na občutila na morju, značilna tudi za družbo.

Je ključ dolgoživosti skrit v ožigalkarjih?

19. 2. 2018

Možnosti uporabe matičnih celic morskih nevretenčarjev v biomedicini so, za razliko od izvornih celic človeka ter denimo miši in nekaterih vrst rib, dokaj neraziskane. Vendar pa ponujajo tudi ključ za razumevanje procesov regeneracije in s tem dolgoživosti. Iz njih bi prav tako lahko izdelali nove antibiotike, ki bi bili učinkoviti pri okužbah s superbakterijami, poudarjajo znanstveniki. O možnostih uporabe matičnih celic nevretenčarjev v biomedicini bodo v okviru evropskega projekta MARISTEM preučevali tudi raziskovalci iz Slovenije.

Piran je imel edinstven dvižni most

12. 2. 2018

Edini dvižni most čez morsko ožino na slovenski obali je do leta 1894 imel Piran. Več kot 300 let je v mestu povezoval bregova notranjega mandrača. A so ga v 19. stoletju porušili, potem ko so mandrač zasuli. Nastal je Tartinijev trg, Piran pa je ostal brez edinstvenega mostu, na katerega bi bile ponosne tudi Benetke. Zakaj je bil ta most tako poseben in kako bi ga lahko kot primer pomembne tehnične in pomorske dediščine vsaj virtualno znova oživili, nam je povedal poznavalec mostov Gorazd Humar. V pozabo pa ne sme utoniti niti zgodba o italijanski potniški velikanki Rex, je prepričan vsestranski ustvarjalec Marjan Kralj, ki je raziskovanju te zgodbe posvetil dober del svojega življenja. Foto: Arhiv Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran

Dvigovanje morske gladine

29. 1. 2018

Zaradi globalnega segrevanja ozračja se dviga morska gladina svetovnih oceanov. Odvisno od različnih scenarijev, se bo gladina morij po svetu do konca stoletja višja od 20 do 80 centimetrov, napovedujejo znanstveniki. Na Agenciji republike Slovenije za okolje predvidevajo, da se bo slovenski obali dvignila od 30 do 40 centimetrov. Kaj to dolgoročno pomeni za življenje v obalnih mestih in kako naj pri dolgoročnem načrtovanju prostora v povezavi z možnostjo pogostejših poplav razmišljajo načrtovalci prostora, nam bo v oddaji Morje in mi povedal hidrolog na Agenciji Republike Slovenije za okolje Igor Strojan. V oddajo vas vabi Lea Širok.

Morje in mi

14. 1. 2018

Pozanimali smo se, zakaj pri nas še nimamo pomorskega meteorološkega servisa. Obiskali smo tudi piranski Akvarij. Čeprav je januarja zaprt, se tam dogaja marsikaj zanimivega.

Novo leto na tovorni ladji

1. 1. 2018

Ladje v pristaniščih ob novem letu prižgejo praznične luči. Palube so okrašene z zastavami, slovesno je v notranjih prostorih. Posadka še posebej ob božiču in novem letu ustvari vzdušje, ki je podobno domačemu. Praznični so jedilniki, in jelka ne sme manjkati, nam je povedal Pirančan Enis Beganović. Na tovornih ladjah se je namreč deset let preizkušal v različnih poklicih. Bil je mornar, natakar in kuhar. Zato smo ga med drugim vprašali, kaj je pomorščakom kuhal na silvestrski večer in kako na barkah praznujejo novo leto. Zanimalo nas je tudi, kako zahtveni jedci so pomorščaki.

V morju intimnosti

27. 12. 2017

Območje Jadrana se lahko pohvali z izjemno podvodno morsko dediščino. Okrog tisoč eksponatov iz 60-ih muzejev iz vseh držav ob jadranski obali je prvič na enem mestu povezala velika mednarodna razstava »V morju intimnosti - podvodna arheologija pripoveduje o Jadranskem morju', ki je do prvega maja na ogled v nekdanji ribarnici v Trstu. Slovenijo s 13-imi eksponati predstavlja Pomorski muzej iz Pirana. Po razstavi se lahko z nami sprehodite v tokratni oddaji. Slišali boste tudi, zakaj je piranska barka Resnik, ki je bila decembra v središču pozornosti zaradi dražbe, pomemben del slovenske pomorske dediščine.

Uveljavitev arbitražne razsodbe

18. 12. 2017

Kako bodo slovenski ribiči lahko uveljavljali pravice, ki jih prinaša zakonodaja za uresničitev arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško? Kako so pristojne službe pripravljene na 29. december, dan, ko poteče šestmesečni pripravljalni rok tudi za uveljavitev morske meje? Zakaj ribiči menijo, da bodo spremembe zakona o morskem ribištvu poslabšale njihov položaj? Koliko je takšnih, ki bodo deležni odškodnin in finančne pomoči zaradi omejenih možnosti gospodarskega izlova? Kako na ta vprašanja odgovarjajo ribiči in vladni predstavniki, pa lahko slišite v tokratni oddaji.

Gorelo je morje

14. 12. 2017

V tokratni oddaji boste slišali, kako so naše pristojne službe pripravljene na morebitne nesreče na morju in na odpravljanje njihovih posledic na obali. 'Gorelo je morje' pa je naslov novega dela iz novejše pomorske zgodovine doktorice Nadje Terčon. Izšlo je ob letošnji petdesetletnici preimenovanja Mestnega muzeja Piran v Pomorski muzej Sergeja Mašere. Gre za prvo slovensko monografijo o narodnem junaku Mašeri, v katerem ga avtorica bralcu približa tudi z njegove človeške plati. Foto: Sergej Mašera (v ospredju) kot kadet na ladji Dalmacija leta 1931 (arhiv RTV Slovenija).

Morje in mi

4. 12. 2017

Tudi v oddaji Morje in mi gostimo Alenko Artnik, potapljačico na vdih, ki je v letošnjem letu osvojila več naslovov evropske in svetovne prvakinje. Pod morsko gladino bomo tudi v drugem delu, s podovodno fotografinjo Ireno Čok bomo govorili o čarih in izzivih podvodne fotografije.

Morje in mi

26. 11. 2017

V oddaji Morje in mi ne moremo mimo knjige Sinja obzorja, v kateri antropologinja Nataša Rogelja opisuje spoznanja o ljudeh, ki živijo in delajo na svojih barkah. Povezali se bomo z dopisnikom Jankom Petrovcem, ki je z reševalci organizacij SOS Mediterranee in Zdravniki brez meja plul na humanitarni ladji Aquarius v vzhodnem delu Libijskega morja. Slišali boste tudi, da je Uprava za pomorstvo tik pred nakupom specializiranih plovil za čiščenje obalnega morja v primeru onesnaženj.

Plinski terminal Žavlje znova aktualen

20. 11. 2017

Kako to, da nasprotovanje čezmejnih lokalnih skupnosti, strokovnjakov in nevladnikov v desetih letih ni ustavilo okoljsko in gospodarsko sporne naložbe v plinski terminal Žavlje? Kako lahko načrtovana plinska infrastruktura ogrozi morski ekosistem Tržaškega zaliva in katere so neposredne grožnje, ki jih predstavlja za okoliško prebivalstvo? Kako to, da na več deset tožb, ki so jih proti italijanski vladi zaradi podpore terminalu že pred sedmimi leti začele vlagati nevladne organizacije, dežela Furlanija Julijska krajina in lokalne skupnosti - letos denimo tudi ankaranska občina, še vedno ni nobene razsodbe? In zakaj država Slovenija pri omenjenih tožbah zoper Republiko Italijo nastopa le kot stranski udeleženec? Odgovore smo iskali v tokratni oddaji Morje in mi. Foto: Wikimedia Commons

Trajnostni ribolov v Strunjanu

2. 11. 2017

Tokrat poročamo o uspešni vaji Onesnaženje 2017, ki jo je Uprava za pomorstvo skupaj z drugimi pristojnimi službami izvedla v portoroški Marini. Bili smo tudi v Krajinskem parku Strunjan. Tam bi lahko že čez tri leta ugotavljali učinke dobrih praks trajnostnega ribolova v zavarovanih območjih. Ta je na območju celotnega Sredozemlja namreč nujen za ohranitev zdesetkanih ribjih staležev. In posledično tudi za prihodnost ribištva. Tega se še kako zavedajo strunjanski ribiči, ki sodelujejo v evropskem projektu FishMPABlue2 nevladne organizacije WWF Adria.

Podvodna dela: ko potapljači 'dihajo skupaj'

23. 10. 2017

Kdo so potapljači, ki ob nesrečah v pristaniščih ali na morju preverijo, kakšne so poškodbe ladje? Kako organizirajo potope, da pri teh nevarnih delih poskrbijo za kar največjo varnost sodelujočih? In kako se pri podvodnem delu na ladijskem dnu orientirajo? Pod železnim ladijskim dnom kompas namreč povsem odpove. Ob vsem je v koprskem pristanišču pri največjih tovornih ladjah med ladijskim in morskim dnom res majhen prostor za delo. Podrobnosti tega zahtevnega poklica v naši oddaji razkriva potapljaški inštruktor David Verlič iz izolskega podjetja Oceanik. Foto: Oceanik Izola

Ubijamo oceane

16. 10. 2017

Delež plastike v morjih je zaskrbljujoč. Leta 2050 bi lahko bilo v oceanih več plastike kot rib, če tega onesnaževanja ne bomo zaustavili. Predstavniki Evropske unije, nevladnih organizacij in gospodarstveniki so v začetku oktobra na konferenci na Malti oblikovali več kot 400 konkretnih ukrepov za omejitev onesnaževanja s plastiko. Pri iskanju rešitev za odpadno mikroplastiko so se združili evropski znanstveniki. V okviru pojekta GoJelly namreč preverjajo, kako bi meduze lahko uporabili denimo za izdelavo filtra za mikroplastiko. Projekt je pomemben tudi za Slovenijo, saj v njem sodelujejo znanstvenice piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Podrobneje o vsem v tokratni oddaji.

Izkušenih pomorščakov primanjkuje, mladi pa težko do prve prakse

13. 10. 2017

S kakšnimi težavami se soočajo pomorščaki pripravniki? Zakaj zanimanje za ta poklic v razvitih državah upada? Kaj pomeni pomanjkanje izkušenih in usposobljenih pomorščakov, ki ga v Evropski uniji zaznavajo že vrsto let? Zakaj je bilo letos v koprskem pristanišču več nesreč kot običajno? V tokratni oddaji smo odgovore na ta vprašanja iskali skupaj s sogovorniki posveta, ki ga je v Kopru, ob Svetovnem dnevu pomorstva, organizirala Uprava za pomorstvo.

Rebrače, školjke in svetovni dan pomorstva

1. 10. 2017

Slišali boste, kako so v Kopru obeležili Svetovani dan pomorstva. Pri školjkarjih smo se pozanimali, kaj pomeni zaprtje školjčišč zaradi prekomerne koncentracije toksinov, izvedeli boste tudi, kaj so na skupni odpravi ugotovili slovenski, hrvaški in italijanski morski biologi, ki so jih zanimale rebrače.

Čista Obala 2017

28. 9. 2017

V oddaji Morje in mi bomo tokrat predstavili nekaj poudarkov tradicionalnega Tedna sredozemske obale. Številne tematske dogodke in razprave v Kopru, Izoli in Portorožu je povezalo geslo »Živeti z morjem«. Domači in tuji gostje so posebno pozornost namenili kakovosti življenja, in torej upravljanju z morjem in obalo. Celotedensko dogajanje je zaokrožila velika čistilna akcija Obala 2017. V Trstu pa so znanstveniki morju namenili kar festival.

Meja na morju: kako jo uveljaviti?

18. 9. 2017

Kako uveljaviti mejo na morju, ki jo je določil arbitražni sporazum, so se ribiči v petek v Piranu pogovarjali z vladno skupino. Prejšnji konec tedna so na mlajše prenašali svoje znanje o konzerviranju sardel in sardonov po starem in poželi navdušenje vseh: tistih, ki so ribe le poskusili, kakor tudi udeležencev delavnice. Naravoslovec in pionir slovenskega športnega potapljanja Ljudevit Kuščer pa bo vendarle dobil svojo ulico.

Meja na morju: kako jo uveljaviti?

18. 9. 2017

Kako uveljaviti mejo na morju, ki jo je določil arbitražni sporazum, so se ribiči v petek v Piranu pogovarjali z vladno skupino. Prejšnji konec tedna pa so na mlajše prenašali svoje znanje o konzerviranju sardel in sardonov po starem in poželi navdušenje vseh, ki so ribe poskusili, pa tudi udeležencev delavnice. Naravoslovec in pionir slovenskega športnega potapljanja Ljudevit Kuščer bo dobil svojo ulico. Vse podrobnosti o naštetih temah pa lahko slišite v tokratni oddaji.

V pomorskem muzeju v Trstu tudi ena od dveh še ohranjenih čup

11. 9. 2017

V oddaji Morje in mi se tokrat lahko sprehodiite po Pomorskem muzeju v Trstu. Sosednje italijansko mesto je bilo v preteklosti osrednje avstro-ogrsko pristanišče, razvito pa je bilo tudi ribištvo. Pomorski muzej v Trstu s svojimi eksponati ladij in druge opreme pripoveduje tako o ribiški kot pristaniški preteklosti. Ta pa je še posebej povezana s Slovenci v Italiji. K poslušanju vas vabi Lea Širok.

V srednji pomorski šoli polna prva letnika

4. 9. 2017

Koliko novih bodočih pomorščakov se bo izobraževalo na srednji šoli v Portorožu in kakšno je zanimanje za visokošolski študij na Fakulteti za pomorstvo, nas je tokrat zanimalo. Na srednji pomorski šoli so z vpisom zelo zadovoljni in razmišljajo celo o vnovični uvedbi strojnega oddelka. Manj zanimanja je za visokošolske pomorske programe. več podrobnosti o razlogih za takšno stanje, in o načrtih tako na srednješolski, kot študijski ravni, pa smo zbrali v oddaji.

Navtični turisti polnijo mestna pristanišča

1. 9. 2017

Slovenska obala je privlačna tudi za navtične turiste. V naše morje v času poletne sezone dnevno vpluje od 300 do 500 plovil. Številni od teh morjeplovcev svoje jadrnice in motorne čolne za krajše postanke privežejo v marinah, še raje pa v mestnih pristaniščih. Zelo priljubljeno je denimo piransko pristanišče, kjer letos ob vikendih ni mogoče najti priveza. Sicer pa so navtični gostje letos očitno odkrili tudi izolsko mestno pristanišče. Podrobneje o tem, pa tudi, kako je z dnevnimi gosti v koprskem pristanišču, in kako letošnjo sezono ocenjujejo v izolski in portoroški marini, pa v tokratni oddaji.

Varnost kopalnih voda pred fekanim onesnaženjem

22. 8. 2017

Rdeča zastavica na plaži pred Bernardinom v začetku meseca je naplavila kar nekaj vprašanj o tem, kako varni smo pred fekalnim onesnaženjem morja. Po eni strani je pokazala, da sistem nadzora, ki ga izvaja Agencija za okolje, deluje. Po drugi strani pa smo se prav ob tem primeru vprašali, ali bi bilo smiselno kopalne vode vzorčiti še na več mestih kot trenutno, ko je vzdolž slovenske obale zajetih 26 lokacij. Pa tudi, ali je povsod ustrezno poskrbljeno, da se fekalije iz kanalizacije ne bi zlivale neposredno v morje. Podrobneje o vsem pa v tokratni oddaji.

Meduze: trajnostni vir hrane v ribogojstvu

14. 8. 2017

Bi jedli meduze, če bi vam jih ponudili kot specialiteto? V azijskem svetu to ni prav nič nenavadno. Povsod po svetu pa danes tudi ni več nenavadna prisotnost ogromnih kolonij meduz. Ko se pojavijo, zagrenijo življenje turistom in domačin kopalcem. Nezadovoljni so ribiči, ki jim meduze polnijo mreže, vplivajo pa tudi na stalež rib. Glavni krivec je seveda človek s svojimi obremenjujočimi dejavnostmi. A znanstveniki zdaj razmišljajo, da bi meduze začeli uporabljati tudi kot trajnostni vir prehrane v ribogojstvu. Tudi v Sloveniji. Prvo raziskavo v tej smeri v sodelovanju z ribogojnico Fonda izvaja biologinja Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje. (Fotografija: Tihomir Makovec)